018-266/02 JP Žale

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) po â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila nabava službenih oblačil in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? , (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 09.08.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo službenih oblačil. V Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , je naročnik pod številko objave Ob-â?? , objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila.
Dne 03.09.2002 je naročnik izvedel javno odpiranje ponudb; iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb je razvidno, da je prejel tri pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 05.09.2002 sprejel poročilo o ocenjevanju ponudb za dobavo službenih oblačil, iz katerega je razvidno, da sta bili dve ponudbi nepravilni, med njima tudi ponudba vlagatelja. Dne 10.09.2002 je naročnik sprejel sklep št.: 1497/3 na osnovi 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102 /2000, v nadaljevanju: ZJN-1), s katerim je odločil, da za predmetno javno naročilo ne izbere izvajalca. V obrazložitvi sklepa je navedel, da je na osnovi javnega razpisa prejel tri ponudbe, dva ponudnika sta predložila nepravilno ponudbo, zato mu je ostala samo ena pravilna ponudba. Javni razpis ni uspel, ker naročnik ni prejel dveh samostojnih, pravilnih ponudb in v skladu s 76. členom ZJN-1 ni izpolnjen pogoj za izbiro izvajalca.

Vlagatelj je dne 16.09.2002 zaprosil za obrazloženo obvestilo, ki ga je naročnik izdal dne 19.09.2002, št.: 1532/2, skladno z določbami 79. člena ZJN-1. V obrazloženem obvestilu je naročnik kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe navedel, da je v skladu z merili za izbiro dobavitelja službenih oblačil zahtevano za ponudnika-samostojnega podjetnika med ostalim tudi izkaz stanja za zadnje zaključno poslovno leto. Merilo je bilo izločilno in ponudnika se izloči iz nadaljnje obdelave ponudbe, če so v izkazu stanja za zadnje zaključeno poslovno leto izkazane terjatve na lastninskem računu. Iz izkaza stanja na lastninskem računu vlagatelja so bile izkazane terjatve na lastninskem računu v višini 4.129.377,00 SIT, zato je bila ponudba vlagatelja skladno z merili izločena. Skladno z določili 76. člena ZJN-1 ni bila izbrana nobena ponudba.

Vlagatelj je dne 30.09.2002 (dokument z dne 26.09.2002) vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v katerem je navedel, da se ne strinja z razlogi, zaradi katerih ga je naročnik izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, saj meni, da je bil v postopku kršen 50. člen ZJN-1. V obrazložitvi zahtevka za revizijo je vlagatelj navedel, da izpolnjuje vse obvezne pogoje po 41. členu ZJN-1, s katerimi dokazuje, da je usposobljen za izvršitev javnega naročila. Vlagatelj meni, da je dodatno izločitveno merilo (ponudnika se izloči iz nadaljnje obdelave ponudbe, če so v izkazu stanja za zadnje zaključeno poslovno leto izkazane terjatve na lastninskem računu) sporno in ni povezano z vsebino naročila. Vlagatelj je poudaril, da je naročniku predložil boniteto poslovanja, ki jo je izdala poslovna banka â?? , da spada med prvovrstne komitente in je razporejen v bonitetno skupino A. Poleg tega je vlagatelj predložil tudi bilanco uspeha, iz katere je razvidno, da je v zadnjem poslovnem letu izkazal 10 mio SIT dobička, kar dokazuje tudi zadovoljive finančne zmožnosti poslovanja. Iz tega je razvidno, da je bil ostanek čistega dohodka dosti večji kot terjatve na lastniškem računu. Pri samostojnih podjetnikih se sredstva lahko prosto prelivajo med poslovnimi in zasebnimi sredstvi. Zaradi navedenih razlogov vlagatelj meni, da je izločitveno merilo diskriminatorno in da je neupravičeno izločen iz nadaljnjega postopka.
Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Naročnik je dne 14.11.2002 sprejel sklep št.: 1847/1, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da ponudba vlagatelja ni bila pravilna, saj je bila na temelju merila, ki je bilo v razpisni dokumentaciji navedeno kot izločilno, izločena. Naročnik v roku 20 dni od prejema zahtevka za revizijo ni izdal nobenega sklepa, kar pomeni, da je zahtevek zavrnil. Zahtevek je bil zavrnjen skladno z določili petega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Ponudnik je bil z merili seznanjen že ob prevzemu razpisne dokumentacije in bi se moral že takrat, v kolikor je bil mnenja, da so merila v nasprotju z zakonom, na to pritožiti.
Skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN je naročnik vlagatelja pozval, naj mu najkasneje v roku treh dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa pisno sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je dne 19.11.2002 (dopis z dne 15.11.2002) obvestil naročnika, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, saj meni, da je bil kršen 50. člen ZJN-1.

Naročnik je z dopisom št.: 454/2, z dne 26.11.2002, na podlagi določila drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je njegovo ponudbo neupravičeno izločil kot nepravilno, saj je bilo izločitveno merilo za izbiro najugodnejše ponudbe diskriminatorno in ni bilo povezano z vsebino naročila, zato je naročnik kršil 50. člen ZJN-1.

Naročnik je v skladu z določilom 50. člena ZJN-1 dolžan merila za izbiro najugodnejše ponudbe objaviti v objavi javnega razpisa za oddajo naročila in v razpisni dokumentaciji. Določitev meril za izbiro najugodnejše ponudbe je torej v skladu z ZJN-1 časovno uvrščena v fazo priprave postopka za oddajo javnega naročila pri naročniku, merila pa morajo biti objavljena v objavi javnega razpisa ter opisana in ovrednotena v razpisni dokumentaciji. Ponudniki zato lahko, skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1, zahtevajo v zvezi z razpisno dokumentacijo dodatna obvestila ali pojasnila najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb. V primeru, da po mnenju ponudnika naročnik z vsebino razpisne dokumentacije ali posameznimi elementi razpisne dokumentacije krši zakon, lahko vloži zahtevek za revizijo, vendar skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN najkasneje do odločitve naročnika o oddaji javnega naročila. Peti odstavek ZRPJN namreč določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila." Navedeno pravilo uveljavlja načelo hitrosti, določeno v 3. členu ZRPJN in ponudnika zavezuje, da mora zoper kršitev naročnika reagirati takoj, ko kršitev ugotovi, kar omogoča pravočasno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila.
ZRPJN sicer v 10. členu izključuje možnost revizije glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so le-ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Zahtevek za revizijo glede meril za izbiro najugodnejše ponudbe je torej dopusten v primeru, ko so merila določena nezakonito (npr. diskriminatorna merila), vendar mora biti tudi za uveljavljanje upravičenih revizijskih zahtev zahtevek za revizijo vložen pravočasno, upoštevaje določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN.

Vlagatelju so bila merila za izbiro dobavitelja službenih oblačil znana že od dne, ko je od naročnika prejel razpisno dokumentacijo, torej v času priprave ponudbe. Naročnik je med merila za izbiro dobavitelja vključil tudi izločitvena merila, ki jih je posebej določil za pravne osebe in samostojne podjetnike. V izločitvenih merilih za samostojne podjetnike je naročnik zahteval predložitev naslednjih dokazil: "izkaz stanja za zadnje zaključeno poslovno leto, odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za zadnje zaključeno poslovno leto oz. napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti, boniteta poslovanja, ki jo za ponudnika izdela poslovna banka". Med izločitvena merila je naročnik uvrstil tudi naslednje: "Merilo je izločilno in ponudnika se izloči iz nadaljnje obdelave ponudbe, če so v izkazu stanja za zadnje zaključeno poslovno leto izkazane terjatve na lastninskem računu."

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotovila, da je vlagatelj predložil v merilih za izbiro dobavitelja zahtevana dokazila, iz bilance stanja za obdobje od 01.01.2001 do 31.12.2001 pa so razvidne terjatve na lastniškem računu vlagatelja v znesku 4.129.377,00 SIT. Glede na dejstvo, da je naročnik v merilih za izbiro najugodnejše ponudbe določil, da bo izločil ponudbo samostojnega podjetnika, ki bo izkazovala terjatve na lastniškem računu, je pri pregledu in ocenjevanju ponudb upravičeno izločil ponudbo vlagatelja, ki je izkazovala terjatve na njegovem lastniškem računu in zato ni izpolnjevala ene izmed zahtev naročnika. Naročnik je namreč dolžan, da pri ocenjevanju ponudb uporabi merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in ovrednotena (četrti odstavek 50. člena ZJN-1). Naročnik je ponudbo vlagatelja štel kot nepravilno, saj ni izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1), zato jo je skladno z določilom drugega odstavka 76. člena ZJN-1 zavrnil.

V skladu z opisanim dejanskim stanjem je treba ugotoviti, da so bile domnevne kršitve zakona, ki jih vlagatelj očita naročniku, vlagatelju znane že v času priprave ponudbe, torej pred odločitvijo naročnika, da ne izbere izvajalca za predmetno javno naročilo. V kolikor je vlagatelj menil, da je naročnik s spornim merilom, določenim v razpisni dokumentaciji, kršil določila 50. člena ZJN-1, bi moral vložiti zahtevek za revizijo v fazi priprave ponudbe, oziroma najkasneje do sprejema odločitve naročnika, da ne izbere ponudnika za izvedbo javnega naročila, torej še v času, ko bi presoja revizijskega zahtevka lahko privedla do odprave očitane kršitve (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja utemeljeni). Ker pa je vlagatelj zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila glede merila, določenega v razpisni dokumentaciji, šele potem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom sklepa, da ne izbere izvajalca, je treba ugotoviti, da je zahtevek za revizijo v smislu določila petega odstavka 12. člena ZRPJN formalno prepozen. Glede na dejstvo, da je zahtevek za revizijo skladno s citirano določbo ZRPJN zamujen, vlagateljevih revizijskih navedb po vsebini ni več mogoče meritorno obravnavati.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila upoštevala ugotovljena in opisana dejstva, zato je morala v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrniti kot neutemeljen..

Čeprav navedeno ne vpliva na odločitev o zahtevku za revizijo pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja naročnika, da mu ZRPJN nalaga dolžnost, da pravočasno opravi vsa dejanja v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo. Naročnik namreč ni imel nobenega opravičljivega razloga, da o vloženem zahtevku za revizijo ni odločil v roku 20 dni od prejema zahtevka za revizijo (16. člen ZRPJN). ZRPJN sicer v prvem odstavku 16. člena dopušča možnost, da če naročnik ne odloči v roku 20 dni od prejema zahtevka za revizijo, se šteje, da je zahtevek zavrnil. O tem se izda sklep, na katerega je možna pritožba v treh dneh na Državno revizijsko komisijo. Če naročnik ne izda sklepa glede odločitve o zahtevku za revizijo, omejuje pravno varstvo ponudnikov in krši temeljna načela javnega naročanja, kot so določena v 3. členu ZRPJN. Naročnik je zahtevek za revizijo prejel dne 30.09.2002, sklep o zavrnitvi zahtevka pa je sprejel šele 14.11.2002, ni pa bil izdan sklep, ki bi omogočal pritožbo vlagatelja na Državno revizijsko komisijo. Naročnik tudi po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dne 19.11.2002), ni spoštoval 3-dnevnega roka iz drugega odstavka 17. člena ZRPJN, saj je zahtevek za revizijo odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji šele dne 26.11.2002. Med temeljnimi načeli javnega naročanja je zelo pomembno načelo hitrosti, ki obvezuje vse stranke v postopku, da si morajo prizadevati k čim hitrejši rešitvi spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila, zato se opozarja naročnika, da v eventualnih prihodnjih revizijskih postopkih upošteva roke, določene v ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 4. 12. 2002

Natisni stran