018-263/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za vzdrževanje in interventna popravila vgrajene opreme in naprav v skladiščih zavoda na različnih lokacijah po Sloveniji in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je prvo fazo omejenega postopka za oddajo predmetnega javnega naročila objavil v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne 21.6.2002, pod številko objave Ob-â?? . Iz zapisnika o javnem odpiranju, št. 1112/vš-ts, z dne 24.7.2002, je razvidno, da je naročnik v 2. sklopu predmetnega javnega razpisa (strojne inštalacije in oprema) poleg vlagateljeve pridobil še dve drugi pravočasni prijavi. Naročnik je vsem trem kandidatom v 2. sklopu priznal usposobljenost in sposobnost za obdobje treh let, o čemer jih je obvestil z dopisom, št. 1112 vš/ts, z dne 13.9.2002, s katerim jih je tudi pozval k predložitvi ponudb v drugi fazi predmetnega javnega naročila. Z dopisom, št. 1112/vš, z dne 24.9.2002, je naročnik vlagatelja obvestil, katerim kandidatom je v 2. sklopu priznal usposobljenost in sposobnost. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. 1112-1/vš-ts, z dne 2.10.2002, je razvidno, da je naročnik v 2. sklopu pridobil tri pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 17.10.2002 izdal poročilo o oddaji naročila, št. 1112-1/vš-ts, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika v 2. sklopu izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Poročilo o oddaji naročila je naročnik kot prilogo posredoval vlagatelju z dopisom, št. 1112-1/vš-ts, z dne 21.10.2002.

Dne 30.10.2002 je vlagatelj zoper odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev, predpisanih v razpisu. Izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja nima referenc za tovrstna dela, potrdila o referencah ponudnika, ki bi zadostila vsem zahtevam, pa niso verodostojna. Vlagatelj je s 65 zaposlenimi komaj dobil ustrezne reference za predpisano vrednost del in predpisano obdobje, čeprav je edini specializirani proizvajalec tovrstne opreme v Sloveniji. Izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja tudi nima sredstev oz. ustreznih prostorov za proizvodnjo in popravilo opreme, prostorov za projektantsko delo, sredstev za proizvodnjo delov ter tehnične dokumentacije za izdelavo rezervnih delov in vzdrževanje transportne opreme, kar naj bi dokazovala priložena prijava dejavnosti (arhitektno in gradbeno projektiranje). število zaposlenih (eden) po vlagateljevem mnenju dokazuje, da izbrani ponudnik ni sposoben pravočasno nastopiti delo na terenu in ga koordinirati, nima pa tudi montažne ekipe, ki bi zadovoljevala zahteve po ustreznem reakcijskem času. Izbrani ponudnik tako nima ne strokovnih ne materialnih potencialov za tako resno delo. Vlagatelj navaja, da je cena iz njegove letošnje ponudbe enaka cenam iz preteklosti, ter poudarja, da je v žitnih silosih naročnika vgrajena njegova oprema, ki je izdelana po originalni dokumentaciji in opremljena z vsemi ustreznimi dokumenti. Bistvene elemente opreme vlagatelj ne prodaja posredniškim podjetjem, temveč le uporabniku njegove opreme, zato izbrani ponudnik ne bi mogel servisirati naročnikove opreme. Vlagatelj meni, da je upoštevanje zgolj cene urne postavke večkrat varljivo, razpisana dela pa naj bi bila oddana podjetju, ki je novo na tem področju.

Naročnik je dne 11.11.2002 sprejel sklep, št. 3809/1-vš-ts, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da se razlogi, ki jih navaja vlagatelj, nanašajo na prvo fazo predmetnega postopka, le-ta pa je bil zaključen z obvestilom o izbiri, št. 1112-1/vš-ts, z dne 24.9.2002, zoper katerega vlagatelj ni vložil nobenega zahtevka za revizijo. V drugi fazi predmetnega postopka pa je izbrani ponudnik priložil vse listine, ki so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji. Ker je bilo edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika cena, izbrani ponudnik pa je ponudil najnižjo ceno, naročnik navaja, da je njegova odločitev o izbiri utemeljena.
Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 19.11.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 4098 vš/ts, z dne 22.11.2002, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v reševanje Državni revizijski komisiji. V spremnem dopisu naročnik navaja, da je njegovo mnenje razvidno iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 3809/1-vš-ts, z dne 11.11.2002.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-263/02-24-2090, z dne 26.11.2002, pozvala, naj ji dostavi manjkajočo dokumentacijo. Le-to ji je naročnik posredoval z dopisom, št. 4250-vš-ts, z dne 2.12.2002, ter po telefaksu dne 3.12.2002.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji zahtevane dodatne dokumentacije je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi. ".

Naročnik je predmetno javno naročilo oddal po omejenem postopku, postopku torej, ki ga lahko naročnik je v skladu z zakonsko definicijo (19. člen Zakona o javnih naročilih, Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-l) uporabi bodisi v primeru, ko je predmet naročila tako blago, storitev ali gradnja, ki jo glede na tehnično, kadrovsko in finančno sposobnost lahko izvede le manjše število ponudnikov (drugi odstavek 19. člena ZJN-1), bodisi v primeru, če so predmet javnega naročila stalne nabave blaga, storitev ali gradenj, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg (tretji odstavek 19. člena ZJN-1). V slednjem primeru zakon naročnika zavezuje, da mora v prvi fazi razpisno dokumentacijo oblikovati tako, da je v drugi fazi za izbiro ponudbe edino merilo najnižja cena.

Značilnost omejenega postopka je, da je razdeljen na dve fazi. V prvi fazi naročnik kandidatom na podlagi vnaprej določenih pogojev prizna finančno, kadrovsko in tehnično sposobnost za izvedbo predmeta javnega naročila oz. usposobljenost za udeležbo v postopku oddaje javnega naročila, v drugi fazi pa vse kandidate s priznano sposobnostjo in usposobljenostjo povabi k oddaji ponudb. V primeru, ko naročnik izvede omejeni postopek na podlagi drugega odstavka 19. člena ZJN-1, mu to omogoča, da že v prvi fazi izloči tiste zainteresirane dobavitelje oz. izvajalce, ki ne izpolnjujejo pogojev za priznanje sposobnosti in usposobljenosti in zato ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bodo podali sprejemljive ponudbe. Kadar pa naročnik izvede omejeni postopek na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZJN-1, izbere stalne dobavitelje ali izvajalce (t.i. dvorne dobavitelje) za tipizirano blago in storitve, katerih obsega in potreb vnaprej ni mogoče določiti. V drugi fazi naročnik sposobnosti in usposobljenosti ne ugotavlja oz. preverja ponovno, temveč kandidate povabi k predložitvi ponudb, temu primerno pa oblikuje tudi razpisno dokumentacijo (tretji odstavek 23. člena ZJN-1).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v 1. členu razpisne dokumentaciji za prvo fazo postopka zapisal, da je predmet prve faze ugotavljanje sposobnosti in usposobljenosti ponudnika za izvedbo razpisanih del in da bodo v drugi fazi sodelovali kandidati, ki jim bo v prvi fazi priznana usposobljenost in sposobnost. Naročnik je v 8. členu razpisne dokumentacije za prvo fazo postopka določil, katere pogoje mora izpolnjevati zainteresirani izvajalec, da bo lahko sodeloval v postopku:

1. da ima veljavno registracijo,
2. da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek likvidacije ali ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe,
3. da ponudniku v zadnjih petih letih pred objavo naročila ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila,
4. da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti v skladu s predpisi,
5. da ima, kjer je potrebno, veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila,
6. da je finančno sposoben,
7. da razpolaga z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi,
8. da je v zadnjih petih letih izvajal dela, primerljiva z razpisanim (reference),
9. da ni dal zavajajočih podatkov.

V 9. členu razpisne dokumentacije za prvo fazo postopka je naročnik določil, katera dokazila morajo zainteresirani izvajalci predložiti kot dokaz, da izpolnjujejo zgoraj naštete pogoje. Naročnik je na podlagi ugotavljanja izpolnjevanja zgornjih pogojev prvo fazo predmetnega javnega naročila zaključil s priznanjem sposobnosti in usposobljenosti vsem trem kandidatom, ki so v 2. sklopu oddali prijave, o čemer jih je obvestil z dopisom, št. 1112 vš/ts, z dne 13.9.2002, s katerim jih je tudi pozval k predložitvi ponudb v drugi fazi predmetnega javnega naročila in tako začel drugo fazo predmetnega postopka. Z dopisom, št. 1112/vš, z dne 24.9.2002, pa je naročnik vlagatelja obvestil, da je sposobnost in usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila priznal tudi izbranemu ponudniku.

Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Ta določba predstavlja način izvedbe načela učinkovitosti (tretji odstavek 3. člena ZRPJN) in od ponudnikov zahteva posebno skrbnost, saj jih zavezuje, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika ter zoper njih reagirajo nemudoma. Pravilo petega odstavka 12. člena ZRPJN skuša preprečiti morebitna ravnanja, ko ponudnik ne nasprotuje kršitvam naročnika, ker meni, da utegne biti naročnikova odločitev zanj ugodna. To pravilo torej omejuje možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila, kadar bi čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika.

Vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev oz. da ni sposoben in usposobljen izvesti predmetno javno naročilo (ker nima ustreznih referenc, sredstev oz. ustreznih prostorov za proizvodnjo in popravilo opreme, prostorov za projektantsko delo, sredstev za proizvodnjo delov ter tehnične dokumentacije za izdelavo rezervnih delov in vzdrževanje transportne opreme ter zadostnega števila zaposlenih), se nanašajo na (ne)izpolnjevanje pogojev, ki jih je naročnik naštel v 8. členu razpisne dokumentacije za prvo fazo postopka. Z dejstvom, da je naročnik priznal sposobnost in usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila (tudi) izbranemu ponudniku, se je vlagatelj seznanil ob prejemu naročnikovega dopisa, št. 1112/vš, z dne 24.9.2002. Vlagatelj bi torej moral z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN zoper očitano kršitev reagirati (vložiti zahtevek za revizijo) takoj, ko je izvedel, da je naročnik izbranemu ponudniku priznal sposobnost in usposobljenost, vsekakor pa pred prejemom poročila o oddaji naročila, iz katerega je razvidna naročnikova odločitev o dodelitvi naročila.

Podobno kot zgoraj je mogoče trditi tudi za vlagateljeve navedbe o neustreznosti izbire najugodnejšega ponudnika na podlagi cene urne postavke, ki jih je mogoče razumeti kot očitek zoper način določitve meril za izbiro. Naročnik je najnižjo ceno kot edino merilo določil v 7. členu razpisne dokumentacije za drugo fazo predmetnega postopka, kar je bilo vlagatelju znano že ves čas postopka oddaje javnega naročila oziroma najkasneje od dne, ko je od naročnika prejel razpisno dokumentacijo za drugo fazo postopka. Če je torej vlagatelj menil, da naročnik ni pravilno določil merila za izbiro najugodnejše ponudbe, bi moral zoper takšno domnevno kršitev vložiti zahtevek za revizijo nemudoma oz. takoj po pregledu razpisne dokumentacije za drugo fazo postopka, najkasneje pa do naročnikove odločitve o dodelitvi naročila, na katero je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN. Navedeno ne pomeni, da ugovor zoper ceno kot edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe sploh ne bi bil dopusten, temveč da je v tej fazi postopka (po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila) prepozen in ga je treba kot takega zavrniti (arg. petega odstavka 12. člena ZRPJN).

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da bi moral vlagatelj zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki se nanašajo na priznanje sposobnosti in usposobljenosti izbranemu ponudniku oz. na vsebino razpisne dokumentacije še v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku glede sposobnosti in usposobljenosti izbranega ponudnika ter glede vsebine razpisne dokumentacije šele potem, ko je ta že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepoznen oz. da je njegov zahtevek za revizijo s tega vidika zamujen. Državna revizijska komisija ga zato tudi ni vsebinsko obravnavala, temveč ga je skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljenega.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??

Natisni stran