018-262/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN), po â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "čiščenje prostorov", ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je razvidna iz obvestila JR-316, z dne 25.09.2002.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14.05.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo: "čiščenja prostorov" â?? .
Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â?? , z dne â?? , pod štev. objave Ob- â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila po odprtem postopku za storitev čiščenja prostorov.

Naročnik je dne 19.06.2002 izvedel javno odpiranje ponudb ter ugotovil, da je pravočasno prispelo 5 ponudb.

Naročnik je dne 18.07.2002, z dokumentom št. JR-311 podal obvestilo, da razpis ni uspel, saj je ugotovil, da so štiri ponudbe take, da ne izpolnjujejo vseh zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije. Zato jih je naročnik v skladu s 76. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) izločil kot nepravilne in neprimerne.
Naročnik je ugotovil, da mu je ostala na koncu samo ena primerna in sprejemljiva ponudba Naročnik je zaradi navedenega ponovil javni razpis.

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??, z dne â??, pod štev. objave Ob- â?? , objavil javni razpis za oddajo javnega naročila po odprtem postopku za storitev čiščenja prostorov.

Naročnik je dne 04.09.2002 izvedel javno odpiranje ponudb ter ugotovil, da so pravočasno prispele štiri ponudbe.

Naročnik je dne 25.09.2002, izdal obvestilo JR-316, s katerim je podelili izvedbo javnega naročila podjetju â?? .
Naročnik je ocenil, da so vse štiri ponudbe pravilne, sprejemljive in popolne. Ponudbo vlagatelja pa je ocenil kot neustrezno.

Vlagatelj je dne 03.10.2002 vložil revizijski zahtevek, v katerem je navedel, da je z obvestilom o izboru izvajalca čiščenja prostorov v â?? , z dne 25.09.2002, št. JR-316, naročnik kršil določila ZJN-1, s tem da je ponudbo vlagatelja zahtevka za revizijo izločil oz. ocenil kot neustrezno. ZJN-1 v 53. členu obravnava neobičajno nizko ceno in določa, da mora naročnik, preden takšno ponudbo izloči, zahtevati podrobno obrazložitev s strani ponudnika. Tak način izločitve ponudnika pa je po mnenju vlagatelja tudi diskriminatoren, saj je onemogočil najugodnejšega ponudnika po merilih, da natančno pojasni svojo ponudbo.
Vlagatelj navaja, da sklep temelji na 102. členu ZJN-1, ki določa obveznost objave izbora, ne more pa biti pravna podlaga za izdajo tega obvestila in je zato nezakonit.
Obrazložitev obvestila je po mnenju vlagatelja nesmiselna, saj izračun mesečnih stroškov izvajalca ne more imeti posledic za izločitev posameznega ponudnika. Po mnenju vlagatelja bi bilo nesmiselno, da bi naročnik že vnaprej določil najnižjo možno ceno, saj bi s tem očitno ravnal v nasprotju z načelom gospodarnosti. Normalno je, da tudi na področju javnih naročil cene storitev določa trg, to je ponudba in povpraševanje, ne pa naročnik storitve. Na ta način je naročnik po mnenju vlagatelja bistveno kršil smisel zakona o javnih naročilih po katerem je naročnik dolžan izbrati tistega ponudnika, ki nudi najnižjo ceno ali ekonomsko najugodnejšo ponudbo. še zlasti je za vlagatelja nerazumljivo, da naročnik predpisuje ponudniku tudi višino amortizacije, vodenje nadzora in režijske stroške. Po navedeni logiki je ugodnejša tista ponudba, ki za preko 200.000,00 SIT presega povprečno ceno, kot ponudba vlagatelja, ki je za 90.000,00 SIT nižja od povprečne cene.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se Obvestilo o izboru izvajalca čiščenja prostorov v â?? razveljavi in opravi nov izbor ponudnika.

Naročnik je dne 28.10.2002 zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil.
Naročnik je zapisal, da so v tem javnem razpisu ponudbe ostalih treh ponudnikov (razen vlagateljeve) med seboj v najvišji in najnižji ceni odstopale za 0,98%, ponudba vlagatelja pa je odstopala za skoraj 30%.
Na vlagateljevo navedbo, da naročnik ni spoštoval 53. člena ZJN-1, ker ni zahteval obrazložitve ponudbe, je naročnik zapisal, da je že imel zahtevano obrazložitev ponudbene cene iz prvega razpisa in ker je bila ponudba v ponovljenem razpisu identična, naročnik ni videl smisla za ponovno obrazložitev, ker se dejstva niso spremenila.

Naročnik nadalje navaja, da je med zahtevami naročnika bil tudi pogoj, da opravlja vsa opisana dela 6 delavk. Naročnik iz dosedanjih izkušenj ugotavlja, da z manjšim številom delavk, opisana dela ne bi bilo mogoče opraviti kvalitetno in v roku. Za vrtce obstaja tudi priporočen najvišji limit kvadrature, ki jo lahko čisti en delavec. Zato je naročnik v želji, da bi poleg najugodnejše ponudbe imel zagotovljeno tudi kvaliteto opravljenih storitev, postavil ta dodaten pogoj.
Naročnik zapiše, da pri čistilnih servisih najnižja cena pomeni tudi temu primerno kvaliteto čiščenja, ker se zaposli slabši kader in temu primerno plača. Izračun, ki ga je navedel naročnik, je bil opravljen pri analizi ponudb, delovno mesto čistilke III v RS in njen minimalni bruto OD.
S ponujeno ceno vlagatelj po mnenju naročnika ne bi mogel plačati zahtevanih 6 delavk in ostale storitve čiščenja. Kalkulacija je bila opravljena na podlagi obrazložitve strukture ponudbene cene vlagatelja z dne 04.07.2002, pri katerem so navedena tudi višina amortizacije, vodenje nadzora in njihovi režijski stroški. Iz navedenega po mnenju naročnika pripomba o nerazumljivosti, da naročnik predpisuje ponudniku te stroške, ni povsem na mestu.

Naročnik zapiše, da je samo pretvoril ponudbo vlagatelja v dejansko stanje in ugotovil, da vlagatelj ne bo mogel zagotoviti zahtevanega čiščenja na kvalitetnem nivoju, ker ponudbena cena ne pokrije niti materialnih stroškov zahtevanih del in kadra.
Naročnik je zapisal, da ima kvaliteta svojo ceno, ki jo je v konkretnem primeru ovrednotil s pomočjo vlagatelja.

Vlagatelj je dne 30.10.2002 vložil v skladu s 17. členom ZRPJN zahtevek za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 21.11.2002, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil Državni revizijski komisiji vso dokumentacijo v zvezi z navedenim javnim naročilom.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo vlagatelja dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je preverila navedbe vlagatelja, da je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo, ker naj bi bila ponujena cena vlagatelja neobičajno nizka in da ga naročnik v konkretnem postopku ni pozval v skladu s 53. členom ZJN-1, da obrazloži ponujeno ceno, preden takšno ponudbo izloči.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik že sam v sklepu z dne 28.10.2002, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil zapisal, da ni zahteval obrazložitev ponudbe, v skladu s 53. členom ZJN-1, ker da je že imel zahtevano obrazložitev ponudbene cene iz prvega razpisa in ker je bila ponudba v ponovljenem razpisu identična.

Državna revizijska komisija opozarja, da je naročnik javni razpis z dne â??, Uradni list št. â??, št. objave Ob-â?? , ponovil, ker je prejel samo eno primerno in sprejemljivo ponudbo.
Naročnik je, ker predhodni javni razpis ni uspel, razpisal nov javni razpis, ki ga je objavil dne â?? , v Uradnem listu RS št. â?? , pod številko objave Ob-â?? .

Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da je z objavo novega razpisa v celoti šteti, da gre za nov postopek in da je zato tako naročnik, kakor tudi vlagatelj dolžan izpolniti v novem javnem razpisu vse obveznosti.
Vsak javni razpis je namreč samostojna enota in ga je kot takega potrebno tudi upoštevati, ne glede na vsebinsko ali formalno pokrivanje z morebitnimi drugimi (predhodnimi) razpisi.
V novem razpisu je vlagatelj podal novo ponudbo in ne glede na identičnost ponudbe glede na predhodni razpis (kar zatrjuje naročnik), imamo pravno formalno opraviti z novo ponudbo. To pomeni, da bi moral naročnik v skladu s prvim odstavkom 53. člena ZJN-1, v primeru, da bi menil, da je ponujena cena vlagatelja neobičajno nizka, preden bi tako ponudbo lahko zavrnil, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in bi jih moral, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti.
Naročnik tega v konkretnem primeru ni storil in je zato kršil določilo 53. člena ZJN-1, prav tako je kršil določilo točke 2.7.4. lastne razpisne dokumentacije, kjer je predvideno ravnanje naročnika v primeru neobičajno nizke cene.

Zaradi navedenega v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da v nadaljnjem postopku oddaje javnega naročila, v primeru, da meni, da je v ponudbi vlagatelja podana neobičajno nizka cena, dolžan postopati v skladu s 53. členom ZJN-1.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??

Natisni stran