018-260/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo začetka gradbeno obrtniških in instalacijskih del pri dokončanju prostorov v â?? - ambulante v pritličju trakt â?? ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â?? , ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? in po pooblastilu slednjega, â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 3530-9/2002, z dne 02.9.2002.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 04.06.2002, sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo začetka gradbeno obrtniških in instalacijskih del pri dokončanju prostorov v â?? - ambulante v pritličju trakt â?? .
Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â?? , pod številko objave Ob-â?? . Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 01.08.2002, je razvidno, da je naročnik prejel 4 pravočasne ponudbe. Naročnik je ponudnike z Obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 3530-9/2002, z dne 02.09.2002, obvestil, da je izvedbo predmetnega naročila oddal podjetju â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila naročnik navaja, da je izbrani ponudnik najbolj ustrezal objavljenemu merilu za izbiro ponudb, to je merilu - najnižja končna cena, ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji.
Vlagatelj je dne 30.09.2002 (dokument z dne 27.09.2002) od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Vlagatelj je v vlogi pojasnil, da se mu rok za vložitev zahtevka za revizijo izteče 02.10.2002. Vlagatelj je z isto vlogo še zapisal, da od naročnika pričakuje ne le pojasnitev razlogov za zavrnitev njegove ponudbe ter podrobnejšo opredelitev prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje zahtevanih meril, pač pa tudi pojasnilo o tem, ali je izbrani ponudnik dokazal, da je sposoben izvesti vsaj 30% celotnega javnega naročila brez podizvajalcev. Zaradi navedenega vlagatelj pričakuje vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in pričakuje odgovor na vprašanje ali in s kakšnimi listinami je izbrani ponudnik dokazal prej navedeno zahtevo naročnika. Vlagatelj je še zapisal, da pričakuje obrazloženo obvestilo pred iztekom roka za oddajo zahtevka za revizijo (ki se izteče 02.10.2002).

Naročnik je dne 07.10.2002 (dokument št. 3530-9/2002-14), izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega izhajajo vsi podatki iz drugega odstavka 79. člena ZJN-1. Naročnik je v obrazloženem obvestilu še navedel, da je v zvezi s pogojem (v poglavju AO4 razpisne dokumentacije je zahteval, da mora ponudnik, ki se na javni razpis prijavlja s podizvajalci, za vsakega od njih podati vse podatke, ki se zahtevajo od ponudnika, slednji pa mora dokazati, da je sposoben brez podizvajalcev izvesti vsaj 30% celotnega predmeta javnega naročila) izbrani ponudnik predložil poslovno poročilo (obvezna listina pod CO6 točka 5 in pod C12-dokazila za podizvajalce), iz katerih izhaja, da pri podizvajalcih nastopa gradbeno podjetje, ki je hkrati udeleženo pri izbranem ponudniku in ima pri le-tem večinski delež. Ker ta delež presega razpisani 30% odstotek, je nedvomno zaključiti, da bo izbrani ponudnik sam v celoti usposobljen za izvedbo celotnega predmeta javnega naročila. Razpisna dokumentacija torej ne zahteva, da bi moral ponudnik izpolnjevanje teh pogojev dokazovati s posebnimi listinami, ta dokaz je razbrati iz listin, ki se zahtevajo po ZJN-1. Naročnik vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ne more omogočiti, ker bi z navedenim ravnanjem huje kršil določbe o varovanju podatkov, ki veljajo za zaupne, pa tudi sporočeni podatki bi lahko vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (dokument št. 3530-9/2002, z dne 03.10.2002), ki ga je vložil še pred prejemom obrazloženega obvestila o oddaji naročila navaja, da je iz obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, in sicer za končno ceno 114.109.587,60 SIT. Razloge, ki utemeljujejo zahtevek za revizijo, vlagatelj vidi v neupoštevanju navodil oziroma pogojev po splošnih navodilih ponudnikom, in sicer v točki VI. Iz slednje je razvidno, da mora ponudnik dokazati, da je sposoben brez podizvajalcev izvesti vsaj 30% celotnega predmeta javnega naročila z lastnimi kapacitetami. Vlagatelj je mnenja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje prej navedenih pogojev po splošnih navodilih ponudnikom, saj ne razpolaga z lastnimi gradbeniškimi kapacitetami, infrastrukturo, stroji, delavci ipd. Glede na navedeno vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ni sposoben brez podizvajalcev izvesti 30% celotnega predmeta javnega naročila. Vlagatelj ima izkazan pravni interes in poslovni interes, da pridobi izvedbo del po predmetnem javnem razpisu, saj v kolikor bi upoštevan ZJN-1 in hkrati v kolikor bi bila upoštevana tudi navodila ponudnikom v VI. točki, ki jih izbrani ponudnik ni upošteval, bi vlagatelj moral biti izbran.

Vlagatelj je vložil dopolnitev zahtevka za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila (dokument št.3530-9/2002, z dne 15.10.2002), v katerem navaja, da je dne 24.09.2002 prejel obvestilo o oddaji javnega naročila. Na osnovi slednjega je od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Ker pa utemeljeno domneval, da naročnik v roku 8 dni po prejemu obvestila o oddaji javnega naročila, (še) ne bo posredoval obrazloženega obvestila, je zaradi varovanja roka za vložitev revizijskega zahtevka le-tega vložil dne 02.10.2002. Dne 08.10.2002 je vlagatelj od naročnika prejel obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Ker se šteje, da ima ponudnik 8 dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo, od dne prejema obrazloženega obvestila, vlagatelj vlaga dopolnitev zahtevka za revizijo oziroma podrejeno zahtevek za revizijo.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik je v obrazloženo obvestilo zapisal, da je pri sprejemu odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika upošteval predlog strokovne komisije za vodenje postopka oddaje javnega naročila in da je bilo v postopku analize ugotovljeno, da tako vlagatelj kot izbrani ponudnik (in ponudnik ...) izpolnjujeta vse pogoje iz drugega odstavka 41. člena ZJN-1. Iz te ugotovitve vlagatelj zaključuje, da je tudi izbrani ponudnik usposobljen za izvedbo razpisanega javnega naročila.
Pod točko III obrazloženega obvestila z dne 07.10.2002 pa naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik predložil poslovno poročilo. Iz dokazil za podizvajalce naj bi izhajalo, da pri podizvajalcih nastopa gradbeno podjetje, ki je hkrati udeleženo pri izbranem ponudniku in da ima pri slednjem večinski delež. Pri tem naročnik ugotavlja, da to gradbeno podjetje (v javnosti je znano, da gre za â??) obvladuje 30% delež v strukturi kapitala izbranega ponudnika. Po mnenju vlagatelja je stališče naročnika pravno zmotno. Pogoji pod točko A 04 so popolnoma jasni. Izbrani ponudnik z nobeno od citiranih listin ni dokazal, da je sposoben brez podizvajalca izvesti vsaj 30% celotnega predmeta javnega naročila. Kdo je trenutni lastnik delnic izbranega ponudnika ni pomembno za oddajo predmetnega javnega naročila. Zahteva oziroma pogoj naročnika je bil, da mora ponudnik, v konkretnem primeru izbrani ponudnik, 30% celotnega predmeta javnega naročila izvesti z lastnimi kapacitetami. Laično to pomeni, da mora imeti v strukturi svojih osnovnih sredstev zadostno gradbeno operativo, osnovna sredstva ter druge pripomočke, da lahko tudi sam, brez podizvajalcev izvede vsaj 30% celotnega predmeta javnega naročila. Naročnik pa skuša preusmeriti pozornost na kapitalske deleže, ki jih ima neko gradbeno podjetje v izbranem ponudniku.Vlagatelj ne dvomi, da je podjetje â?? , ki je kapitalsko udeleženo v podjetju izbranega ponudnika, sposobno izvesti kakršnekoli gradbene storitve, vendar je v predmetnem primeru izbrani ponudnik â?? , ki je poslovno združenje za inženiring in izgradnjo objektov, le-ta pa z nobeno od citiranih listin ni dokazal, da razpolaga s svojo gradbeno operativo.

Naročnik zahtevek za revizijo zavrača kot neutemeljen (dokument št. 3530-9/2002, z dne 05.11.2002) in v obrazložitvi navaja, da je izbrani ponudnik predložil vse listine, ki so bile zahtevane v razpisni dokumentaciji. V postopku analize je bilo ugotovljeno, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse pogoje iz drugega odstavka 41. člena ZJN-1, in da so izpolnjevanje pogojev dokazali z listinami, ki se zahtevajo po 42. členu ZJN-1. Iz slednjih izhaja, da je izbrani ponudnik (in še dva ponudnika) usposobljen za izvedbo razpisanega javnega naročila, saj je v skladu z razpisno dokumentacijo predložil zahtevana dokazila. Ker je izbrani ponudnik z zahtevanimi listinami dokazal, da je usposobljen za izvedbo celotnega predmeta javnega naročila, je s tem tudi dokazal, da je sposoben brez podizvajalcev izvesti najmanj 30% celotnega predmeta javnega naročila. Zmotno je stališče vlagatelja, po katerem bi moral izbrani ponudnik z lastnimi kapacitetami izvesti vsaj 30% celotnega javnega naročila, saj v razpisni dokumentaciji ni takšne zahteve. Naročnik je z razpisno dokumentacijo zahteval, da mora biti naročnik sposoben brez podizvajalcev izvesti zahtevani del javnega naročila in to sposobnost je izbrani ponudnik s predložitvijo zahtevane dokumentacije tudi dokazal, na način, ki je pojasnjen že v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila. Ravno tako se naročnik ne strinja z revizijsko navedbo, da mora imeti izbrani ponudnik v svoji strukturi osnovnih sredstev zadostno operativo, osnovna sredstva in druge pripomočke. Izbrani ponudnik lahko kapacitete zagotavlja tudi na drugačni podlagi in ne samo kot lastnik osnovnih sredstev. Prav tako ne drži stališče vlagatelja, da naročnikova zahteva, da je ponudnik sposoben sam izvesti vsaj 30% celotnega javnega naročila, ne pomeni, da mora to izvesti z lastnimi sredstvi ampak predvsem to, da naročilo izvede v svojem imenu in za svoj račun. Podatki o strukturi osnovnih sredstev izbranega ponudnika pomenijo poslovno skrivnost, zato jih mora naročnik skladno z 8. členom ZJN-1, varovati kot zaupne.
Izbrani ponudnik je naročniku ponudil izvedbo predmetnega javnega naročila po ceni, ki je nižja od cene, ki jo je ponudil vlagatelj in od cene ponudnika â?? , ki ravno tako izpolnjuje zahtevane pogoje. Ker je edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe najnižja končna cena, je naročnik izbral ponudnika, ki je ponudil najnižjo končno ceno, to pa je izbrani ponudnik.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 13.11.2002, na podlagi 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo..

Naročnik je na podlagi 17. člena ZRPJN, dne 19.11.2002, odstopil Državni revizijski komisiji del dokumentacije skupaj s svojim mnenjem, v katerem se v celoti sklicuje na odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Državna revizijska komisija je naročnika dne 20.11.2002, z dopisom št. 018-260/02-2032 pozvala, naj ji skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, odstopi še razpisno dokumentacijo, sklep o začetku postopka, zapisnik o javnem odpiranju ponudb, analitične tabele o pregledu ponudb, vmesne zapisnike sej strokovne komisije, zahtevek za revizijo, poziv k plačilu takse in pooblastilo za vlagateljevega pooblaščenca..
Naročnik je dne 22.10.2002 in dne 28.11.2002 poslal vso zahtevano dokumentacijo ter dne 02.12.2002 še ponudbo izbranega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Kot je razvidno iz izčrpnega poročila vseh dogodkov, ki so sledili naročnikovi odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika, je vlagatelj po prejemu obvestila o oddaji naročila zahteval od naročnika, da mu pošlje obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Vlagatelj pa ni čakal na prejem obrazloženega obvestila o oddaji naročila, temveč je (kot je zapisal v zahtevku za revizijo) "zaradi varovanja roka za vložitev revizijskega zahtevka", (že prej) vložil zahtevek za revizijo in po prejemu obrazloženega obvestila o oddaji naročila še "dopolnitev zahtevka za revizijo."
V zvezi s tem Državna revizijska komisija opozarja vlagatelja, da ZJN-1 v prvem odstavku 79. člena omogoča možnost, da se ponudnik, ki ni izbran po prejemu obvestila o oddaji naročila odloči, de (še) ne bo vložil zahtevka za revizijo, temveč bo prej od naročnika zahteval (ravno tako v 8 dnevnem roku od prejema obvestila o oddaji naročila) obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. V takšnem primeru začne za ponudnika teči rok za vložitev zahtevka za revizijo šele od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Namen teh zakonskih določb je v tem, da ponudnik, ki ni bil izbran, dobi argumentirano pojasnilo o razlogih za naročnikovo odločitev (o izbiri najugodnejšega ponudnika) in se tako lažje odloči o morebitni vložitvi zahtevka za revizijo.
Na prej navedeno možnost (in s tem na "varovanje roka za vložitev revizijskega zahtevka") so bili ponudniki opozorjeni (tudi) v XXIX. točki splošnih navodil ponudnikom, kjer je naročnik zapisal: "Neizbrani ponudnik ima pravico najkasneje v 8 dneh od prejema obvestila o oddaji javnega naročila zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila. Naročnik mora v 15 dneh od prejema pisne zahteve neizbranega ponudnika le-tega obvestiti o razlogih, zaradi katerih je bila njegova ponudba zavrnjena. Z dnem prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila začne teči rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z določbami ZRPJN."

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da izbrani ponudnik brez podizvajalcev ni sposoben izvesti 30% celotnega predmeta javnega naročila, kot je zahteval naročnik v drugem odstavku VI. točke splošnih navodil ponudnikom. Nasprotno naročnik trdi, da je izbrani ponudnik izpolnil vse pogoje iz drugega odstavka 41. člena ZJN-1, in da je izpolnjevanje le-teh dokazal z listinami, ki se zahtevajo po 42. členu ZJN-1.
Vprašanje, ki ga je morala Državna revizijska komisija (v okviru vlagateljevih navedb) razjasniti je, ali je imel naročnik v danih okoliščinah pravico postopati tako, kot izhaja iz dokumentacije o oddaji javnega naročila, ali pa je bil dolžan ponudbo izbranega ponudnika, izločiti oziroma zavrniti.

Tako naročniki kot ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z (avtonomnimi) pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji, če le-ta niso v nasprotju s prisilnimi predpisi. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika in tako vnaprej preprečiti možne zlorabe.
Naročnik je (kot pravilno ugotavlja vlagatelj) v drugi odstavek VI. točke splošnih navodil ponudnikom izrecno zapisal: "Ponudnik, ki se na javni razpis prijavlja s podizvajalci, mora za vsakega podizvajalca podati vse podatke, ki se zahtevajo od ponudnika, sam pa mora dokazati, da je sposoben brez podizvajalcev izvesti vsaj 30% celotnega predmeta javnega naročila."
Ker naročnik v zvezi s citirano zahtevo v razpisni dokumentaciji ni predvidel posebnega obrazca in/ali izjave, ko bi jo morali predložiti ponudniki, mu je potrebno pritrditi v tem, da je izpolnjevanje le-te preverjal skozi pogoje iz drugega odstavka 41. člena ZJN-1, katere so ponudniki dokazovali z listinami, ki je naročnik zahteval po 42. členu ZJN-1.
Res je sicer, da odločitev o tem, v katerih primerih in/ali obsegu bo naročnik preverjal podatke, ki so mu jih predložili ponudniki, sodi v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, vendar pa zapisano velja le v primeru, če ponudnik (v obravnavanem primeru izbrani ponudnik) v celoti ravna v skladu z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je pogoje za udeležbo (in dokazila za njihovo izpolnjevanje) zapisal v splošni razpisni dokumentaciji v točki C (dokazila o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo - 41. člen ZJN-1), točko D (finančna zavarovanja-Garancije) in v posebni del razpisne dokumentacije v točki E - posebne zahteve naročnika.
Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, je naročnik v zvezi z izpolnjevanjem pogojev, v slednjo zapisal vrsto formalnih zahtev, ki so jih morali upoštevati ponudniki, da bi se štele njihove ponudbe za pravilne.
V "posebno opozorilo" (točka A00.) splošnega dela razpisne dokumentacije je med drugim zapisal, kakor sledi v nadaljevanju. "Obrazci iz te razpisne dokumentacije morajo biti izpolnjeni, podpisani in žigosani na izvirniku. Če je iz tehničnih razlogov posamezen obrazec izdelan oziroma izpolnjen drugače, mora besedilo v celoti ustrezati zahtevam naročnika, kar pomeni, da mora biti besedilo obrazca istovetno besedilu na predpisanem obrazcu, predpisani obrazec pa mora biti priložen izvirniku. Ponudniki naj bodo še posebno pozorni na dokazila o formalni ustreznosti ponudb, zato naj zagotovijo vse v vsebini dokumentacije zahtevane podatke, izjave in dokazila, da se bo njihova ponudba štela za pravilno." Nadalje je naročnik v VII. točki splošnih navodil ponudnikom zapisal, da morajo ponudniki izpolniti in predložiti vse zahtevane obrazce in potrdila, ki jih zahteva razpisna dokumentacija, sicer bodo njihove ponudbe po prvem pregledu izločene iz nadaljnjih postopkov oddaje javnega naročila. Naročnik je ponudnike v XXVI. točki splošnih navodil ponudnikom še opozoril, da bo ocenjeval in primerjal le tiste ponudbe, ki izpolnjujejo obvezne pogoje za udeležbo iz 41. člena ZJN-1.
Naročnik je v razpisno dokumentacijo vključil vrsto obrazcev, ki so jih morali ponudniki izpolniti, podpisati in žigosati, med njimi tudi takšne, ki so bili namenjeni dokazovanju izpolnjevanja obveznih pogojev, skladno z 41. členom ZJN-1. V zvezi s tem in glede na to, da je vlagatelj v revizijskem zahtevku, med drugimi revizijskimi razlogi navedel tudi, da izbrani ponudnik ne razpolaga z lastnimi gradbeniškimi kapacitetami, infrastrukturo, stroji, delavci ipd., je Državna revizijska komisija preverila predvsem izpolnjevanje pogojev izbranega ponudnika glede očitane pomanjkljivosti.
Pregled ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pokaže, da le-ta ni v celoti sledil prej navedenim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik (za razliko od vlagatelja) ni izpolnil obrazcev št. 3 (popis tipične opreme za izvedbo posla), in sicer niti obrazca A - stroji in naprave, niti obrazca B - transportna sredstva (obrazca je le podpisal in žigosal). Pri tem je potrebno še ugotoviti, da izbrani ponudnik s tem v zvezi tudi ni ravnal z zgoraj citiranim navodilom naročnika iz posebnega opozorila (točka A00) splošnega dela razpisne dokumentacije, in v ponudbo ni predložil nobenih dokumentov, v katerih bi prej navedena obrazca "iz tehničnih razlogov izdelal oziroma izpolnil drugače" (z besedilom, ki bi bilo istovetno besedilu na predpisanih obrazcih).
Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 izrecno določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Ponudba izbranega ponudnika ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je bil naročnik dolžan zavrniti že na podlagi določil zakona. ZJN-1 v drugem odstavku 76. člena namreč določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Torej je zavrnitev nepravilne ponudbe naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji kot si morda predstavlja naročnik. Naročnik pa je (kot že navedeno) v obravnavanem primeru tudi v razpisni dokumentaciji na več mestih opozoril ponudnike, da bo kot nepravilne zavrnil vse ponudbe, pri katerih bo na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovil, da ne izpolnjujejo vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, pri čemer je v razpisni dokumentaciji celo natančno opisal pomanjkljivosti, zaradi katerih bodo ponudbe izločene kot nepravilne - med takšnimi pomanjkljivostmi pa je izrecno navedel tudi, da morajo ponudniki izpolniti in predložiti vse zahtevane obrazce, ki jih zahteva razpisna dokumentacija, sicer bodo njihove ponudbe izločene iz nadaljnjih postopkov oddaje javnega naročila.
Sprejeti stališče po katerem bi lahko naročnik zgolj na podlagi lastne presoje (in v nasprotju z vnaprej določenimi navodili iz razpisne dokumentacije) odločal in/ali določal, kdaj se šteje določena ponudba za pravilno (in se pri tem celo skliceval na podizvajalca, ki naj bi razpolagal z večinskim deležem izbranega ponudnika) pa bi pomenilo ne le kršitev lastnih navodil iz razpisne dokumentacije in kršitve drugega odstavka 76. člena ZJN-1, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov (ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanj.

Ker je vlagatelj (v skladu z naročnikovimi navodili) takso v višini 150.000,00 SIT, vplačal na račun Ministrstva za â?? št. â?? , sklic na št. odobritve â?? , Državna revizijska komisija poziva naročnika, naj prejeti znesek, skladno s 1.točko šestega odstavka 8. člena Odredbe o računih in načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 49/02), nakaže na račun št. â??
( taksa za postopek revizije javnega naročanja).

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je dolžan ponovno opraviti pregled in ocenjevanje ponudb, pri tem pa mora skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN upoštevati ugotovitve iz te odločitve.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

Državna revizijska komisija o stroških ni odločala, ker jih vlagatelj ni priglasil.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??

Natisni stran