018-258/02-2

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) po članu ... , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo splošne, serijske, medicinske, medicinsko tehnološke, računalniške opreme, signalizacije in nabave bolniških postelj za â?? , na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba â?? , po pooblaščencu odv. â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev v obvestilu o oddaji javnega naročila, št.: 3511-4/2002-26, z dne 24.09.2002, za sklop I. splošna oprema (pohištvo), javnega naročila objavljenega v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod štev. objave Ob-â?? in popravka objavljenega v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? .

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale z revizijo, in sicer takso v višini 324.800,00 SIT v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višji stroškovni zahtevek vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â?? , z dne â?? , pod štev. objave Ob-â?? , s popravkom v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , objavil javni razpis za dobavo in montažo splošne, serijske, standardne in specialne medicinske, tehnološke in medicinsko tehnološke opreme, signalizacije in informacijskih sistemov za â?? .

Naročnik je prejel deset ponudb glede katerih je ob odpiranju ugotovil, da so bile vse pravočasne.

Dne 27.08.2002 je naročnik, sklicujoč se na 54. člen ZJN-1, pozval ponudnika ... in ... , da se v roku 3 dni opredeli do ugotovitve strokovne komisije o računski napaki, po kateri naj bi bil pri sklopu I. v tabeli "Ponudbeni predračun" na strani 83 od 86 naveden znesek 100.223.784,00 SIT namesto pravilno, kot trdi naročnik, 73.225.873,10 SIT, oziroma poda soglasje, da napake popravi komisija oziroma naročnik.

Pozvan ponudnik ... in ... je dne 30.08.2002 podal soglasje k popravku napake.

Kot najugodnejšega ponudnika za sklop I. splošna oprema (pohištvo) je naročnik izbral ponudnika ... in ... , o čemer je ponudnike obvestil z obvestilom o oddaji javnega naročila št.: 3511-4/2002-26, z dne 24.09.2002, v katerem je v točki II. v obrazložitvi navedel, da je bila ponudba vlagatelja zahtevka za revizijo kot nepravilna izločena, pri čemer kot razloga, kot pravi naročnik, "za zavrnitev" navaja dva (razloga) in sicer: da vlagatelj ni predložil vseh listin, ki se zahtevajo za podizvajalce; konkretno ni priloge - listine izjave banke o boniteti za podizvajalca ... , naslednji izločitveni razlog pa je, da je vlagatelj priložil bančno garancijo za resnost ponudbe, v kateri je kot upravičenec navedeno Ministrstvo za â?? , namesto Ministrstva za â?? . V nadaljevanju obrazložitve se naročnik sklicuje na zapisnik o zaključnem poročilu o oddaji javnega naročila strokovne komisije z dne 11.09.2002, kjer so po navedbah naročnika ugotovitve in predlogi strokovne komisije natančneje obrazloženi in pojasnjeni. V obvestilu naročnik še navaja, da je strokovna komisija z zapisnikom obvestila naročnika.


Dne 19.11.2002 je naročnik prejel zahtevek za revizijo postopka javnega naročila, ki se nanaša na izbiro najugodnejšega ponudnika v sklopu I. - splošna oprema (pohištvo). Po navedbah vlagatelja je izločitev njegove ponudbe nepravilna in nezakonita. Glede prvega razloga za izločitev vlagatelj navaja, da je za izvedbo mizarskih del v sklopu I.- splošna oprema (pohištvo) alternativno ponujal dva podizvajalca in sicer družbo ... , in družbo â?? . V kolikor je naročnik ocenil, da glede podizvajalca â?? , niso priloženi vsi zahtevani dokumenti, zgolj to ne more biti razlog za izločitev ponudbe, saj bi bilo to dopustno le, v kolikor bi naročnik ugotovil, da nobeden od alternativno ponujenih podizvajalcev, torej tudi podizvajalec â?? , ne izpolnjuje pogojev oziroma niso predloženi vsi zahtevani dokumenti, kar pa za podizvajalca â?? , naročnik po navedbah vlagatelja ni ugotovil. Glede drugega razloga za izločitev, vlagatelj navaja, da je sicer dejansko obstoječa pomanjkljivost, ki jo navaja naročnik, nebistvena oziroma je to zgolj pisna pomota v samem besedilu bančne garancije in ni take narave, da bi bilo zaradi nje potrebno ponudbo izločiti, pri čemer opozarja, da je v glavi bančna garancija naslovljena pravilno na Ministrstvo za â?? in ima vse potrebne sestavine. Glede navedenega v zvezi z računsko napako izbranega ponudnika vlagatelj očita naročniku kršenje prepovedi diskriminacije po prvem odstavku 7. člena ZJN-1 in neenako obravnavanje, saj bi moral naročnik tudi vlagatelju dati možnost, da odpravi očitno napako, kot je to glede računske napake cca. 30 mio SIT sicer dal izbranemu ponudniku.
Končno vlagatelj opozarja, da je bila njegova ponudba za cca. 13,5 mio SIT ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika in to celo po tem, ko je bila ponujena cena izbranega ponudnika "računsko" popravljena iz 100.223.784,00 SIT na 73.225,10 SIT. Vlagatelj ob tem navaja, da je bila računska napaka v višini 30 mio SIT popravljena po odpiranju ponudb, pri čemer iz obrazložitve kot navaja vlagatelj izpodbijanega sklepa ne izhaja, za kakšno računsko napako gre, zaradi česar odločitve naročnika v tem delu niti ni mogoče preizkusiti. Vlagatelj ob tem domneva, da je lahko šlo za dogovarjanje med naročnikom in ponudnikom o bistveni sestavini ponudbe, kar je razlog za razveljavitev naročila.

Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi postopek oddaje javnega naročila v delu, ki se nanaša na izbiro najugodnejšega ponudnika v sklopu I. - splošna oprema (pohištvo) ter ponovno oceni prispele veljavne ponudbe in med njimi tudi ponudbo vlagatelja ter izbere najugodnejšega ponudnika, "podredno", kot navaja vlagatelj, pa naj naročnik v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila.

Vlagatelj v okviru stroškov uveljavlja povrnitev odvetniških stroškov in takse za revizijo v skupnem znesku 386.000,00 SIT.

Naročnik je z odločbo št.: 3511-4/2002, z dne 30.10.2002, zahtevek za revizijo zavrnil.

V obrazložitvi svoje odločitve naročnik ugotavlja, da je bilo ravnanje komisije oziroma naročnika pri sprejemu odločitve pravilno. Naročnik priznava, da je sicer res v obvestilu o oddaji javnega naročila navedel le dva izločitvena razloga, ki sta izstopala, dodaja pa da jih je v resnici mnogo več.
Naročnik dodaja, da je vlagatelj oddal ponudbo na prirejeni ponudbeni dokumentaciji, kar je v nasprotju s splošnimi navodili naročnika navedenimi pod poglavjem A.00, po katerih mora biti ponudbena dokumentacija izdelana in oddana na izvirniku prevzete razpisne dokumentacije, s čimer ponudba ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije in jo je zato šteti za nepravilno. Naročnik nadalje navaja, da je pooblaščenec ponudnika pravilno ugotovil, da bi naročnik le v primeru, če bi ugotovil, da nobeden od ponudnikovih podizvajalcev ne izpolnjuje pogojev oz. niso predloženi vsi zahtevani dokumenti, eventualno lahko izločil ponudbo, sicer pa ne. Temu pa dodaja, da je dokumentacija podizvajalca â?? , v celoti na drugih obrazcih in ne na obrazcih za predmetno naročilo, kar podkrepi s primerom, po katerem je pod poglavjem C.09. razpisne dokumentacije zahtevanih 7 točk na strani razpisne dokumentacije označene s številko strani 56 od 86, ponudnik pa je za navedenega podizvajalca vložil obrazec z oznako strani 56 od 81, torej obrazec iz neke druge razpisne dokumentacije, ki zahteva le tri točke in zaradi tega podizvajalec nima listin za tehnično opremljenost pod točko 2 obrazca C.09., listin pod točko 3 popis tipične opreme za izvedbo posla, pisna dokazila o razpolaganju s potrebnimi avtorskimi, licenčnimi in drugimi pravicami. Podizvajalec ... pa nima listin zahtevanih v poglavju C.06. pod točko 2 in 4. Naročnik ponovno nadaljuje z naštevanjem pomanjkljivosti za katere sam ugotavlja, da niso bile navedene v prejšnjem obvestilu, in sicer navaja, da manjkajo vlagatelju v poglavju C.09. listine pod točko 2 opis tehnične opremljenosti in pod točko 5 strukture delovne sile, ki bo angažirana na delih iz ponudbe.
Naročnik zaključuje, da iz navedenega sledi, da vlagatelj ni zadostil pogojem navedenim pod točko VII splošnih navodil ponudnikom, da morajo ponudniki izpolniti in predložiti vse zahtevane obrazce in potrdila, ki jih zahteva razpisna dokumentacija, sicer bodo izločeni, in pod točko VI., da ponudnik, ki se prijavlja na razpis s podizvajalci mora za vsakega ponudnika podati vse podatke, ki se zahtevajo.

Vlagatelj je dne 12.11.2002 pri naročniku vložil zahtevo za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo. V zahtevi za nadaljevanje postopka vlagatelj najprej pojasnjuje, da mu do dneva vložitve zahtevka za revizijo ni bila pravilno vročena odločba naročnika, zaradi pospešitve postopka pa vseeno vlaga to zahtevo. Vlagatelj vztraja pri svojih dosedanjih navedbah, dodatno pa v zvezi z zavrnilno odločbo navaja, da je neutemeljena in nezakonita. V zvezi z navedbo naročnika, da je v obvestilu navedel le dva razloga, ki najbolj izstopata, čeprav naj bi jih bilo še mnogo več, vlagatelj navaja, da je taka trditev neprimerna in pravno nevzdržna in opozarja, da je bil naročnik v prvi odločitvi dolžan navesti vse razloge zaradi katerih bi bilo potrebno ponudbo izločiti, v odločbi pa ne more navajati novih razlogov, zaradi česar novim razlogom oporeka kot nerelevantnim, katere v tem postopku ni mogoče upoštevati. Naročniku nadalje očita, da se ni opredelil do pritožbenih (pravilno revizijskih) navedb. Glede navedbe o prirejeni ponudbeni dokumentaciji ugotavlja, da je s tem očitno mišljeno na fotokopije ponudbene dokumentacije, ki jo je uporabil podizvajalec â?? , medtem ko je vlagatelj svojo ponudbo v celoti oddal na izvirnikih, jasno pa je da zato podizvajalec ne more uporabiti iste dokumentacije, ki je le ena, temveč le kopijo le te. Končno vlagatelj očita naročniku, da naročnik navaja kot izločitveni razlog pripravo ponudbe na fotokopiji dokumentacije, pri čemer pa niti z enim stavkom ne pojasnjuje ali zavzame stališča do pritožbenih navedb in ne pojasnjuje kako je bila popravljena domnevna računska napaka, zaradi česar te odločitve naročnika niti ni mogoče preizkusiti.

Naročnik je dne 18.10.2002 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila Državni revizijski komisiji v pristojno reševanje. V dopisu s katerim odstopa zahtevek, naročnik navaja, da je strokovna komisija že v fazi analize in ocenjevanja ponudb ugotovila, da ponudbena dokumentacija vlagatelja ni pripravljena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije. Pri zavrnitvi ponudbe je strokovna komisija upoštevala načelo zakonitosti in načelo formalnosti postopka. Naročnik potrjuje, da vlagatelju ni pojasnil razlogov glede poprave računske napake, slednje pa opravičuje s tem, da se je v tej fazi postopka opredeljeval le do pomanjkljivosti njegove ponudbene dokumentacije, nadalje pa utemeljuje, da je izbrani ponudnik dvakrat obračunal 20% DDV in opravil pet drugih računskih napak pod sklopi 2.0., 3.0., 4.0. in 5.0., kar vse je bilo ob soglasju izbranega ponudnika odpravljeno, ugotovitve pa so izkazane in razvidne v spisni dokumentaciji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določbo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi. ".

Glede navedb vlagatelja o nepravilni vročitvi odločbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji ni mogoče ugotoviti, da je bila t.i. odločba pravilno vročena oziroma, da je bil vlagatelj pravilno obveščen, prav tako pa se naročnik o tem tudi ni izjavil in tega ni vlagatelje trditve zanikal. V skladu s 3. členom ZRPJN je eno temeljnih načel pravnega varstva ponudnikov v postopku javnega naročanja načelo hitrosti. Na podlagi slednjega ZRPJN v 16. členu določa, da mora naročnik sprejeti svojo odločitev o zahtevku za revizijo najkasneje v roku 20 dni od prejema zahtevka za revizijo. V skladu s 17. členom ZRPJN mora naročnik vlagatelja zahtevka za revizijo obvestiti o svoji odločitvi najkasneje v treh dneh. Ob tem je potrebno poudariti, da se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v primerih, ko ZRPJN ne določa drugače, uporabljajo postopkovne določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). ZRPJN nima posebnih določb o vročanju vlog oziroma v danem primeru obveščanju vlagatelja o odločitvi o zahtevku za revizijo. V skladu z navedenim pride v danem primeru v poštev določba 137. členu ZPP, po kateri se pisanja, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca vročajo njemu, v primeru odvetnika kot pooblaščenca, pa po 138. členu ZPP tudi osebi, ki je zaposlena v odvetniški pisarni, kar v danem primeru pomeni, da mora naročnik obvestiti o svoji odločitvi odvetnika pooblaščenca vlagatelja. Glede načina obveščanja pa velja na podlagi istih določb o uporabi ZPP, da velja v danem primeru v skladu s 16. členu ZPP načelo pisnosti. Kljub navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni izkazano, da bi ta kršitev zakona imela škodljive posledice za ponudnike in vlagatelja.


Državna revizijska komisija je nadalje presojala vlagateljeve navedbe, s katerimi vlagatelj nasprotuje dvema razlogoma za izločitev njegove ponudbe, katera je ugotovil naročnik in navedel v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila.

Glede prvega razloga, kot navaja naročnik, da ponudnik ni predložil vseh listin, ki se zahtevajo za podizvajalce, konkretno pomanjkanje priloge - listine izjave banke o boniteti za podizvajalca ... , vlagatelj navaja, da je v okviru svoje ponudbe izvedbe mizarskih del v sklopu I. - splošna oprema, alternativno kandidiral dva potencialna podizvajalca in ob tem ne zanika, da njegova ponudba glede navedenega podizvajalca, ne bi imela očitanih pomanjkljivosti. Temu naročnik ne nasprotuje, celo nasprotno, v obrazložitvi odločbe s katero je zavrnil zahtevek za revizijo potrjuje vlagatelja naziranja o alternativnosti, iz česar izhaja, da med strankama ni spora o tem, da sta bila podizvajalca ponujena alternativno, kakor tudi, da je ponudba vsaj glede enega podizvajalca, ... pomanjkljiva.
V skladu z navedenim bi moral naročnik nadalje ugotoviti ali je ponudba vlagatelja glede drugega podizvajalca pravilna, saj je potrebno pritrditi navedbam vlagatelja (vlagateljevo pravno naziranje tudi sicer med strankama očitno ni sporno), da bi primeru alternativne ponudbe podizvajalcev, naročnik lahko zavrnil ponudbo vlagatelja zaradi pomanjkljivosti glede prilog pri podizvajalcih kot nepravilno, le v kolikor bi ugotovil, da nobeden, v danem primeru oba (alternativna) podizvajalca, ne izpolnjujeta obveznih pogojev oziroma oba nista predložila vseh zahtevanih prilog oziroma kot določata VI. točka splošnih navodil ponudnikom poglavje A.04., stran 7 do 86 razpisne dokumentacije - vseh podatkov, oziroma VII. točka splošnih navodil ponudnikom - vseh obrazcev in potrdil, ki jih zahteva razpisna dokumentacija, na kateri se sicer sklicuje naročnik. Naročnik pa v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, kot pravilno ugotavlja vlagatelj, ni ugotovil in navedel, da bi bila ponudbena dokumentacija glede drugega alternativnega podizvajalca â?? , kakorkoli pomanjkljiva. V skladu z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da kljub nespornim pomanjkljivostim ponudbene dokumentacije glede podizvajalca ... , ob dejstvu alternativnosti podizvajalcev, ni podan s strani naročnika očitan razlog za izločitev ponudbe vlagatelja.

Ob tem pa je potrebno poudariti, da Državna revizijska komisija ni meritorno presojala nadaljnjih navedb naročnika o drugih izločitvenih razlogih, vključno z razlogi, ki se tičejo ponudbene dokumentacije podizvajalca â?? , katere je naročnik prvič navedel šele v odločbi, s katero je zavrnil zahtevek za revizijo, saj je glede presoje le teh dejstev (v tem postopku) nastopila prekluzija iz razlogov navedenih v nadaljevanju.

Glede drugega razloga, da je v predloženi bančni garanciji, kot upravičenec navedeno Ministrstvo za â?? , namesto Ministrstva za â?? , ni mogoče samo po sebi pritrditi navedbam naročnika, da je bilo potrebno v danem primeru zato ponudbo izločiti. Res je, da je v samem tekstu bančne garancije navedeno Ministrstvo za â?? , česar ne zanika niti vlagatelj, in ne kot napačno navaja naročnik, (tudi) verjetno zaradi očitne pomote, Ministrstvo za â?? , saj takega ministrstva sploh ni (v tem primeru je očitno napako storil tudi naročnik). Vendar je, kot to navaja vlagatelj, povsem mogoče, da je prišlo do pisne napake. Bančna garancija je namreč pravilno naslovljena na Republiko Slovenijo, Ministrstvo za â?? , prav tako je v samem tekstu jasno navedeno, da se garancija nanaša na zadevni javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pravilen je znesek garancije, garancija pa vsebuje tudi vse druge obvezne sestavine. Tudi sicer je pravna oseba Republika Slovenija in ne posamezno ministrstvo in je tako pri naslovljencu garancije, kot v tekstu garancije najprej navedena Republika Slovenija.
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju ugotovila, da ni mogoče na načelni ravni oporekati vlagateljevim navedbam, da v kolikor je naročnik uporabil določbo 54. člena ZJN-1 s podnaslovom "Dodatna pojasnila in dopustni popravki", in s tem omogočil izbranemu ponudniku popravo računske napake v znesku cca. 30. mio SIT, kljub temu da bi lahko po določbi prvega odstavka 54. člena ZJN-1 tako ponudbo tudi zavrnil, bi prav tako lahko naročnik omogočil dodatna pojasnila tudi vlagatelju v zvezi z bančno garancijo. Bistvo bančne garancije je, da nudi naročniku potrebno varstvo v primeru, ko jo je potrebno uporabiti, to je, če ponudnik v nasprotju s 55. členom ZJN-1 umakne ali spremeni ponudbo po poteku roka ali ne sklene pogodbe, pa je bila njegova ponudba izbrana.
Naročnik bi lahko v primeru, v kolikor se mu pojavlja dvom, da bi mu taka bančna garancija ne nudila potrebnega varstva, pozval ponudnika (!), da poskrbi za ustrezno razlago. S tem, ko je naročnik enemu ponudniku omogočil popravo napak in njegove ponudbe ni zavrnil, drugemu ponudniku pa take možnosti ni dal, kljub temu, da bi jo lahko dal, je naročnik kršil temeljno načelo enakopravnosti ponudnikov, ki ga določa 7. člen ZJN-1, ki določa: â"žNaročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.â"ś. V nasprotju s tem je namreč naročnik podobna primera obravnaval drugače. Takšna razlaga 54. člena ZJN-1 je tudi v skladu z načelom konkurence, ki naj zagotovi, da v postopku sodeluje čim več ponudnikov s konkurenčnimi ponudbami in načelom gospodarnosti po 4. členu ZJN-1, ki naj zagotavlja gospodarno porabo javnih sredstev, slednje pa zagotavlja tudi najnižja cena.
Seveda pa mora naročnik paziti, da s tem ne krši načela zakonitosti oziroma ne sme s tem zahtevati ali dovoliti kakršnokoli spremembo vsebine ponudbe oziroma sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe naredile ustrezno.

Državna revizijska komisija pa še poudarja, da je navedeno vsebinsko stališče sprejela na podlagi navedb vlagatelja. Naročnik navedbam vlagatelja vsebovanim v zahtevku za revizijo očitno ne oporeka (posledično med strankama ni spora), saj se v odločitvi o zahtevku za revizijo (po 16. členu ZRPJN) do njih sploh ni opredelil.


Državna revizijska komisija je nadalje presojala naročnikove navedbe o novih razlogih za izločitev ponudbe, katere je naročnik prvič navedel v odločbi z dne 30.10.2002 s katero je zavrnil zahtevek za revizijo ter vlagateljevo oporekanje navajanju novih razlogov. Naročnik je v obrazloženem obvestilu navedel zgolj dva razloga za izločitev ponudbe, o katerih je Državna revizijska komisija odločila, kot je navedeno zgoraj. šele v odločbi, s katero je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo pa je naročnik navedel nove razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe in sicer, da je vlagatelj oddal ponudbo na prirejeni ponudbeni dokumentaciji, kar je v nasprotju s splošnimi navodili naročnika navedenimi pod poglavjem A.00, po katerih mora biti ponudbena dokumentacija izdelana in oddana na izvirniku, kar je razvidno iz dokumentacije podizvajalca â?? , katera je oddana v celoti na drugih obrazcih in ne na obrazcih za predmetno naročilo. Nadaljnji razlog, ki je posledica prej navedenega, to da podizvajalec nima listin za tehnično opremljenost pod točko 2 obrazca C.09., listin pod točko 3 popis tipične opreme za izvedbo posla, pisna dokazila o razpolaganju s potrebnimi avtorskimi, licenčnimi in drugimi pravicami; nadalje da podizvajalec ... nima listin zahtevanih v poglavju C.06. pod točko 2 in 4 in končno, da manjkajo vlagatelju v poglavju C.09. listine pod točko 2 opis tehnične opremljenosti in pod točko 5 strukture delovne sile, ki bo angažirana na delih iz ponudbe, kar vse je v nasprotju s točko VII. splošnih navodil ponudnikom, da morajo ponudniki izpolniti in predložiti vse zahtevane obrazce in potrdila, ki jih zahteva razpisna dokumentacija, sicer bodo izločeni, in v nasprotju z točko VI., da mora ponudnik, ki se prijavlja na razpis s podizvajalci za vsakega ponudnika podati vse podatke, ki se zahtevajo.

Da je naročnik v (obrazloženem) obvestilu navedel zgolj dva razloga potrjuje tudi sam naročnik v obrazložitvi odločbe iz česar izhaja, da je to med strankama nesporno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se odločitev naročnika v obvestilu o oddaji javnega naročila zmeraj opira na dejansko podlago, dejansko stanje in pravna pravila. Dejanska podlaga odločitve je vse kar ponudniki navajajo in naročnik ugotavlja sam, ne glede ali so ta dejstva pomembna za odločitev ali ne, dejansko stanje pa predstavljajo le tista dejstva, ki so po mnenju naročnika pomembna za odločitev in tvorijo podlago za uporabo pravnih pravil v danem primeru ZJN-1 in ZRPJN. Podlago odločitve naročnika tvorijo le tista dejstva katera so bila ugotovljena do sprejema njegove odločitve. Posledica navedenega je, da so prekludirana vsa tista dejstva, ki so sicer obstajala pred sprejemom odločitve naročnika, vendar do sprejema odločitve niso bila navedena in niso bila predmet ugotavljanja. Bistveno pa je, da je glavni učinek odločitve naročnika ta, da je naročnik na svojo odločitev vezan, čim je odločitev sprejeta in odpravljena. Iz navedenega sledi, da v kolikor je naročnik svojo odločitev utemeljil z določenim dejanskim stanjem katerega je ugotovil in zapisal v obrazložitvi svoje odločitve, v danem primeru v obrazloženem obvestilu navedenima dvema razlogoma za izločitev, kasneje (v postopku pravnega varstva) ne more iste odločitve utemeljevati z drugačnim dejanskim stanjem, še posebej, v kolikor ta dejstva niso bila ugotovljena že pred sprejemom njegove odločitve temveč šele kasneje. Takšno ravnanje naročnika je tudi v nasprotju z načelom zakonitosti in načelom pravne varnosti, ki sta vsekakor temeljni načeli javnega naročanja in pravnega reda kot celote. Prav tako pa je bistveno, da je mogoče presojati zakonitost odločitve naročnika le glede na dejstva in dokaze navedene v njegovi odločitvi (obvestilo, z dne 24.9.2002) in dejstva in dokaze, katere v svojem zahtevku navede vlagatelj.
Naročnik v obrazložitvi svoje odločitve vsebovane v obvestilu ni ugotovil in navedel očitanih pomanjkljivosti. Posebej bi moral (v kolikor bi ugotovil, da takšne pomanjkljivosti obstajajo) o tem seznaniti ponudnika, ker se je v obvestilu skliceval na drugi odstavek 79. člena ZJN-1.

V skladu z navedenim zato Državna revizijska komisija ni presojala in se ni spuščala v meritorno obravnavo ali so podani kasneje navedeni razlogi za izločitev.

Državna revizijska komisija v tej zvezi poudarja, da ugoditev zahtevku za revizijo ne pomeni ugotovitve, da je (bila) ponudba vlagatelja pravilna, temveč le-to, da njegova ponudba (na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, ki izhajajo iz 7., 212. in nasl. členov ZPP, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ni (bila) nepravilna iz razlogov navedenih v obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 24.9.2002.


Glede navedb o računskih napakah Državna revizijska komisija ugotavlja, da v celoti držijo navedbe vlagatelja, da ni naročnik v svojih odločitvah, tako v (obrazloženem) obvestilu, kot v odločbi, niti z enim stavkom pojasnil ali zavzel stališča do vsebine domnevne računske napake. Slednje priznava tudi naročnik v dopisu, s katerim je zahtevek za revizijo odstopil Državni revizijski komisiji, kjer navedeno opravičuje s tem, da se je v svojih odločitvah opredeljeval le do pomanjkljivosti ponudbene dokumentacije vlagatelja ter prvič tudi poskuša obrazložiti odpravo napak s tem, da naj bi izbrani ponudnik dvakrat obračunal DDV poleg tega pa naj bi prišlo do petih dodatnih računskih napak tudi pri podsklopih 2.0., 3.0., 4.0. in 5.0.. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz navedene obrazložitve ni mogoče ugotoviti zakonitosti in pravilnosti naročnikovega ravnanja glede popravljanja domnevnih računskih napak, saj je obrazložitev zgolj pavšalna in nenatančna ter ne pojasnjuje razlike v ceni in višine nove cene. Slednje je potrebno očitati naročniku tudi do drugih navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo, saj naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo sploh ni zavzel stališča do navedb vlagatelja, temveč je v nasprotju s tem ugotavljal in navajal zgolj nove pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe, glede katerih pa je sicer že nastopila prekluzija. ZRPJN v 16. členu določa, da mora naročnik po preverjanju odločiti o zahtevku za revizijo. V drugem odstavku 16.člena ZRPJN pa je določeno, da naročnik zavrne zahtevek za revizijo v kolikor ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve. Iz navedenih pravnih pravil izhaja, da mora naročnik preveriti in presoditi navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo in zavzeti do njih stališče.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1, in glede na to, da je ugotovljene kršitve mogoče odpraviti z razveljavitvijo odločitve naročnika vsebovane v obvestilu o oddaji javnega naročila, je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN delno razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila in sicer tako da je razveljavila naročnikovo odločitev v obvestilu o oddaji javnega naročila.

Naročnik lahko v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila pri pregledu in ocenjevanju ponudb, skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN, zahteva od ponudnikov dodatna pojasnila, s katerimi si bo pomagal pri vrednotenju in primerjavi ponudb ter ugotovitvi ali so podane računske napake in v čem so podane računske napake v kolikor so podane ter kakšna je in zakaj je takšna ponujena cena po odpravi morebitnih napak, predvsem pa določno ugotoviti, kako je bila izračunana popravljena cena, ter na smiselno enak način ugotoviti ali je prišlo tudi pri izdaji bančne garancije do očitne napake. Ne glede na sprejeto odločitev pa je bistveno, da naročnik ravna v skladu z načelom enakosti ponudnikov, kot ga določa 7. člen ZJN-1 in podobne primere obravnava enako, različne pa različno. Naročnik mora upoštevati tudi druge napotke, ki jih je v obrazložitvi podala Državna revizijska komisija, predvsem glede spoštovanja rokov in določb o pravilnem obveščanju naročnikov o svojih odločitvah, ustrezno pa naj pretehta tudi tiste vlagateljeve navedbe, ki jih Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena po 1. točki tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku priglasil stroškovnik za stroške, ki jih je imel v zvezi z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, v višini plačane takse, to je v višini 80.000,00 SIT in stroške za zastopanje po pooblaščencu odvetniku v znesku 244.800,00 SIT (2000 točk + 2% + 20% DDV). Državna revizijska komisija namreč po ustaljeni praksi (enako na primer v zadevah 018-168/02, 018-195/02) priznava stroške priprave zahtevka za revizijo po 13. točki Odvetniške tarife (kot za tožbo, saj gre v obeh primerih za zahtevek za pravno varstvo in ne za pravno sredstvo zoper odločitev o zahtevku za pravno varstvo). Državna revizijska komisija je skupaj torej priznala stroške v znesku 324.800,00 SIT. Povrnitev preostalih priglašenih stroškov pa je posledično Državna revizijska komisija zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23.člena ZRPJN).




V Ljubljani, dne â??

Natisni stran