018-248/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za prenovo prostorov za nadomestni računalniški center in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.
3. Zahteva naročnika za povračilo stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23.8.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Z istim sklepom je naročnik imenoval tudi strokovno komisijo. Naročnik je javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? , in sicer za prenovo prostorov za nadomestni računalniški center. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 1.10.2002 je razvidno, da je naročnik pridobil 4 pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 14.10.2002 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. Jš-2002/42, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, št. D-263/2002-MI, z dne 22.10.2002, zahteval revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj opisuje dosedanji potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Po prejemu obvestila o oddaji javnega naročila, št. Jš-2002/42, z dne 14.10.2002, je vlagatelj zaprosil za vpogled v postopke komisije. Naročnik je dne 16.10.2002 organiziral sestanek, o katerem je vlagatelj sestavil zapisnik in ga poslal naročniku, ta pa ga ni potrdil oz. nanj ni dal pripomb.
Vlagatelj navaja, da je iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 1.10.2002 razvidno, da ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika â?? , nista pravilni, ker nista imeli priloženega zahtevanega dokumenta, navedenega v točki 5.8.2.7 razpisne dokumentacije (podtočka 8): podatki o plačilni sposobnosti - solventnosti podjetja od bank, pri katerih ima ponudnik odprte transakcijske račune. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik na podlagi drugega odstavka 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) nepravilno ponudbo zavrniti, z dopustitvijo naknadne dostave manjkajoče dokumentacije pa je kršil načelo enakopravnosti iz prvega odstavka 7. člena ZJN-1. Vlagatelj pripominja, da je na sestanku dne 16.10.2002 ugotovil, da ponudnik â?? , kljub naročnikovemu pozivu zahtevanega dokumenta ni predložil, izbrani ponudnik pa je predložil podatke o solventnosti odprtega računa pri â?? , datirane 1.10.2002, ne pa tudi podatkov o solventnosti ostalih bank, pri katerih ima odprte transakcijske račune. Po registru odprtih transakcijskih računov Banke Slovenije ima izbrani ponudnik odprt transakcijski račun še pri â?? in â?? .
Vlagatelj dalje navaja, da je iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 1.10.2002 razvidno, da znaša skupna ponudbena cena izbranega ponudnika 49.439.044,00 SIT. V obvestilu o oddaji javnega naročila št. Jš-2002/42 z dne 14.10.2002 je navedeno, da so bile pri izbranem ponudniku ugotovljene napake, ki jih je le-ta popravil, komisija pa je te popravke upoštevala pri ocenjevanju. Po navedbi predstavnikov naročnika na sestanku dne 16.10.2002 so izbranega ponudnika telefonsko pozvali k odpravi napak. Predstavnik izbranega ponudnika se je odzval dne 7.10.2002 in v ponudbeni dokumentaciji popravil računsko napako, s tem pa posledično rekapitulacije in končni predračun, tako da končna ponudbena cena izbranega ponudnika znaša 47.124.763,03 SIT. Vlagatelj navaja, da sme v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 izključno naročnik v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb. Na listih popravkov ni navedenega datuma popravka, predstavnik izbranega ponudnika pa ni imel pooblastila za odpravo računskih napak, še trdi vlagatelj.
Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 1.10.2002 je razvidno, dalje navaja vlagatelj, da znaša skupna ponudbena cena ponudnika â?? , 50.538.750,48 SIT. V obvestilu o oddaji javnega naročila, št. Jš-2002/42, z dne 14.10.2002, je navedeno, da je naročnik tudi pri tem ponudniku ugotovil računske napake ter ga prav tako telefonsko pozval k odpravi napak. Ponudnik â?? , je osebno dostavil popravljene rekapitulacije ponudbenega predračuna, ki so datirane 1.10.2002, ni pa dostavil popravljenih listov predračuna, kjer so bile dejansko ugotovljene računske napake. Ne glede na to je naročnik upošteval njegovo ponudbo tako, da končna ponudbena cena znaša 54.789.169,68 SIT. Vlagatelj tudi na tem mestu navaja, da sme v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1 izključno naročnik v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb.
Iz navedenega sledi, končuje vlagatelj, da je naročnik kršil 76. člen ZJN-1 (ni zavrnil nepravilnih ponudb), ter 54. člen ZJN-1 (ponudniku je dovolil, da sam odpravi računske napake). Vlagatelj zatrjuje, da ga je naročnik s takim ravnanjem oškodoval, in predlaga, da naročnik spremeni svoj sklep ter predmetno javno naročilo dodeli njemu.
Na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN vlagatelj zahteva povračilo naslednjih stroškov: 8.580,00 SIT za dvig razpisne dokumentacije, 23.565,28 SIT za prisotnost na informativnem dnevu 18.9.2002, 193.365,00 SIT za pripravo ponudbe, 10.373,20 SIT za dostavo ponudbe naročniku in prisotnost na odpiranju, 16.141,20 SIT za sestanek 16.10.2002 in 32.500,00 SIT za pripravo zahtevka za revizijo, skupaj torej 284.524,68 SIT.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. Jš-2002/51, z dne 24.10.2002, skladno s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN pozval, naj mu dostavi potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN. Vlagatelj je naročniku poslal potrdilo o plačilu takse v višini 150.000,00 SIT z dopisom, št. J-265/2002-MI, z dne 28.10.2002, v katerem dodatno zahteva povračilo 888,00 SIT za poštne stroške v zvezi z revizijo in 150.000,00 SIT za plačano revizijsko takso.

Naročnik je dne 30.10.2002 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je vlagateljev zahtevek v delu, ki se nanaša na očitek o nepravilnosti ponudb izbranega ponudnika in ponudnika â?? , skladno s 13. členom ZRPJN zavrgel, ker je glede na peti odstavek 12. člena ZRPJN prepozno vložen.
Glede ostalih vlagateljevih navedb pa naročnik navaja, da je bila odprava računskih napak pri obeh ponudnikih izvedena v skladu s 54. členom ZJN-1, o čemer se je lahko vlagatelj prepričal tudi ob vpogledu v dokumentacijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, kar mu je na njegovo željo dne 16.10.2002 omogočil naročnik. Vlagatelj si po mnenju naročnika napačno razlaga zakonsko določbo o odpravi računskih napak, saj ta ne govori o tem, kdo v postopku odprave suče pero, ampak določa, da se naročnik samostojno odloča, če bo odpravo računskih napak sploh dopustil ali pa bo zaradi nje ponudbo zavrnil. Naročnik je tako tudi ravnal: pri obeh ponudnikih je ugotovil, da računske napake obstajajo, nedvoumno je ugotovil, kolikšne so pravilne vrednosti, nato pa je oba ponudnika pozval, naj te napake odpravita. Glede napak pri izračunu je bilo z obema ponudnikoma doseženo soglasje volj. To je tisto, kar zahteva zakon za pravilno odpravo računskih napak, ne pa to, kdo bo zapisal tisto, o čemer je bilo doseženo soglasje na naročnikov predlog. Ostale vlagateljeve navedbe glede odprave napak so brezpredmetne, trdi naročnik, saj je predstavnik izbranega ponudnika, ki je sodeloval pri odpravi računskih napak, res predložil pooblastilo, ki je veljalo le za odpiranje ponudb, vendar je izbrani ponudnik naknadno odobril predstavnikova dejanja, kar v skladu z 19. in 41. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001; v nadaljevanju: OZ) omogoča polno veljavnost vseh njegovih dejanj za nazaj.
Brezpredmeten je po mnenju naročnika tudi zapisnik, ki ga v zahtevku navaja vlagatelj. Zakon takega zapisnika ne predvideva, dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila pa po zakonu vodi naročnik, ki razpolaga z vso dokumentacijo glede postopka. O tem se je vlagatelj lahko prepričal ob vpogledu v dokumentacijo. O samem ogledu in kasnejših telefonskih komunikacijah z naročnikom pa je prejel pisni zaznamek, ki je prav tako sestavni del dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila.
Na podlagi navedenih razlogov je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Prav tako je zavrnil zahtevo za povrnitev stroškov, saj po njegovem mnenju nima zakonske podlage.
Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, št. D-268/2002-MI, z dne 30.10.2002, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj dodatno navaja, da se je z dejstvom, da ponudnika kljub pozivu naročnika nista dostavila zahtevanega dokumenta, seznanil po sklepu o izbiri, in sicer na sestanku dne 16.10.2002. Na sestanku je bilo tudi ugotovljeno, trdi vlagatelj, da je imel predstavnik izbranega ponudnika, ki je izvršil popravek ponudbe, pooblastilo izključno za odpiranje ponudb, pooblastila za popravo ponudbe pa ob pregledu dokumentacije pri naročniku ni bilo. Če je to pooblastilo naročnik pridobil kasneje, je popravek ponudbe izvršila nepooblaščena oseba. Vlagatelj dalje navaja, da je o vpogledu v dokumentacijo in postopke dela komisije pri oddaji javnega naročila z dne 16.10.2002 sestavil zapisnik, ki ga je še istega dne dostavil naročniku v pregled in potrditev. Ker se naročnik na ta zapisnik ni odzval s potrditvijo, nanj pa tudi ni dal pripomb, se je torej z ugotovitvami strinjal in je ta zapisnik sestavni del dokumentacije, ki ga je potrebno predložiti Državni revizijski komisiji. Na koncu vlagatelj še dodaja, da dvomi, če je naročnik v revizijskem postopku imenoval revizijskega izvedenca iz 14. člena ZRPJN.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. Jš-2002/53, z dne 6.11.2002, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo. V priloženem mnenju naročnik navaja, da šteje zahtevek za revizijo v celoti za neutemeljen. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN je navedbe glede nedovoljenega dopolnjevanja ponudb zavrgel, saj je vlagatelj za to vedel že na odpiranju ponudb, ko sta bila dva ponudnika pozvana k dopolnitvi, pa temu ni ugovarjal in je brez pripomb podpisal zapisnik o odpiranju. Naročnik trdi, da ni dovolil nobene spremembe, ki bi iz neustrezne ponudbe naredila ustrezno, saj se je dopolnitev nanašala na uradne dokumente, katerih obstoj in pristnost vsebine je od ponudnika popolnoma neodvisen. Poleg tega je vlagatelj pravilno ugotovil, da ti dokumenti niso bili nikoli predloženi, ker niso bili potrebni. Komisija je pri nadaljnjem preverjanju vsebine ponudb naknadno ugotovila, da obe ponudbi vsebujeta enega izmed zahtevanih obrazcev (BON 2), iz katerega je možno ugotoviti vse podatke, zahtevane v razpisni dokumentaciji, ki so bili potrebni za ugotavljanje finančne sposobnosti ponudnikov. Tako je bila vsaka dopolnitev ponudb (ki se je sicer nanašala na uradne dokumente in zoper katero vlagatelj ni nikoli do prejema odločitve o oddaji javnega naročila ugovarjal) popolnoma nepotrebna, čeprav je izbrani ponudnik zahtevani obrazec predložil, vendar pa ta ni bil obravnavan, ker je zadoščala priložena dokumentacija v ponudbi. Nepotrebna dopolnitev na odpiranju ponudb je bila zahtevana zaradi takrat nejasnih pristojnosti izdajateljev in vrst obrazcev, ki jih poleg â?? izdajajo še poslovne banke. Tudi sicer je zahtevek vlagatelja v zvezi s tem po mnenju naročnika prepozen.
Glede odprave računskih napak je naročnik obrazložitev že podal v sklepu z dne 30.10.2002. Postopek odprave računskih napak je potekal na predlog naročnika, v skladu z njegovimi navodili, s katerimi je soglašal ponudnik, pisalo pa je res držal v rokah ponudnik, kar pa je popolnoma vseeno. Zakon zahteva, da lahko le naročnik odloča o tem, ali odpravo računskih napak res dovoli, da se računska napaka nedvoumno ugotovi in da se s ponudnikom doseže soglasje volje glede napake in odprave napake. Naročnik je o odpravi napake napisal zaznamek, ki je bil kot del razpisne dokumentacije na voljo vlagatelju revizije, ko si je ta zaželel vpogled v dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila.
Trditev vlagatelja glede učinka odprave računske napake brez pooblastila po mnenju naročnika nima pravne osnove. Pooblastilo in njegove učinke, naknadno odobritev pravnih dejanj in posledice ureja OZ, dejanjem predstavnika ponudnika, ki je dal soglasje za odpravo računskih napak, pa je bila priznana polna pravna veljavnost.
Glede zapisnikov, ki jih je pisal vlagatelj, naročnik navaja, da so lahko le del njegove poslovne ali zasebne dokumentacije. V ZJN-1 ni predvideno, da bi ponudnik sestavljal kakršnekoli zapisnike in zato jih v tem postopku ni možno uporabljati. O ogledu dokumentacije v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila pa je naročnik naredil zaznamek, ki ga je prejel tudi vlagatelj zahtevka glede na to, da zaznamek zajema njegove aktivnosti pri ogledu kot tudi poskuse kasnejših telefonskih urejanj oddaje javnega naročila mimo uradnih postopkov.
Po mnenju naročnika je neutemeljen tudi vlagateljev zahtevek za povrnitev stroškov postopka, ki nima podlage v ZRPJN in ga je v celoti zavrnil. Na podlagi tretjega, četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN pa naročnik opredeljuje stroške, za katere zahteva povračilo. Stroški, ki so naročniku nastali z revizijo, so stroški plačila storitve svetovalni družbi, ki je pooblaščena za obravnavo revizijskih zahtevkov in pripravo vse dokumentacije v zvezi s temi zahtevki ter je naročnik do njih upravičen na podlagi 151. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02; v nadaljevanju: ZPP) in 86. člena ZPP v zvezi s 74. členom OZ in petim odstavkom ZRPJN. Stroški pooblaščenca so podani po tarifi iz njihovega cenika, ki je javno objavljen.

Državna revizijska komisija je na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN od naročnika dne 18.11.2002 ter dne 19.11.2002 pridobila dodatno dokumentacijo, in sicer povratnice zapisnika o odpiranju in povratnice obvestila o oddaji naročila ter kopije ponudb ponudnikov ... in â?? .


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji zahtevane dodatne dokumentacije je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi. ".

Vlagateljeve navedbe, da bi moral naročnik izločiti ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika â?? , kot nepravilni, je naročnik obravnaval kot prepozne z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN, saj naj bi se vlagatelj s temi dejstvi seznanil že na javnem odpiranju ponudb, pa temu ni ugovarjal. Peti odstavek 12. člena ZRPJN določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Ta določba skuša preprečiti morebitna ravnanja, ko ponudnik ne nasprotuje kršitvam naročnika, ker meni, da utegne biti naročnikova odločitev zanj ugodna, in omejuje možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila, kadar bi čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je mogoče ugotoviti, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ne ugovarja temu, da je naročnik na javnem odpiranju ponudb morebiti napačno ugotovil (ne)pravilnost ponudb izbranega ponudnika in ponudnika â?? , temveč temu, da naročnik obeh omenjenih ponudb zaradi ugotovljene nepravilnosti ni izločil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja in vrednotenja. S tem dejstvom pa se je lahko vlagatelj seznanil šele, ko je prejel obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidna naročnikova (vsebinska) odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe in razlogih za njen sprejem oz. razlogih za zavrnitev ostalih ponudb. Na javnem odpiranju ponudb naročnik namreč ne sprejema vsebinskih odločitev o pravilnosti ponudb, temveč to stori šele po opravljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb, ponudnike pa o tem obvesti z obvestilom o oddaji naročila. Zato Državna revizijska komisija ni sledila naročniku, ki je vlagateljev zahtevek v tem delu zavrgel, in je zahtevek za revizijo vsebinsko obravnavala tudi v delu, ki se nanaša na očitek o nepravilnem postopanju naročnika s ponudbami izbranega ponudnika in ponudnika â?? .

Pravilna ponudba je v skladu z definicijo 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Pravilnost ponudbe naročnik torej ugotavlja po odpiranju ponudb, v postopku pregledovanja, ocenjevanja in vrednotenja ponudb, vendar pa mora biti ponudba kot takšna pravilna že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb. Ponudba, ki v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ni pravilna v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, kasneje ne more konvalidirati - ponudnik je ne sme kakorkoli dopolnjevati ali spreminjati, naročnik pa ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno (prvi odstavek 54. člena ZJN-1). Smiselno enako to velja tudi za pravilno ponudbo - ponudba, ki je pravočasna in ki v trenutku poteka roka za predložitev ponudb v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, atributa pravilnosti kasneje ne more več izgubiti, ne glede na naročnikovo kasnejše ravnanje v postopku.

Vprašanje pravilnosti ponudb izbranega ponudnika in ponudnika â?? , se je v predmetnem revizijskem postopku postavilo z vidika (ne)izpolnjevanja naročnikovega pogoja, ki ga je postavil v 8. podtočki točke 5.8.2.7 razpisne dokumentacije. Le-ta je zahtevala, da mora ponudnik svoji ponudbi priložiti prilogo "podatki o plačilni sposobnosti - solventnosti (bon-2) podjetja od bank pri katerih ima ponudnik odprte transakcijske račune. Podatki morajo odražati zadnje aktualno stanje;". Za tako postavljen pogoj v razpisni dokumentaciji ni mogoče ugotoviti, da povsem jasno določa, katere in koliko dokumentov, ki vsebujejo podatke o plačilni sposobnosti ponudnika, naročnik pravzaprav zahteva. Ni namreč jasno, ali naj ponudnik predloži obrazec BON 2, ki ga po izvedeni reformi plačilnega prometa izdaja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in ki vsebuje informacije o plačilni sposobnosti posamezne pravne osebe, podatke o stanju denarnih sredstev na računih, o morebitnih neporavnanih obveznostih, o številu dni neporavnanih obveznosti in druge podatke, ali pa obrazec banke, pri kateri ima ponudnik odprte transakcijske račune. Glede na dejstvo, da obrazec BON 2 zajema podatke o plačilni sposobnosti iz vseh transakcijskih računov, ki jih ima ponudnik odprte pri poslovnih bankah, in glede na dejstvo, da nejasnih zahtev razpisne dokumentacije ni mogoče razlagati v škodo (izbranega) ponudnika, gre ugotoviti, da je obveznost, postavljena v 8. podtočki točke 5.8.2.7 razpisne dokumentacije, postavljena alternativno, in da ponudbe, ki ima priložen bodisi obrazec BON 2 bodisi podatke bank, pri katerih ima ponudnik transakcijski račun, ni mogoče obravnavati kot nepravilne.

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da ponudb izbranega ponudnika in ponudnika â?? , ki sta v trenutku poteka roka za oddajo ponudb imeli priložen obrazec BON 2, z vidika izpolnjevanja pogoja iz 8. podtočke točke 5.8.2.7 razpisne dokumentacije ni mogoče šteti za nepravilni. Na pravilnost ponudb zato tudi ni moglo vplivati kasnejše naročnikovo ravnanje, ki je oba ponudnika kljub določilu prvega odstavka 54. člena ZJN-1 pozval k naknadni predložitvi potrdil s podatki o plačilni sposobnosti. Trditev vlagatelja, da ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika â?? , nista pravilni, ker nista imeli priloženega zahtevanega dokumenta, navedenega v točki 5.8.2.7 razpisne dokumentacije (podtočka 8): podatki o plačilni sposobnosti - solventnosti podjetja od bank, pri katerih ima ponudnik odprte transakcijske račune, gre ob dejstvu, da ponudb obeh ponudnikov zaradi alternativno postavljenega pogoja iz 8. podtočke točke 5.8.2.7 razpisne dokumentacije ni mogoče obravnavati kot nepravilni, razumeti kvečjemu kot ugovarjanje vsebini razpisne dokumentacije, konkretno zahtevi 8. podtočke točke 5.8.2.7 razpisne dokumentacije. Tovrstnih revizijskih navedb pa v tem postopku z vidika petega odstavka 12. člena ZRPJN ni več mogoče uveljavljati. Vlagatelj je bil z vsebino razpisne dokumentacije in razpisnimi pogoji seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije, zato bi moral v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN morebitne očitke zoper njeno vsebino uveljavljati čim prej, najkasneje pa do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Vlagatelj bi torej moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije, še v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave domnevnih nepravilnosti oz. nejasnosti.

Vlagatelj v svojem zahtevku tudi zatrjuje, da so bile računske napake, ugotovljene v ponudbah izbranega ponudnika in ponudnika â?? , popravljene v nasprotju s prvim odstavkom 54. člena ZJN-1.

Kot je bilo že ugotovljeno, prvi odstavek 54. člena ZJN-1 določa, da lahko naročnik v postopku pregledovanja, vrednotenja in primerjanja ponudb od ponudnikov zahteva le pojasnila, ne sme pa zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Izjemoma prvi odstavek 54. člena ZJN-1 dopušča, da sme izključno naročnik v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb, lahko pa tako ponudbo zavrne. Iz navedenega izhaja, da ZJN-1 dopušča popravo računskih napak, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) računsko napako v postopku pregledovanja ponudb odkrije sam naročnik, 2) naročnik se odloči, da take ponudbe ne bo zavrnil, temveč bo dopustil popravo računske napake in 3) med naročnikom in ponudnikom obstaja soglasje glede obstoja, vrste in načina poprave računske napake. Besede "izključno" iz prvega odstavka 54. člena ZJN-1 po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče razlagati tako, da lahko samo naročnik (fizično) popravi ugotovljene računske napake, temveč da je le naročnik tisti, ki lahko po odkritju računske napake da pobudo za odpravo računske napake, pod pogojem, da med naročnikom in ponudnikom obstaja soglasje glede obstoja, vrste in načina odprave (popravka) računske napake. Za nedopusten popravek računske napake bi torej šlo v primeru, če bi ponudnik na lastno iniciativo po roku za oddajo ponudb brez doseženega soglasja z naročnikom le-temu dostavil nove (popravljene) izračune ponudbene cene.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik v postopku pregledovanja, ocenjevanja in vrednotenja ponudb v ponudbah izbranega ponudnika in ponudnika â?? , po izvedeni računski kontroli ugotovil, da so bili seštevki na specifikacijah / popisih del s predizmerami nepravilni, zato je oba ponudnika pozval, da odpravita računsko napako (popravek skupnih seštevkov in posledično popravek rekapitulacij in končnega predračuna). Kot je razvidno iz poročila o oddaji naročila ter obvestila o oddaji naročila, sta oba ponudnika izvedla popravke, ki jih je naročnik pri ocenjevanju ponudb upošteval. Iz zaznamka z dne 10.10.2002 o postopku odprave računskih napak je razvidno, da je izbrani ponudnik računsko napako popravil tako, da je njegov predstavnik v prostorih naročnika popravil seštevke na originalnem izvodu ponudbe, ponudnik â?? , pa je dostavil nove popravljene rekapitulacije in predračun na naslov naročnika. Na podlagi navedenega ni mogoče ugotoviti, da so bile ugotovljene računske napake popravljene nepravilno, saj je računske napake ugotovil naročnik, ki je tudi dal pobudo za popravo napak, sam način poprave računskih napak pa je treba šteti za doseženo soglasje med naročnikom in ponudnikoma glede vrste in samega popravka računske napake. Ob tem velja zgolj še pripomniti, da je bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila med strankama sporen le način odprave računske napake, ne pa tudi vprašanje, ali je šlo dejansko za računsko napako v izračunu ponudbene cene.

Glede vlagateljevih navedb, da je računske napake v ponudbi izbranega ponudnika popravil predstavnik, ki za tako dejanje ni imel pooblastila, oz. da naknadna predložitev pooblastila pomeni, da je popravo računske napake izvedla nepooblaščena oseba, gre slediti naročnikovi trditvi, da naknadna odobritev predstavnikovih dejanj v skladu s pravili obligacijskega prava omogoča polno veljavnost vseh njegovih dejanj za nazaj. Predstavnik izbranega ponudnika, ki je popravil ugotovljeno računsko napako v ponudbi, je imel pooblastilo le za udeležbo na javnem odpiranju ponudb, ne pa tudi za kasnejšo popravo računske napake v ponudbi, zato je njegovo ravnanje potrebno šteti za prekoračitev pooblastila. V skladu s prvim odstavkom 72. člena OZ prekoračitev pooblastila zastopanega obvezuje le v primeru, če zastopani takšno prekoračitev odobri. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je izbrani ponudnik s pooblastilom z dne 21.10.2002 priznal dejanja, ki jih je opravil njegov predstavnik, kot veljavna, kar pomeni, da je prekoračitev pooblastila naknadno odobril. Odobritev pooblastila pa ima retroaktivno veljavo: pravno dejanje, z izvršitvijo katerega zastopnik prekorači svoja pooblastila, ob naknadni odobritvi zastopanega konvalidira.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je o sestanku z dne 16.10.2002 sestavil zapisnik in ga poslal naročniku, ki pa ga ni potrdil in nanj tudi ni dal pripomb, zato naj bi ta zapisnik postal sestavni del dokumentacije, ki ga je potrebno predložiti Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v skladu z 10. členom ZJN-1 naročnik tisti, ki mora evidentirati vse faze postopka oddaje javnega naročila. V skladu z načelom preglednosti oz. transparentnosti postopka mora naročnik evidentirati ne samo posamezne faze postopka, temveč tudi vse stike med naročnikom in ponudniki ter druga ravnanja, ki kakorkoli vplivajo na postopek oddaje javnega naročila. ZJN-1 pa ne predvideva, da bi posamezna dejanja v postopku oddaje javnih naročil evidentirali ponudniki oz. da bi morali naročniki takšne dokumente ponudnikov naknadno potrjevati ali se z njihovo vsebino strinjati. Ob tem velja dodati, da je iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila razvidno, da je naročnik o sestanku z dne 16.10.2002 in o komunikacijah med njim in vlagateljem sestavil pisni zaznamek z dne 21.10.2002, zato ni mogoče ugotoviti, da je kršil obveznost iz 10. člena ZJN-1.

Glede vlagateljevega očitka o nesodelovanju revizijskega izvedenca v predmetnem revizijskem postopku Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil le-ta podan v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (dopis, št. D-268/2002-MI, z dne 30.10.2002). Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila (prvi odstavek 12. člena ZRPJN). Zato je vlagateljeva navedba prepozna. Kljub temu pa Državna revizijska komisija pripominja, da 14. člen ZRPJN sicer res določa obvezno vključitev revizijskega izvedenca v postopek odločanja o zahtevku za revizijo, vendar pa je potrebno v zvezi s tem upoštevati tudi šesti odstavek 35. člena ZRPJN, ki glasi: "Določbe 14., 15., in 16. člena tega zakona, ki urejajo sodelovanje revizijskega izvedenca v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila pri naročniku, se pričnejo uporabljati z dnem objave seznama revizijskih izvedencev.". Ker seznam revizijskih izvedencev ni bil objavljen, to pomeni, da se v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila pri naročniku citirane določbe ne uporabljajo.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


Ker vlagateljev zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


Povračilo stroškov, nastalih z revizijo, je zahteval tudi naročnik, in sicer stroške plačila storitve svetovalni družbi, ki je pooblaščena za obravnavo revizijskih zahtevkov in pripravo vse dokumentacije v zvezi s temi zahtevki, za katere je naročnik navedel, da so podani po tarifi iz njihovega cenika, ki je javno objavljen. Naročnikovo zahtevo za povračilo stroškov je Državna revizijska komisija zavrnila, ker na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter 151. in 155. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni najti pravne podlage za ugoditev takšni zahtevi.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??

Natisni stran