018-240/02-3

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članov â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo sistemov za upravljanje parkirnih površin, Sklop 1 - dobava in implementacija parkirnih avtomatov in Sklop 2 - dobava in implementacija avtomatskih vhodno izhodnih kontrolnih sistemov za opremo parkirišč za osebna vozila in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnica â?? , zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

1.) Zahtevku za revizijo se delno ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika za Sklop 1 - dobava in implementacija parkirnih avtomatov, kot izhaja iz sklepa o oddaji naročila, štev. 16283, z dne 24.9.2002.

2.) Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 320.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe.

3.) V delu, ki se nanaša na Sklop 2 - dobava in implementacija avtomatskih vhodno izhodnih kontrolnih sistemov za opremo parkirišč za osebna vozila, se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â?? , pod štev. objave Ob-â?? , objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za dobavo sistemov za upravljanje parkirnih površin, Sklop 1 - dobava in implementacija parkirnih avtomatov (v nadaljevanju: Sklop 1) in Sklop 2 - dobava in implementacija avtomatskih vhodno izhodnih kontrolnih sistemov za opremo parkirišč za osebna vozila (v nadaljevanju: Sklop 2).

Dne 24.9.2002 je naročnik sprejel sklep o oddaji naročila, štev. 16283, s katerim je vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila za Sklop 1 oddal podjetju â?? (v nadaljevanju: prvi izbrani ponudnik), za Sklop 2 pa podjetju â?? (v nadaljevanju: drugi izbrani ponudnik). V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je do roka za oddajo ponudb prejel sedem pravočasnih ponudb od katerih je bila ena nepravilna. Komisija naročnika je po pregledu ponudb preverila ceno predmeta javnega naročila, ceno vzdrževanja ter ceno parkirne čip kartice, tehnično rešitev in podporo, reference, garancijo in plačilni rok ter jih ovrednotila na podlagi meril iz razpisne dokumentacije. Komisija naročnika je o svojih ugotovitvah sestavila poročilo o oddaji javnega naročila, kjer je v končnih ugotovitvah naročniku predlagala izbiro najugodnejših ponudnikov.

Zoper zgoraj navedeni sklep je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 9.10.2002, navaja, da iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb in prilog nesporno izhaja, da se je prvi izbrani ponudnik na javni razpis prijavil s podizvajalcem ... (v nadaljevanju: podizvajalec). Podizvajalec navedenega ponudnika ni priložil zahtevanega dokazila, ki ga je v skladu z 41. in 42. členom Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, in sicer potrdila pristojnega sodišča, da ponudnik, ki je pravna oseba, ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije oziroma ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe. Vlagatelj navaja, da navedeno dokazilo v skladu z ZJN-1 kot tudi v skladu z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije predstavlja pogoj, ki mora biti v ponudbi v skladu z 12. točko 1. odstavka 3. člena ZJN-1 v celoti izpolnjen in je izključne narave ter da je tudi naročnik sam v razpisni dokumentaciji od ponudnikov in njihovih morebitnih podizvajalcev (točka 3.2 razpisne dokumentacije) jasno zahteval, da morajo vsi podizvajalci predložiti vsa dokazila in obrazce, ki so navedeni v točkah 2 do 8 in 10 ter 11, med njimi pa je tudi potrdilo, da podizvajalec ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidacije oziroma da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe. Naročnik je kljub temu, navaja vlagatelj, da podizvajalec ni izpolnil zahtevanega pogoja, ki pa ga v skladu s 3. odstavkom 42. člena ZJN-1 mora izpolniti in še celo dokumentirati na isti način kot ponudnik, ponudbo prvega izbranega ponudnika uvrstil v nadaljnje obravnavanje in ga celo izbral kot najugodnejšega ponudnika za Sklop 1. Naročnik je s tem po vlagateljevem mnenju kršil določila ZJN-1, zato bi iz tega razloga moral postopek oddaje javnega naročila razveljaviti.
Po vlagateljevem mnenju tudi ne gre spregledati dejstva, da ponudba prvega izbranega ponudnika ni ustrezala zahtevam razpisne dokumentacije, saj le-ta ni ponudil ceno vzdrževanja in ceno kartice, ki sta bili sestavni del predračuna v razpisni dokumentaciji. Iz obrazloženega obvestila izhaja, navaja vlagatelj, da je pri prvem izbranem ponudniku cena vzdrževanja in cena kartice 0, naročnik pa je za navedena elementa ponudbe temu ponudniku dodelil celo najvišje število točk. Vlagatelj navaja, da je zaradi popolnoma napačnega vrednotenja ponudbe prvega izbranega ponudnika, dobil pri navedenih dveh elementih 0 točk, saj je očitno naročnik ob upoštevanju formule iz razpisne dokumentacije vzel kot najnižjo ceno (cena 0) ravno ceno prvega izbranega ponudnika, iz navedenega razloga pa je po njegovem mnenju točkovanje popolnoma nerealno, s tem pa je posledično nerealen in nepravilen tudi seštevek točk vlagatelja.
Naročnik je po vlagateljevem mnenju kršil določila ZJN-1 tudi pri primerjavi in ocenjevanju ponudb za Sklop 2, kjer je izbral kot najugodnejšega drugega izbranega ponudnika. Iz obrazloženega obvestila po vlagateljevem mnenju izhaja, da je drugi izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno vzdrževanja in ceno kartice. Vsi ostali ponudniki, razen drugega izbranega ponudnika, navaja vlagatelj, so za navedena elementa ponudbe ponudili primerljive in realne cene. Naročnik bi po vlagateljevem mnenju moral pri drugem izbranem ponudniku neobičajno nizko ceno preveriti, takšno ponudbo pa bi lahko v skladu z 53. členom ZJN-1 tudi zavrnil. Vlagatelj je prepričan, da je bil ob upoštevanju neobičajno nizke cene izbranega ponudnika pri točkovanju nesporno zaradi že prej omenjene uporabe formule oškodovan, saj je dobil pri merilu cena vzdrževanja le 0,66 točk od predvidenih 10 točk in pri ceni kartice 0,18 točk od predvidenih 5 točk.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v obrazložitvi meril navedel, da bo kot reference točkoval postavljene sisteme parkomatov - število naročnikov istovrstne opreme v Sklopu 1 in v Sklopu 2 - postavljeni avtomatski vhodno-izhodni sistemi - število naročnikov istovrstne opreme, in sicer v Sloveniji ali v tujini. Po mnenju vlagatelja ne gre spregledati dejstva, da je takšna postavitev meril diskriminatorna in da priviligira ponudnike, ki so postavili sisteme parkomatov in avtomatskih vhodno-izhodih sistemov v Sloveniji, vlagatelj pa tudi dejansko dvomi, da sta izbrana ponudnika lahko predložila dokazila o postavljenih sistemih parkomatov in avtomatskih vhodno-izhodnih sistemov. Tudi iz navedenega razloga bi bilo po prepričanju vlagatelja potrebno predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljaviti.
Vlagatelj na podlagi vseh gornjih navedb naročniku predlaga, da sprejme sklep, s katerim se razveljavi postopek oddaje javnega naročila zaradi bistvenih kršitev postopka po ZJN-1.
Vlagatelj zahteva tudi povračilo odvetniških stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk, kar z vključenim 20% davkom na dodano vrednost znaša 240.000,00 SIT, kot tudi stroškov plačila revizijske takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, štev. 16789, z dne 30.10.2002, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je strokovna komisija naročnika v postopku javnega odpiranja ponudb ugotovila, da je podizvajalec prvega izbranega ponudnika priložil potrdilo Okrožnega sodišča v â?? , ki potrjuje, da ponudnik ni prenehal poslovati na podlagi sodne odločbe. Naročnik dalje navaja, da je komisija v zapisniku o javnem odpiranju ponudb zabeležila, da potrdilo, ki ga je podizvajalec v svoji ponudbi priložil, ne odgovarja tistemu iz 2. točka, 2. odstavka 41. člena ZJN-1 ter da je na podlagi zapisnika o javnem odpiranju ponudb prvi izbrani ponudnik vložil zahtevo za revizijo, v kateri je terjal, da naročnik ugotovi pravilnost priloženega potrdila njegovega podizvajalca. Naročnik navaja, da je v nadaljevanju postopka za mnenje zaprosil Urad za javna naročila, ki je dne 13.8.2002 poslal mnenje, da zaradi zapisa v razpisni dokumentaciji, ki je ponudniku dopustil dvom o vsebini potrdila, njegova ponudba ne bi smela biti nepravilna, saj odgovarja vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije. Z mnenjem Urada za javna naročila se je strinjal tudi naročnik, zato je dne 13.8.2002 izdal sklep, s katerim je prvemu izbranemu ponudniku ugodil in naložil strokovni komisiji, naj upošteva sklep naročnika.
Glede navedb vlagatelja, da je naročnik napačno vrednotil ceni vzdrževanja ter parkirne čip kartice prvega izbranega ponudnika in posledično tudi vlagatelja, naročnik poudarja, da je bilo vrednotenje ponudb izvedeno v skladu z vnaprej določenim merilom po formuli, ki se glasi "(najugodnejša ponudba/ obravnavana ponudba) x število točk". Naročnik navaja, da je takšno merilo kot ustrezno potrdila tudi Državna revizijska komisija v eni od svojih odločb. Kakršnakoli drugačna uporaba formule bi po naročnikovem mnenju pomenila spremembo razpisnih pogojev in uporabo drugačnih meril, kot so bila zapisana v razpisni dokumentaciji, obenem pa je tako zapisano in uporabljeno merilo po njegovem mnenju tudi zagotovilo za transparentnost izračuna točk po javnem odpiranju ponudb.
Glede navedb vlagatelja o neobičajno nizki ceni je naročnik prepričan, da navedbe vlagatelja ne držijo. Smisel postopka javnega naročila je v tem, navaja naročnik, da naročnik neko blago ali storitev dobi po čim nižji ceni, še več, nizka cena je najpogosteje bistveni kriterij za konkurenčnost ponudnika na trgu, obenem pa naročnik za naročeno dobavo ali storitev pridobi bančno garancijo, ki mu poleg splošne obligacijske obveznosti ponudnika, dogovorjene s pogodbo, še dodatno utrjuje zaupanje, da bo naročeno tudi izvedeno. Glede na mnenje, ki ga je v več svojih odločitvah zavzela Državna revizijska komisija za revizijo postopkov javnega naročanja, naročnik meni, da ni dolžan preverjati neobičajno nizke cene. Naročnik tudi meni, da ga zakon ne obvezuje, da od ponudnika, ki je ponudil ceno, ki je po mnenju drugega ponudnika nizka, zahteva obrazložitev, še manj pa je naročnik dolžan takšno ponudbo izločiti oziroma zavrniti.
Glede navedb vlagatelja o neustreznosti načina vrednotenja, se naročnik sklicuje na obrazložitev, ki jo je podal glede vlagateljevih navedb, da je naročnik napačno vrednotil ceni vzdrževanja ter parkirne čip kartice.
Na koncu obrazložitve naročnik dodaja, da glede na določbo 5. odstavka 12. člena ZRPJN, vlagatelj ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahteve za revizijo pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Dejstvo je, navaja naročnik, da je od dneva objave javnega naročila v Uradnem listu RS (17.5.2002) do dneva prejema obvestila o izbiri najugodnejših ponudnikov, preteklo več kot 4 mesece, kar je po mnenju naročnika več kot dovolj časa za uveljavljanje zahtevka za revizijo iz razloga meril, ki so po vlagateljevem mnenju diskriminatorna, razen v primerih, ko ponudnik iz špekulativnih razlogov odlaša z vložitvijo zahteve za revizijo in to stori šele, ko odločitev naročnika zanj ni ugodna.

Vlagatelj je dne 6.11.2002 naročniku poslal pisno izjavo, da vztraja pri zahtevku za revizijo postopka javnega naročila.

Naročnik je dne 20.11.2002 zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila odstopil v reševanje Državni revizijski komisiji. Dne 22.11.2002 in 25.11.2002 je naročnik dokumentacijo o oddaji javnega naročila dopolnil z manjkajočimi dokumenti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

V zvezi z očitkom vlagatelja o tem, da je ponudba prvega izbranega ponudnika nepravilna zaradi domnevnega neizpolnjevanja pogojev iz 3. točke 2. odstavka 41. člena v zvezi s 3. odstavkom 42. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru v razpisni dokumentaciji za dobavo sistemov za upravljanje parkirnih površin (maj 2002), na 7. strani (3. točka - Ponudbena dokumentacija), v (pod)točki 3.2. zapisal, da se bo ponudba štela za pravilno, če bo ponudnik predložil vse tam navedene dokumente, "â?? pri čemer morajo vsi podizvajalci predložiti vsa dokazila in obrazce, ki so navedena v točkah 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 11 â??". Naročnik je na 8. strani, pod točko 5, med drugim zahteval tudi "â?? potrdilo pristojnega sodišča, da ponudnik, ki je pravna oseba, ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem ali likvidacijskem postopku oziroma da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe â??".

Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije prvega izbranega ponudnika, je njegov podizvajalec med drugimi zahtevanimi dokazili iz (pod)točke 3.2. razpisne dokumentacije predložil tudi potrdilo, ki ga je dne 2.7.2002 izdalo Okrožno sodišče v â?? , Kazenski oddelek, s katerim sodišče potrjuje, "â?? da zoper podjetje , ni uveden postopek zaradi kaznivega dejanja, niti njegovo poslovanje s sodno odločbo ni ustavljeno".

Iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila je dalje razvidno, da je naročnik na javnem odpiranju ponudb (zapisnik, štev. 13341, z dne 10.7.2002) ugotovil, da v ponudbi prvega izbranega ponudnika ni priloženo dokazilo iz 5. točke (točka 3.2.) razpisne dokumentacije za njegovega podizvajalca. Prvi izbrani ponudnik se je dne 17.7.2002 (in 24.7.2002) pritožil, naročnik pa je potem, ko je o obravnavanem vprašanju pridobil mnenje Urada za javna naročila (mnenje z dne 13.8.2002), izdal sklep, s katerim je pritožbi prvega izbranega ponudnika ugodil in odločil, da se njegova ponudba šteje za pravilno.

ZJN-1 v poglavju 2.6. (Pogoji za udeležbo), v 41. členu (Obvezni pogoji) določa, da mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika, "...če je proti ponudniku uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek ali je prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe" (2. točka 2. odstavka 41. člena ZJN-1). Iz besedila cit. določila je jasno razumljivo, da pri navedenem pogoju ne gre za alternativno, temveč kumulativno oblikovano zahtevo zakona, oziroma da se z zakonom določeni obvezni pogoj, ki ga mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje konkretnega javnega naročila, nanaša na obe okoliščini hkrati, in sicer: 1.) da ponudnik ni v postopku prisilne poravnave, stečajem ali likvidacijskem postopku in (obenem!) 2.) da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe. Prav tako logično ni mogoče slediti naročniku, da bi lahko ponudniki razumeli alternativno "stečaj, likvidacija ..." na eni in "prenehanja poslovanja na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe ..." na drugi strani, saj gre za vsebinsko različne pravne položaje, kar je bilo oziroma bi moralo biti znano tudi prvemu izbranemu ponudniku, ki je predložil "potrdilo kazenskega oddelka", medtem ko za "prisilno poravnavo, stečajni ali likvidacijski postopek" daje potrdilo "gospodarski oddelek". Tako iz besedne kot tudi iz logične interpretacije besedila 2. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-1 torej izhaja, da mora biti ponudba izločena že v primeru, če ponudnik ne izpolnjuje oziroma ne dokaže izpolnjevanja (samo) ene od obeh naveden zahtev.

ZJN-1 v 42. členu (Dokazovanje izpolnjevanja pogojev) dalje določa, da za dokaze, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi, da dokaže svojo usposobljenost za izvedbo javnega naročila, štejejo listine, ki jih izdajo na njegovo zahtevo pristojni organi, pri čemer se kot dokaz za izpolnjevanje pogoja iz 2. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-1 zahteva izpisek iz sodne ali druge evidence (1. točka 2. odstavka 42. člena ZJN-1). V 3. odstavku 42. člena ZJN-1 izrecno zahteva, da mora ponudnik zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za udeležbo iz 41. člena tega zakona tudi njegovi podizvajalci, če jih navaja v ponudbi, pri čemer mora biti izpolnjevanje pogojev za podizvajalce dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika.

Ob upoštevanju prej opisane (besedne in logične) interpretacije besedila 2. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-1 (Obvezni pogoji) je nedvomno mogoče zaključiti, da mora ponudnik kot dokazilo o izpolnjevanju tam navedenega obveznega pogoja (v skladu z zahtevo iz 1. točke 2. odstavka 42. člena ZJN-1) v svoji ponudbi predložiti dokazilo (izpisek iz sodne ali druge evidence), iz katerega mora biti razvidno, da niso podane okoliščine (iz 2. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-1), zaradi katerih bi bilo potrebno ponudbo določenega ponudnika izločiti iz postopka - to je, da ponudnik ni v postopku prisilne poravnave, stečajem ali likvidacijskem postopku kot tudi (torej kumulativno!), da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe. Pri tem ni pomembno, ali ponudnik neobstoj okoliščin iz 2. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-1 dokazuje z enim, dvema ali več dokazili (izpiski iz sodne ali druge evidence) - odločilno pa je, da dokaže da je obvezni pogoj iz 2. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-1 v celoti izpolnjen.

V obravnavanem primeru je potrebno zahtevo naročnika iz 5. točke na 8. strani razpisne dokumentacije obravnavati kot implementacijo določil 2. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-1 (Obvezni pogoji) in 1. točke 2. odstavka 42. člena ZJN-1 (Dokazovanje izpolnjevanja pogojev). Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo ponudniki predložiti "... potrdilo pristojnega sodišča, da ponudnik, ki je pravna oseba, ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem ali likvidacijskem postopku oziroma da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe â??". Ker gre pri navedeni zahtevi iz razpisne dokumentacije za dokazovanje obveznega pogoja iz 2. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-1, jo je nedvomno potrebno interpretirati enako kot besedilo zakona - torej kot zahtevo po dokazilu o tem, da niso podane okoliščine (kumulativno!), zaradi katerih bi bilo potrebno ponudbo ponudnika izločiti iz postopka - to je, da ponudnik ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem ali likvidacijskem postopku in (kumulativno!) da ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe. Dejstvo, da je naročnik v razpisni dokumentaciji besedo "ali" nadomestil z besedo "oziroma", je pri tem povsem irelevantno, saj določila v razpisni dokumentaciji, ki predstavljajo implementacijo kongentnih norm ZJN-1 o obveznih pogojih in načinu njihovega dokazovanja, ni mogoče razlagati v nasprotju z določili tega zakona. Prav tako v obravnavani zadevi ni mogoče spregledati dejstva, da je naročnik z dvoumno formulacijo sporne zahteve iz 5. točke na 8. strani razpisne dokumentacije sam povzročil položaj, v katerem je pozneje lahko prišlo do različnega razumevanja (in s tem tudi različnih razlag) njegove zahteve. Takšna (nejasna) zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji pa seveda ne more predstavljati argumenta za prerekanje vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo in zavrnitev le-tega kot neutemeljenega.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je po mnenju Državne revizijske komisije potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da ponudba prvega izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da te ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. ZJN-1 namreč izrecno določa, da je "pravilna" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka 1. odstavka 3. člena ZJN-1), določa pa tudi, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti (2. odstavek 76. člena ZJN-1). V obravnavanem primeru ponudba prvega izbranega ponudnika ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je bil naročnik dolžan zavrniti že na podlagi prej omenjenih določil ZJN-1. Naročnik pa je v obravnavanem primeru tudi v razpisni dokumentaciji na 7. strani (3. točka - Ponudbena dokumentacija), v (pod)točki 3.2. zapisal, da se bo ponudba štela za pravilno, če bo ponudnik predložil vse tam navedene dokumente, "â?? pri čemer morajo vsi podizvajalci predložiti vsa dokazila in obrazce, ki so navedena v točkah 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 11 â??", pri čemer je na 8. strani, pod točko 5, zahteval tudi "â?? potrdilo pristojnega sodišča, da ponudnik, ki je pravna oseba, ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem ali likvidacijskem postopku â??", katerega pa podizvajalec prvega izbranega ponudnika ni predložil

Ob vsem doslej navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko ponudbo prvega izbranega ponudnika ni izločil kot nepravilno, ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in določili razpisne dokumentacije, zato je odločila, da vlagateljevemu zahtevku za revizijo v tem delu ugodi in da se odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika za Sklop 1 - dobava in implementacija parkirnih avtomatov, kot izhaja iz sklepa o oddaji naročila, štev. 16283, z dne 24.9.2002, razveljavi.

Zaradi ugotovitve, da ponudba prvega izbranega ponudnika ni pravilna, ker ne izpolnjuje zahteve naročnika iz 5. točke na 8. strani razpisne dokumentacije ter da je zato potrebno razveljaviti odločitev naročnika o izbiri prvega najugodnejšega ponudnika za Sklop 1, se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do ostalih vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na ta del postopka. Gre namreč za navedbe, ki same po sebi ne morejo vplivati na presojo zakonitosti ravnanja naročnika v tem delu predmetnega postopka oddaje javnega naročila, zato Državna revizijska komisija, v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), kot enega izmed temeljnih načel revizijskega postopka, pri odločanju o vloženem zahtevku za revizijo ni presojala.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila za Sklop 1 kršil določila ZJN-1, zato je skladno z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, je Državna revizijska komisija skladno 5. odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški takse, ki je bila plačana v skladu z zakonom v višini 80.000,00 SIT ter priglašeni odvetniški stroški v višini 2000 odvetniških točk, kar z vključenim 20% davkom na dodano vrednost znaša 240.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Kar zadeva navedbe vlagatelja o neobičajno nizki ceni vzdrževanja in parkirne čip kartice v ponudbi drugega izbranega ponudnika za Sklop 2, je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, da je oblikovanje ponudbenih cen stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov, saj je cena eden od bistvenih elementov konkurenčnosti, zagotovitev konkurenčnosti pa omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna. Nizke cene pravo javnih naročil (enako konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje - zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz (neobičajno) nizke cene pa ZJN-1 naročniku vendarle daje možnost, da zavrne ponudbo, ki vsebuje (pre)nizko ceno. Navedeno stališče Državne revizijske komisije temelji na interpretaciji določil 10. točke 1. odstavka 3. člena in 53. člena ZJN-1 (Neobičajno nizka cena). ZJN-1 v 10. točki 1. odstavka 3. člena namreč določa, da je "neobičajno nizka cena" tista "â?? cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila". Iz besedila navedene določbe je razvidno, da zakon oceno o tem, ali je določena cena v konkretnem primeru (pre)nizka, prepušča presoji naročnika. Dalje je v 1. odstavku 53. člena ZJN-1 glede "neobičajno nizkih cen" določeno: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti." V 2. odstavku istega člena ZJN-1 določa: "Naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanje naročila, ali izvirnost izdelka ali dela, ki ga predlaga ponudnik." Iz besedila navedenih določb izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka (glej 1. odstavek 53. člena), naročnik pa mora biti obenem odločen, da bo takšno ponudbo zavrnil. Iz besedila zakona je torej razvidno, da se opisani postopek nanaša (izključno) na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena (po njegovi presoji) nerealna. O tem, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, zakon molči, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec v celoti prepustil poslovni presoji naročnika. Postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika (in ne naročnika!) v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". V obravnavanem primeru naročnik ni ocenil, da je ponudbena cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, "neobičajno nizka". Iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila izhaja, da naročnik glede na višino ponudbenih cen vseh pravilnih ponudb ni imel pomislekov o realnosti (skupne) ponujene cene drugega izbranega ponudnika, zato od njega tudi ni zahteval dodatnih obrazložitev. Naročnik se je torej odločil, da ponudbo drugega izbranega ponudnika sprejme, ne pa zavrne. Vlagatelj lahko zatrjuje obstoj neobičajno nizke cene, kot je v obravnavanem primeru tudi storil, vendar mora v tem primeru navajati dejstva in predložiti dokaze, ki utemeljujejo trditev o neobičajno nizki ceni, česar pa v tem revizijskem postopku vlagatelj ni storil.

Državna revizijska komisija je preverila tudi navedbe vlagatelja o tem, da naj bi bil vlagatelj (ob upoštevanju cene drugega izbranega ponudnika) pri ocenjevanju njegove ponudbe oškodovan, ker je dobil pri merilu cena vzdrževanja le 0,66 točk od predvidenih 10 točk in pri ceni kartice 0,18 točk od predvidenih 5 točk.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji na 10. strani, pod točko 3.7. zapisal, da bo ponudbe ocenjeval na podlagi naslednjih meril za izbiro najugodnejšega ponudnika: I. Cena, II. Tehnična rešitev in podpora, III. Reference, IV. Garancija in V. Plačilni rok. Navedena merila so natančneje opisana v posebnem poglavju razpisne dokumentacije (Merila za izbiro ponudnika), kjer so, v obliki tabele, posamezna merila razdeljena na podmerila, prikazan pa je tudi njihov pomen in način njihove uporabe. Iz omenjene tabele izhaja, da je naročnik merilo "Cena" razdelil na nadaljnja tri podmerila, in sicer: Parkomat (40 točk), Vzdrževanje (10 točk) ter Cena parkirne čip kartice (5 točk). V skladu z opisom načina uporabe merila "Cena" "... ponudnik z najnižjo ceno prejme največ točk, ostali ponudniki pa glede na odstopanje od najnižje cene, ustrezno število točk manj, in sicer v skladu s formulo: (X/Y) x Tm = Tp, pri čemer je X - najnižja cena, Y - ponujena cena, Tm - število možnih točk, Tp - število točk, ki jih pridobi ponudnik."

ZJN-1 v 4. odstavku 50. člena (Določitev meril) določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Kot je razvidno iz Poročila o oddaji javnega naročila, štev. 15899, z dne 3.9.2002 in pripadajočih ocenjevalnih tabel, je naročnik v teku ocenjevanja ponudb za Sklop 2 na podlagi merila "Cena", navedeno merilo uporabil natanko tako, kot je bilo opisano in vrednoteno v razpisni dokumentaciji, pri čemer so tudi rezultati ocenjevanja vlagateljeve ponudbe (število točk) matematično pravilni.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo še navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v obrazložitvi meril navedel, da bo kot reference točkoval postavljene sisteme parkomatov - število naročnikov istovrstne opreme v Sklopu 1 in v Sklopu 2 - postavljeni avtomatski vhodno-izhodni sistemi - število naročnikov istovrstne opreme, in sicer v Sloveniji ali v tujini, pri čemer je po prepričanju vlagatelja takšna postavitev meril diskriminatorna, saj naj bi priviligirala ponudnike, ki so postavili sisteme parkomatov in avtomatskih vhodno-izhodih sistemov v Sloveniji. V zvezi z navedenim očitkom je potrebno vlagatelja opozoriti na določilo 5. odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. V obravnavanem primeru so vlagatelju merila za izbiro najugodnejše ponudbe znana že od dne, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije, vlagatelj pa jih v teku postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni problematiziral, temveč je domnevno diskriminatornost enega izmed njih naročniku očital šele v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil dne 9.10.2002 - torej nesporno šele potem, ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila (izpodbijani sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne 24.9.2002). Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno ugotoviti, da ocena o tem, ali gre pri navedenem očitku za razloge, ki so vlagatelju mogli ali morali biti znani še pred odločitvijo naročnika, ne more biti vprašljiva. V kolikor je vlagatelj menil, da je opis merila "Reference" v razpisni dokumentaciji v kakršnem koli obziru diskriminatoren, bi moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti v razpisni dokumentaciji (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku, ki se nanašajo na opis enega izmed meril za izbiro najugodnejše ponudbe šele potem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da je navedeni očitek vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozen ter ga iz tega razloga po vsebini ni več mogoče meritorno obravnavati.

Kar zadeva vlagateljeve dvome o tem, da sta izbrana ponudnika lahko predložila dokazila o postavljenih sistemih parkomatov in avtomatskih vhodno-izhodnih sistemov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da pregled ponudbene dokumentacije drugega izbranega ponudnika takšnih dvomov ne potrjuje. Kot je razvidno iz izpolnjenega razpisnega obrazca štev. 5 v ponudbi drugega izbranega ponudnika (Reference ponudnika za tovrstna dela - dobave v zadnjih petih letih), le-ta za Sklop 2 izkazuje reference, ki se nanašajo na 18 primerljivih projektov, izvedenih (za 4 različne naročnike) v Sloveniji, v letih 1997 do 2002 ter je bil ob navedenem v skladu z opisom merila "Reference" v razpisni dokumentaciji pravilno ocenjen z najvišjim možnim številom (10) točk.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevo vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila, ki se nanaša na Sklop 2 predmetnega javnega naročila, v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??

Natisni stran