018-240/02-1

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članov â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo sistemov za upravljanje parkirnih površin, Sklop 2 - dobava in implementacija avtomatskih vhodno izhodnih kontrolnih sistemov za opremo parkirišč za osebna vozila in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnik â?? , zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2.) Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â?? , pod štev. objave Ob-â?? , objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za dobavo sistemov za upravljanje parkirnih površin, Sklop 1 - dobava in implementacija parkirnih avtomatov in Sklop 2 - dobava in implementacija avtomatskih vhodno izhodnih kontrolnih sistemov za opremo parkirišč za osebna vozila (v nadaljevanju: Sklop 2).

Dne 24.9.2002 je naročnik sprejel sklep o oddaji naročila, štev. 16283, s katerim je vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila za Sklop 2 oddal podjetju â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je do roka za oddajo ponudb prejel sedem pravočasnih ponudb od katerih je bila ena nepravilna. Komisija naročnika je po pregledu ponudb preverila ceno predmeta javnega naročila, ceno vzdrževanja ter ceno parkirne čip kartice, tehnično rešitev in podporo, reference, garancijo in plačilni rok pri ponudnikih, ki so poslali pravilne ponudbe, ter jih ovrednotila na podlagi meril iz razpisne dokumentacije. Komisija naročnika je o svojih ugotovitvah sestavila poročilo o oddaji javnega naročila, kjer je v končnih ugotovitvah naročniku predlagala izbiro najugodnejšega ponudnika.

Zoper zgoraj navedeni sklep je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 2.10.2002, navaja, da izbrani ponudnik nima ustrezne licence za tehnično varovanje, kot to določa Zakon o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja (Ur.l.RS, štev. 32/94, 23/97, ustavna odločba 9/98 - v nadaljevanju: ZZVO) in ostali podzakonski akti. Zaradi navedenega izbrani ponudnik po vlagateljevem mnenju ne izpolnjuje osnovnih pogojev za opravljanje poslovne dejavnosti tehničnega varovanja ter ne more niti sodelovati na razpisu, posledično pa tudi ne more bili izbran kot najugodnejši ponudnik. Vlagatelj opozarja, da izvedeni razpis za Skop 2 zajema tudi video nadzor in prenos alarmov, kar po svoji vsebini spada v sklop tehničnega varovanja. Vlagatelj dalje navaja, da 14. člen ZZVO določa, da mora gospodarski subjekt, ki želi izvajati dejavnost tehničnega varovanja, pridobiti licenco za opravljanje tehničnega varovanja, ki jo izdaja Zbornica RS za zasebno varovanje v soglasju z Ministrstvom za notranje zadeve RS, iz vpogleda registra licenc, ki ga vodi navedena zbornica pa izhaja, da izbrani ponudnik nima navedene licence, ker ni vpisan register izdanih licenc. Izbrani ponudnik tako po prepričanju vlagatelja sploh ne more opravljati dejavnosti tehničnega varovanja, ker ne izpolnjuje osnovnih predpostavk oziroma posebnih pogojev za opravljanje navedene gospodarske dejavnosti (7. odstavek 4. člena Zakona o gospodarskih družbah - Ur.l.RS, štev. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/01; v nadaljevanju: ZGD). Morebitna sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom bi glede na to, da je naročniku poznano, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje posebnih pogojev za opravljanje dejavnosti tehničnega varovanja, po vlagateljevem mnenju pomenila, da sklenjena pogodba nima pravne veljavnosti (5. odstavek 4. člena ZGD). Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka v višini plačane revizijske takse ter odvetniških stroškov v višini 1000 točk z 20% DDV.

Naročnik je s sklepom, štev. 16686, z dne 23.10.2002, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je v postopku javnega naročila ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, to pomeni, da vsebuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik opozarja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedel zahteve, da morajo ponudniki izpolnjevati zahteve za opravljanje dejavnosti, opredeljene v ZZVO. V kolikor bi naročnik v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb - torej po roku za oddajo ponudb - ugotavljal, ali imajo ponudniki licenco, bi to po njegovem mnenju pomenilo spremembo razpisnih pogojev po roku za oddajo ponudb, kar je v nasprotju z ZJN-1. Naročnik poudarja, da v razpisni dokumentaciji takšne licence ni navedel (zahteval) ter da zato tudi ne more naknadno postati predmet preverjanja ali celo morebitna podlaga za odločanje naročnika. Na drugi strani pa je ponudba izbranega ponudnika po naročnikovem mnenju popolna, saj vsebuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije in iz navodil ponudnikom, kot to določa ZJN-1.
Naročnik dalje navaja, da je njegova strokovna komisija dne 10.7.2002 opravila odpiranje ponudb in o tem sestavila zapisnik, ki je bil poslan vsem ponudnikom. Glede na določbo 5. odstavka 12. člena ZRPJN, vlagatelj ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Naročnik meni, da je namen takšne določbe med drugim tudi omejitev taktiziranja ponudnikov zainteresiranih za dodelitev naročila ter čakanje na morebitno ugodnost ter šele nato izraziti svoje nestrinjanje z odločitvijo naročnika, v kolikor bi bila za določenega ponudnika neugodna. Dejstvo je, navaja naročnik, da je od dneva prejetja zapisnika o javnem odpiranju ponudb do dneva prejema obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika preteklo krepko več kot dva meseca, kar je po mnenju naročnika več kot dovolj časa za uveljavljanje zahtevka za revizijo, razen v primerih, ko ponudnik iz špekulativnih razlogov odlaša z vložitvijo zahtevka za revizijo. Določba 5. odstavka 12. člena ZRPJN po mnenju naročnika zavezuje ponudnike, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika, obenem pa jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo v veliki meri omejuje.
Naročnik tudi meni, da si vlagatelj zmotno razlaga namen javnega naročila. Gre namreč za dobavo avtomatskih vhodno izhodnih kontrolnih sistemov za opremo parkirišč za osebna vozila, naročnik pa na noben način v okviru javnega naročila ne naroča tudi storitve varovanja ali organiziranja službe varovanja. Vse aktivnosti v zvezi s tehničnim varovanjem in upravljanjem parkirišč za osebna vozila bo opravljal naročnik sam. Naročnik v razpisni dokumentaciji vse skozi navaja, da gre za dobavo avtomatskih vhodno izhodnih kontrolnih sistemov za opremo parkirišč, ravno tako v prilogah (tehnične zahteve k razpisni dokumentaciji) naročnik zahteva od ponudnika "potrebno tehnično dokumentacijo, storitve, pomoč in podporo pri montaži, implementaciji, obratovanju, servisiranju in vzdrževanju opreme ter izobraževanju oseb" - vse v mejah dejavnosti ponudnika.

Vlagatelj je dne 24.10.2002 naročniku poslal izjavo, da vztraja pri zahtevku za revizijo postopka javnega naročila.

Naročnik je dne 27.10.2002 zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila odstopil v reševanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 29. in 30.10.2002 naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje manjkajočo dokumentacijo, katero je od naročnika prejela dne 30.10. in 4.11.2002.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, pridobljene dodatne dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN sprejela sklep, s katerim se revizijski zahtevek zavrne kot neutemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

V obravnavanem primeru je med strankama spor o tem, ali je posedovanje licence za tehnično varovanje iz 8. člena ZZVO pogoj za izvedbo obravnavanega javnega naročila. Medtem ko vlagatelj zatrjuje, da je posedovanje omenjene licence eden izmed obveznih pogojev za izvedbo predmeta obravnavanega javnega naročila ter da je naročnik zato po njegovem mnenju nepravilno izbral najugodnejšega ponudnika (ki takšne licence nima), pa naročnik nasprotno trdi, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni postavil pogoja, da morajo ponudniki izpolnjevati tudi zahteve za opravljanje dejavnosti, opredeljene v ZZVO ter da je zato njegova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika pravilna in zakonita.

Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, mora naročnik navesti v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji (1. odstavek 41. člena ZJN-1). Določanje pogojev za izvedbo konkretnega javnega naročila je v skladu z zakonom časovno uvrščeno že v fazo priprave razpisne dokumentacije, zato je potrebno morebitna vprašanja in/ali spore, ki se pojavijo v zvezi s tam določenimi pogoji za udeležbo na konkretnem javnem razpisu, razreševati še pred javnim odpiranjem ponudb (3. odstavek 25. člena ZJN-1) oziroma (v primeru, da se stranke o tem ne morejo sporazumeti) najkasneje do odločitve o dodelitvi naročila (5.odstavek 12. člena ZRPJN). Pogojev za sodelovanje na javnem razpisu, ki so določeni v razpisni dokumentaciji, pozneje v postopku ni več mogoče spreminjati.

Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, naročnik v obravnavanem primeru v razpisni dokumentaciji za dobavo sistemov za upravljanje parkirnih površin (maj 2002) med pogoji za sodelovanje na javnem razpisu nikjer ni zahteval licence za tehnično varovanje, prav tako pa se v razpisni dokumentaciji ni nikjer skliceval na določila ZZVO. Iz razpisne dokumentacije torej izhaja, da je naročnik predmet obravnavanega javnega naročila opisal kot nabavo opreme v skladu z danimi specifikacijami in ne kot storitev (tehničnega) varovanja po določilih ZZVO. Iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila je tudi razvidno, da je vlagatelj po prejemu razpisne dokumentacije naročniku postavil pisno vprašanje, ali je za dela v skladu z razpisnimi pogoji potrebna ustrezna licenca v smislu ZZVO (dopis vlagatelja, z dne 3.7.2002), naročnik pa je v fazi pojasnjevanja vsebine razpisne dokumentacije, na vlagateljevo vprašanje odgovoril (pojasnila naročnika k razpisni dokumentaciji, štev. 14983, z dne 3.7.2002), da â"śâ?? v razpisu ni omenjeno fizično varovanje oziroma izvajanje varovanja z osebami, pač pa tehnični pogoji in oprema, ki je potrebna za organiziranje video nadzora in ostalih zahtev iz razpisne dokumentacije.â"ť

ZRPJN v 5. odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Pravilo uveljavlja načelo hitrosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev reagirati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne špekulacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist ter (kot pravilno ugotavlja naročnik) zavezuje ponudnike, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika, obenem pa jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo v veliki meri omejuje.

V obravnavanem primeru je vlagatelju dejstvo, da naročnik predmet javnega naročila opisuje kot nakup opreme (in ne kot storitve varovanja) ter da med pogoji za udeležbo na predmetnem javnem razpisu ne zahteva licence iz 8. člena ZZVO, znano že od dne, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije oziroma najkasneje od dne, ko je od njega prejel pojasnila k razpisni dokumentaciji, štev. 14983. Vlagatelj navedenih dejstev tekom postopka oddaje javnega naročila ni problematiziral, ampak je z njimi povezane očitke naročniku sprožil šele v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil dne 2.10.2002 - torej nesporno šele potem, ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila (izpodbijani sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne 24.9.2002).

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je potrebno ugotoviti, da ocena o tem, ali gre pri kršitvah, ki jih vlagatelj očita naročniku, za razloge, ki so vlagatelju mogli ali morali biti znani še pred odločitvijo naročnika, ne more biti vprašljiva. V kolikor je vlagatelj menil, da pri predmetu obravnavanega javnega naročila ne gre za nakup opreme, temveč za storitve varovanja po določilih ZZVO ter da bi zato moral naročnik v razpisni dokumentaciji med ostalimi pogoji za sodelovanje na razpisu zahtevati tudi licenco iz 8. člena ZZVO, bi moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti v razpisni dokumentaciji (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku, ki se nanašajo na domnevno neizpolnjevanje enega od pogojev za izvedbo konkretnega javnega naročila (ki pa v razpisni dokumentaciji sploh ni določen) šele potem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so navedeni očitki vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozni, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen ter da vlagateljevih očitkov iz tega razloga po vsebini ni več mogoče meritorno obravnavati.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??

Natisni stran