018-239/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila priprava investicijsko tehnične dokumentacije za preslikavo na mikrofilm ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevku za revizijo za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za pripravo investicijsko tehnične dokumentacije za preslikavo na mikrofilm, katerega javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? .

Obrazložitev:

Naročnik je dne 02.08.2002 sprejel sklep o začetku odprtega postopka oddaje javnega naročila, št. JN-A-129-S702, št. zadeve 347-03-1/2002, za pripravo investicijsko tehnične dokumentacije za preslikavo na mikrofilm ter v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob- â?? , objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila.

Naročnik je še pred predvidenim javnim odpiranjem ponudb (dne 18.09.2002) prejel vlagateljev zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, z dne 16.09.2002, v katerem le-ta zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila zaradi kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj opozarja, da naročnik razpisana dela že od leta 1994 (začetek del leta 1995/1996) opravlja oziroma organizira na predolgi rok in s prevelikimi vloženimi sredstvi glede na dobljene rezulate. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da se bodo dela tudi naprej nadaljevala v istem tempu in z isto učinkovitostjo. Po vlagateljevem mnenju je digitalizirana in mikrofilmska dokumentacija uporabna šele takrat, ki je odprtega tipa in jo lahko začnejo uporabljati različne strokovne službe. Postopek do uporabnosti je sestavljen iz dveh faz in sicer iz priprave dokumentacije (predmet tega razpisa) in iz digitalizacije in snemanja, ki pa se lahko začne šele po končanju prve faze. Vlagatelj predvideva, da bo dokumentacija za uporabo dostopna šele čez 6 let. Vlagatelj navaja, da tudi naročnikov novi pristop s šifrantom ne omogoča hitrejše priprave dokumentacije. Naročnik bi moral po vlagateljevem mnenju poleg šifranta razpisati pripravo aplikacije in jasno specificirati tehniko in tehnologijo dela. V predmetnem postopku lahko različni ponudniki na različen način predvidijo opravljanje razpisanih del. Ponudniki lahko ponudijo reševanje več nivojskih problemov z reševanjem indeksacije ter polnjenjem baze ali pa samo arhiviranje obstoječo dokumentacijo. Od tega je pa odvisna ponujena cena razpisanih del. Vlagatelj navaja, da je pri merilih ocenjevan tudi opis načina dela in aplikacija in sicer z 0 do 30 točkami in sicer na subjektiven način.
Vlagatelj meni, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni zagotovil najbolj gospodarnega načina porabe javnih sredstev (s tem je kršil načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev), da je postavil diskriminatorna merila točkovanja projektne naloge in aplikacije, ki so manj vredna od cene ponudbe (s tem je kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravnosti med ponudniki) ter da ni zagotovil ustrezne sestave strokovne komisije. Vlagatelj očita naročniku tudi, da ni zahteval ustrezne izobrazbene strukture za izdelavo razpisanih del.

Naročnik je z dopisom, št. 037-03-1/02, z dne 18.09.2002, pozval vlagatelja, da predloži dokazilo o plačilu takse v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZRPJN. Vlagatelj je takso plačal dne 24.09.2002 in potrdilo o plačani taksi v višini 80.000,00 SIT predložil naročniku dne 26.09.2002.

Naročnik je s sklepom, št. 347-3-1/2002, z dne 08.10.2002, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je s tem ko je objavil javni razpis po odprtem postopku in postopek vodil v skladu s predpisi o javnih naročilih, zagotovil spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti javne porabe. Poleg tega je kot poglavitno merilo postavil merilo najnižje cene. Naročnik je že v razpisni dokumentaciji ponudnike opozoril na pomembnost rubrike "Opis dela" in na oceno kakovosti poslovanja ter v razpisni dokumentaciji natančno opredelil svoje zahteve in cilje, ki jih mora zagotavljati ponudba. Glede vlagateljevih očitkov v zvezi z merili, naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil merila, ki niso v nasprotju z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, v nadaljevanju: ZJN-1) in sicer ceno ponudbe, opis dela in kakovost poslovanja. Ponudnik mora kot sestavni del ponudbe izdelati in predložiti opis postopka izvajanja del in vsebine aplikacije. Naročnik je zagotovil možnost ogleda tipičnih projektov na lokaciji naročnika in opozoril na možnost dodatnih pojasnil v zvezi z razpisno dokumentacijo, česar vlagatelj ni izkoristil.
Glede vlagateljevega očitka v zvezi z zahtevano izobrazbo operativnih delavcev, naročnik navaja, da je zahteval le minimalno izobrazbo operativnih delavcev, da pa ima pri tem diskrecijsko pravico lastne ocene kakovostno opravljenega dela za dosego cilja projektne naloge. Naročnik je v predmetnem postopku menil, da lahko razpisana dela opravijo delavci z zahtevano izobrazbo, področje izdelave aplikacije pa je v kadrovskem smislu prepustil ponudniku.
Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN v treh dneh od prejema te odločitve pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 17.10.2002, naročnika v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V sporočilu vlagatelj navaja nekatera nova dejstva in sicer, da argumenti, ki jih je navedel naročnik, ne nakazujejo posodobitve, racionalizacije in transparentnosti investicijsko tehnične dokumentacije v smislu aktivnega arhiva pri naročniku oziroma banke podatkov za ceste in avtoceste. Vlagatelj navaja tudi, da natančno pozna problem arhiviranja investicijsko tehnične dokumentacije, zaradi česar ni bilo potrebe, da bi si objekte ogledal pri naročniku, saj so v enakem stanju kot v prejšnjih postopkih. Obrazložitev naročniku je po mnenju vlagatelja zavajujoča tako za strokovno in finančno javnost, kot tudi za ljudi, ki bi morali že enkrat narediti analizo dosedanjega dela in strokovno ovreči ali potrditi argumente, ki jih vlagatelj že nekaj let argumentirano prikazuje in potrjuje z izračuni.

V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik z dopisom, št. 347-3-1/2002, z dne 23.10.2002, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo o vodenju postopka oddaje predmetnega javnega naročila in svojim mnenjem, v katerem na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN predlaga Državni revizijski komisiji, da sprejme sklep, da vloženi zahtevek ne zadrži postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je dne 04.11.2002 Državni revizijski komisiji posredoval tudi dopis, št. 037-03-1/2002, z dne 30.10.2002, kjer je podal dodatna pojasnila v zvezi z merili za izbor najugodnejšega ponudnika.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika in dodatnih pojasnil naročnika Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Dopolnitev zahtevka za revizijo z novimi navedbami vlagatelja, ki jih je vlagatelj navedel v zahtevi za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, z dne 17.10.2002, Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni, do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. člen do vključno 16. člena ZRPJN. V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika lahko v skladu z 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa postavljati novih dejstev in novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik z načinom oblikovanja predmeta javnega naročila nadaljuje oziroma organizira izvajanje razpisanih del na predolgi rok in s prevelikimi vloženimi sredstvi glede na dobljene rezultate. Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da sodi oblikovanje samega predmeta javnega naročila v postopku oddaje javnega naročila v avtonomno sfero naročnika, v katero ni mogoče posegati na način, kot ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj. ZJN-1 namreč naročnika v prvem odstavku 21. člena zavezuje k temu, da v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila opredeli predmet javnega naročila ter da v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZJN-1 kot obvezni del razpisne dokumentacije določi: "vrsto, tehnične značilnosti in kakovost, količino ter opise blaga, gradenj in storitev, čas izvršitve, lokacijo izvršitve oziroma dostave blaga, morebitne dodatne storitve ipd.," in na ta način seznani potencialne ponudnike s predmetom javnega naročila. V reviziji postopkov javnega naročanja torej ne more biti predmet presoje naročnikovo ravnanje, ki sodi v njegovo poslovno sfero, v kolikor le-to ni v nasprotju s kogentnimi predpisi (javnega naročanja). Ob tem pa je potrebno ugotoviti, da je vlagatelj zgolj navajal dejstva, ki se nanašajo tudi na naročnikova ravnanja v drugih postopkih javnega naročanja (že končanih), v predmetnem postopku pa ni predložil nobenih dejstev ali dokazov, na podlagi katerih bi zatrjeval določene kršitve kogentnih predpisov (javnega naročanja). Z revizijo postopkov javnega naročanja pa je po ZRPJN zagotovljeno pravno varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil in sicer Državna revizijska komisija presoja (na predlog vlagatelja in v mejah njegovega zahtevka), ali je bilo ravnanje naročnika po pravilih zakona, ki določa pogoje in postopek za oddajo javnega naročila in pravilih o pravnem varstvu. V reviziji postopka se ne ocenjuje gospodarnost ravnanja naročnika, razen kadar ima (če ima) "negospodarno ravnanje" znake prepovedanega ravnanja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni v zahtevku za revizijo zatrjeval, da bi bil tako določen predmet javnega naročila v nasprotju z normativnimi določili ZJN-1. Glede na navedeno se Državna revizijska komisija ne more spuščati v obravnavo navedb vlagatelja v tej zvezi.

Podobno Državna revizijska komisija ugotavlja tudi v zvezi s trditvami vlagatelja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval neustrezno kadrovsko sestavo, saj je naročnik tudi pri postavitvi kadrovskih zahtev avtonomen, v kolikor te niso v nasprotju s kogentnimi predpisi javnega naročanja. Pri tem bi bilo mogoče slediti navedbi naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka, št. 347-3-1/2002, z dne 08.10.2002, da bi lahko bila kršena enakopravnost med ponudniki, v primeru, ko bi naročnik postavil nestvarno visoke zahteve glede izobrazbe in ne prenizke zahteve, kot vlagatelj očita naročniku.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotavlja, da vlagatelj zatrjuje kršitev naročnika v zvezi s postavitvijo meril za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki naj bi bila v delu "Opis dela" postavljen na način, da omogočajo subjektivno presojo.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 13. "Navedba, opis in način uporabe meril" določil, da bo ponudbe ocenila strokovna komisija po naslednjih merilih:
1. Cena ponudbe 0 - 50 točk
2. Opis dela 0 - 30 točk
3. Kakovost poslovanja 0 - 8 točk
V nadaljevanju je naročnik določil tudi način uporabe teh meril in za 2. merilo "Opis dela" določil naslednje: "Iz opisa mora biti razvidno celotno ponudnikovo poznavanje problema in prikazane rešitve ter pričakovani rezultati. Ponudnik mora podrobno opisati metodologijo dela in postopke ter način priprave investicijsko tehnične dokumentacije. Opiše naj tudi aplikacijo za in bazo za shranjevanje podatkov. Naročnik bo na osnovi opisa del ponudnika tega presodil in ocenil sposobnost za izvedbo del."
Naročnik je navedel tudi tabelo s točkami.
Odlična rešitev Dobra rešitev Slaba rešitev Neskladna rešitev
št. točk 20-30 10-20 0-10 0

Naročnik je v dopisu, št. 037-03-1/2002, z dne 30.10.2002, Državni revizijski komisiji posredoval dodatno pojasnilo v katerem je navedel: "Strokovna komisija bo na podlagi opisa del ponudnikov ocenila kakovost storitve in tehnične ter funkcionalne prednosti aplikativne rešitve baze za shranjevanje podatkov, ki jo ponujajo posamezni ponudniki. Izhodišče za ocenjevanje predstavlja projektna naloga naročnika. Opredelitve iz projektne naloge lahko ponudnik v svoji ponudbi nadgradi, vsebinsko dopolni in oplemeniti s svojimi idejami in predlogi. Od ponudnika se pričakuje primerne izkušnje, kreativnost, inovativnost ter čim večji doprinos, k ustrezni rešitvi problema. Iz opisa dela morajo biti razvidni vsebina in obseg del, predvideni postopki, metode dela in rezultati. Opis mora biti natančen ne posplošen."
V nadaljevanju je naročnik še napisal: "Zavedamo se, da so merila v tem delu subjektivna, zato pri odločitvi sodeluje strokovna komisija. Vsak član oceni ponujeno rešitev in na podlagi posameznih ocen bo sprejeta skupna ocena rešitve. Za izbor najugodnejše ponudbe je nujno ocenjevanje predlaganih rešitev. Za dosego zastavljenega cilja je ključno vključevanje novih aplikativnih rešitev tako, da je kakovost storitve ter tehnična in funkcionalna rešitev kar najboljša."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so merila v razpisni dokumentaciji postavljena na način, ki ne omogoča transparentnega in nediskriminatornega ocenjevanja ponudb oziroma objektivno artikulirane in medsebojno primerljive odločitve o oceni. ZJN-1 namreč v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila pa ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena. Namen zahteve po vnaprejšnji (objektivni) določitvi meril v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej jasno seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo pravilno, temveč tudi konkurenčno ponudbo.

Glede na navedeno je potrebno pritrditi vlagateljevim očitkom, ki se nanašajo na merilo "Opis dela". Čeprav je navedeno merilo v razpisni dokumentaciji morda navidez natančno opisano, Državna revizijska komisija ugotavlja, da njegov opis v resnici dopušča izrazito subjektiven pristop k ocenjevanju ponudb. Iz obrazložitve uporabe navedenega merila v razpisni dokumentaciji in še posebej iz dodatnih pojasnil naročnika, z dne 30.10.2002, je razvidno, da je njegova uporaba vezana na kategorije, kot so "odlična rešitev", "dobra rešitev", "slaba rešitev", "neskladna rešitev", pri čemer pa ostajajo navedene kategorije popolnoma nedefinirane oziroma naročnik namesto, da bi jasno enoznačno in nedvoumno definiral navedene kategorije, celo priznava, da so merila v tem delu subjektivna oziroma, da bo skupna ocena po tem merilu sestavljena iz subjektivnih ocen članov strokovne komisije (sestavljena je le iz dveh članov). Naročnik tudi ne določa jasno in enoznačno, kako bo določil število točk, saj pravi, da bo znotraj razreda "odlična rešitev" podelil od 20 do 30 točk, znotraj razreda "dobra rešitev" od 10 do 20 točk in znotraj razreda "slaba rešitev" od 0 do 10 točk, ne določa pa načina, kdaj in na kakšen način bo razlikoval med različnimi "odličnimi rešitvami", "dobrimi rešitvami" in "slabimi rešitvami". Pri tem pa je potrebno še posebej navesti, da naročnik predvideva isto število točk, npr. 20 točk tako za "odlično rešitev", kot tudi za "dobro rešitev", oziroma 10 točk tako za "dobro rešitev" kot tudi za "slabo rešitev" in 0 točk za "slabo rešitev" in za "neskladno rešitev" (npr. odlična in dobra rešitev prejmeta po 20 točk).

Sporno merilo tako naročniku dejansko omogoča, da prejete ponudbe namesto na podlagi vnaprej določenih, objektivnih parametrov ocenjuje po naknadno postavljenih, subjektivnih preferencah. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni določil dovolj natančno in razumljivo načina uporabe meril, kot to določa drugi odstavek 50. člena ZJN-1. Naročnik meril tudi ni opisal na način, da bi bilo iz njih možno razbrati, kako bo ponudnik v največji meri zadovoljil naročnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pomen merila v tolikšni meri nedoločen, da dopušča možnost neenakopravnega obravnavanja ponudnikov. Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, vendar morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj naročniku očita tudi, da je sestavil neustrezno strokovno komisijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji odstavek 21. člena ZJN-1 določa: "Naročnik je dolžan zagotoviti strokovno oceno ponudb. Naročnik lahko (!) istočasno s sklepom o začetku postopka imenuje strokovno komisijo za ocenitev ponudb. število in sestavo članov komisije naročnik določi glede na predmet javnega naročila in vrsto postopka oddaje javnega naročila." Glede na to je potrebno ugotoviti, da je naročnik dolžan zagotoviti strokovno oceno ponudb, vendar sam zakon ne določa na kakšen način mora to storiti. Citirano zakonsko določilo je torej napotitvene narave. Iz dokumentacije o javnem naročilu je razvidno, da je naročnik s sklepom o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. JN-A-129-S/02, št. zadeve 347-03-1/2002, z dne 02.08.2002, imenoval skrbnika projekta in članico komisije. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče pritrditi vlagateljevi navedbi, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil tretji odstavek 21. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v predmetnem postopku javnega naročila v delu postavljanja meril za izbor ekonomsko najugodnejšega ponudnika kršil določila ZJN-1, zato je skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija pa ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija pa kljub zapisanemu pripominja, da revizijski postopek v skladu s 3. členom ZRPJN poteka po načelu hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, da pa je pri svojem odločanju o vloženem zahtevku odvisna predvsem od ravnanj naročnika, ki ji je dolžan posredovati vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila (17. člen ZRPJN to nalaga naročniku), kot tudi dejstev in dokazov, s katerimi se dokazujejo kršitve naročnika (kar nalaga vlagatelju 5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN). Glede na zatrjevano urgentnost izvedenega postopka oziroma potrebnost izvedbe predmeta javnega naročila velja naročnika na zgoraj navedene obveznosti posebej opozoriti.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??

Natisni stran