018-237/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) po â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo potopnih črpalk s cevovodom in pripadajočo opremo v jašku â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? , objavil javni razpis za dobavo in montažo potopnih črpalk s cevovodom in pripadajočo opremo v jašku â?? .

Dne 10.9.2002 je naročnik sprejel sklep o oddaji javnega naročila, štev. 7/2002. V obrazložitvi navedenega sklepa je naročnik navedel, da so na javni razpis pravočasno prispele tri ponudbe. Naročnik je ugotovil, da so vse ponudbe vsebovale vso ponudbeno dokumentacijo, ki je bila predpisana z navodili naročnika ter po merilih iz javnega razpisa vsi ponudniki Ă­zpolnjujejo pogoje. Kot najugodnejša je bila izbrana najcenejša ponudba, to je ponudba, ki jo je podalo podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 23.9.2002 (dokument, štev. 3101/185-2002, z dne 19.9.2002) vložil zahtevek za revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da postopek ni bil izveden v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), ker naročnik pri ugotavljanju usposobljenosti ponudnikov ni postopal v skladu s 23., 41. in 42. členom ZJN-1 in Odredbo o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Ur.l.RS, štev. 33/97, 63/97 in 84/99 - v nadaljevanju: Odredba) in izbranega ponudnika ni izločil iz postopka.
Po vlagateljevem mnenju je naročnik pri izvedbi javnega razpisa kršil 23. člen ZJN-1 (Priprava razpisne dokumentacije). Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji ni ugotavljal usposobljenost ponudnika za izvedbo razpisanih dobav in storitev, kar je po vlagateljevem mnenju pripeljalo do tega, da izbrani ponudnik ni usposobljen za izvedbo razpisanih dobav in storitev, saj izbrani ponudnik nima referenc na področju rudarsko gradbenih del in tudi ne razpolaga z ustreznimi kadri.
Naročnik je po vlagateljevem mnenju kršil tudi določilo 41. člena ZJN-1, saj bi v razpisni dokumentaciji moral natančno predpisati pogoje, katere mora izpolnjevati ponudnik, v teh pogojih pa bi moral navesti, da je predmet naročila dobava in montaža opreme v podzemeljskih prostorih rudnika â?? , da je potrebno dela izvesti v skladu z Zakonom o rudarstvu (Ur.l. RS, štev. 56/99; v nadaljevanju: Zrud), v skladu s pravilnikom o tehničnih ukrepih in o varnosti pri podzemeljskih rudarskih delih ter v skladu z že izdelanim Rudarskim projektom Črpališče v jašku â?? .
Zaradi preohlapne formulacije razpisne dokumentacije je po vlagateljevem mnenju lahko ponudbo predložil ponudnik, ki za predmet javnega naročila sploh ni primeren.
Naročnik je po mnenju vlagatelja kršil tudi določilo 42. člena ZJN-1 (Dokazila izpolnjevanja pogojev), saj ni zahteval pisnih dokazov, kot so:
- opis ponudnikove tehnične opremljenosti in naprav, ukrepov za zagotavljanje kakovosti
- navedbo ključnega tehničnega osebja in drugih strokovnih delavcev ponudnika
- seznam ustreznih referenc skladno z Zrud, itd.
Vlagatelj dalje navaja, da 41. člen ZJN-1 določa obvezne pogoje v javnem razpisu, ki jih mora zahtevati naročnik, 42. člen ZJN-1 pa določa dokazovanje izpolnjevanja pogojev. Odredba določa, kaj mora obvezno vsebovati razpisna dokumentacija in dokumentacija za ugotavljanje usposobljenosti. Ne glede na to, da je bilo merilo za ocenitev ponudbe najnižja cena, navaja vlagatelj, bi moral naročnik predhodno ugotoviti izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev, ki so tudi obvezni pogoji iz 41. člena ZJN-1 in Odredbe.
Naročnik torej po mnenju vlagatelja ni izvedel postopka javnega naročila v skladu s prej navedenimi členi ZJN-1 in Odredbo ter je s tem kršil postopek in tudi temeljna načela javnega naročanja. Zaradi vsega navedenega vlagatelj predlaga naročniku, da preuči vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo ter odloči tako, da v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila in izbere vlagatelja zahtevka za revizijo, podrejeno pa, da razveljavi postopek javnega naročila in ga dopolni v skladu z ZJN-1 in po ponovno izvedenem postopku izbere najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je dne 11.10.2002 sprejel sklep, štev. 122/65-02 mag. MC/Ln, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je bilo vlagatelju dejstvo, da naročnik ni izrecno zahteval, da je ponudnik usposobljen za dela v rudniku, vseskozi poznano, zato vlagatelj v skladu z določilom 5. odstavka 12. člena ZRPJN po odločitvi o dodelitvi naročila, ne more več vložiti zahtevka za revizijo.

Vlagatelj je dne 15.10.2002 obvestil naročnika, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, štev. 122/69-02 mag. MC/Ln, z dne 22.10.2002, v skladu z določilom 2. odstavka 17. člena ZRPJN poslal zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila Ministrstvu za finance. Ministrstvo za finance je prejeto dokumentacijo še isti dan odstopilo v odločanje Državni revizijski komisiji, ki je dokumentacijo prejela dne 24.10.2002.

Državna revizijska komisija je dne 30.10.2002 vlagatelja zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje dodatna pojasnila. Vlagatelj je zaprošena dodatna pojasnila posredoval v svojem dopisu, štev. 3101/206-2002, z dne 4.11.2002. Državna revizijska komisija je dne 7.11.2002 zaprosila naročnika za dodatna pojasnila, ki jih je le-ta posredoval z dopisom, štev. 122/72-02 mag. MC/Ln, z dne 11.11.2002.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

V obravnavanem primeru vlagatelj naročniku očita, da v razpisni dokumentaciji ni natančno predpisal pogojev, katere mora izpolnjevati ponudnik (v pogojih pa tudi ni navedel, da je predmet naročila dobava in montaža opreme v podzemeljskih prostorih rudnika â?? in da je potrebno dela izvesti v skladu z Zrud, v skladu s pravilnikom o tehničnih ukrepih in o varnosti pri podzemeljskih rudarskih delih in v skladu z že izdelanim Rudarskim projektom Črpališče v jašku â?? ) ter da je zato lahko ponudbo predložil izbrani ponudnik, ki za predmet javnega naročila po vlagateljevem mnenju sploh ni primeren (nima referenc na področju rudarsko gradbenih del in tudi ne razpolaga z ustreznimi kadri). Vlagatelj je prepričan, da bi moral naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim zahtevati tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, kot so opis ponudnikove tehnične opremljenosti in naprav, ukrepov za zagotavljanje kakovosti, navedbo ključnega tehničnega osebja in drugih strokovnih delavcev ponudnika, seznam ustreznih referenc skladno z Zrud, itd..

Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, da lahko sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, mora naročnik navesti v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji (1. odstavek 40. člena ZJN-1). Določanje pogojev za izvedbo konkretnega javnega naročila je v skladu z zakonom časovno uvrščeno že v fazo priprave razpisne dokumentacije, zato je potrebno morebitna vprašanja in/ali spore, ki se pojavijo v zvezi s tam določenimi pogoji za udeležbo na konkretnem javnem razpisu, razreševati še pred javnim odpiranjem ponudb (3. odstavek 25. člena ZJN-1) oziroma (v primeru, da se stranke o tem ne morejo sporazumeti) najkasneje do odločitve o dodelitvi naročila (5.odstavek 12. člena ZRPJN). Pogojev za sodelovanje na javnem razpisu, ki so določeni v razpisni dokumentaciji, pozneje v postopku ni več mogoče spreminjati, prav tako pa ni več mogoče spreminjati opisa predmeta javnega naročila.

Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik v Razpisni dokumentaciji, štev. 7/2002, z dne 5.8.2002 (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v 8. in 11. členu naštel pogoje ter ustrezna dokazila, na podlagi katerih bo v obravnavanem primeru presojal ponudnikovo usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila. Med tam navedenimi pogoji za sodelovanje na predmetnem javnem razpisu niso zahtevana tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj. Predmet obravnavanega javnega naročila je obširno opisan v tehničnem delu razpisne dokumentacije (Črpališče v jašku â?? - B Strojni del), in sicer tako s stališča tehničnih karakteristik (specifikacija strojne opreme, tehnični izračuni itd.), kot tudi zahtevanih rešitev za varno delo in posebnih varnostnih ukrepov (str. 37 in sledeče), ki pa se ne sklicujejo na določila Zrud.

ZRPJN v 5. odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Pravilo uveljavlja načelo hitrosti. Upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo mora zoper kršitev reagirati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša preprečiti tudi morebitne špekulacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od nje korist ter zavezuje ponudnike, da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika, obenem pa jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo v veliki meri omejuje.

V obravnavanem primeru je vlagatelju dejstvo, da naročnik med pogoji za udeležbo na predmetnem javnem razpisu ne zahteva tudi izpolnjevanje pogojev, za katere vlagatelj meni, da bi jih izbrani ponudnik moral izpolnjevati (reference, kadri, tehnična opremljenost), znano že od dne, ko je od naročnika prejel izvod razpisne dokumentacije. Prav tako je vlagatelju že ves čas postopka znan opis predmeta obravnavanega javnega naročila, kot izhaja iz razpisne dokumentacije (B Strojni del), vključno z vsemi zahtevami naročnika, ki zadevajo izvedbo predmeta javnega naročila (ki se, kot že rečeno, ne sklicujejo na določila Zrud). Vlagatelj zaradi navedenih dejstev v teku postopka oddaje javnega naročila ni vložil zahtevka za revizijo, ampak je z njimi povezane kršitve naročniku očital šele v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil dne 19.9.2002 - torej nesporno šele potem, ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila (izpodbijani sklep o oddaji javnega naročila, z dne 10.9.2002).

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je potrebno ugotoviti, da ocena o tem, ali gre pri kršitvah, ki jih vlagatelj očita naročniku, za razloge, ki so vlagatelju mogli ali morali biti znani še pred odločitvijo naročnika, ne more biti vprašljiva. V kolikor je vlagatelj menil, da je v obravnavanem primeru predmet javnega naročila v razpisni dokumentaciji premalo natančno (pomanjkljivo ali kakorkoli drugače nepravilno) opisan in/ali da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil (vseh) bistvenih pogojev za sodelovanje ponudnikov na razpisu, bi moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila še v času, ko bi revizijska presoja lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti v razpisni dokumentaciji (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku, ki se nanašajo na vprašanja, ki so neposredno povezana z vsebino razpisne dokumentacije, šele potem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so navedeni očitki vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozni, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen ter da vlagateljevih očitkov iz tega razloga po vsebini ni več mogoče meritorno obravnavati.

Enako kot zgoraj je potrebno ugotoviti tudi v zvezi z očitkom vlagatelja, da izbrani ponudnik ni usposobljen za izvedbo obravnavanega javnega naročila, ker (po navedbah vlagatelja) nima referenc na področju rudarsko gradbenih del in tudi ne razpolaga z ustreznimi kadri. Kot je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, štev. 7/2002, z dne 04.9.2002, je predstavnik vlagatelja komisiji naročnika sicer predlagal, naj preveri, ali ima izbrani ponudnik ustrezne reference za izvedbo tovrstnih del ("â?? preveri naj se reference, ki jih je to podjetje izvedlo po Zrud") oziroma ali je registriran za izvedbo rudarsko gradbenih del in podzemnih objektov - vendar pa zahtevka za revizijo iz tega razloga ni vložil vse dotlej, dokler ga naročnik ni obvestil o svoji odločitvi o izbiri najugodnejše ponudbe. Vlagatelj je torej naročniku očital, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje določenih (po njegovem mnenju bistvenih) pogojev za izvedbo predmetnega javnega naročila (ki pa jih naročnik, kot že rečeno, v razpisni dokumentaciji sploh ni zahteval), šele potem, ko je naročnik že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, zato navedenega očitka vlagatelja v skladu z določilom 5. odstavka 12. člena ZRPJN ni (več) mogoče vsebinsko obravnavati.

Državna revizijska komisija pa je kljub zgoraj navedenemu zahtevala tudi od naročnika dodatna pojasnila in preverila revizijske navedbe ter dodatna pojasnila vlagatelja. Iz dodatnih pojasnil naročnika je razvidno, da bo montaža potopnih črpalk potekala izven jaška (na dovozišču) tako, da se bo najprej montirala črpalka in nato postopoma dodajalo šestmeterske cevi in jih s posebno dvižno napravo spuščalo v jamo. Montaža bo tako potekala zunaj jame in jo lahko opravlja vsak, ki je usposobljen za montažo (usmerjanje črpalk s cevovodom po jašku pa bodo opravili delavci naročnika, ki so za to usposobljeni). Glede na navedeno naročnik ni posebej zahteval, da je ponudnik usposobljen za delo v jami, prav tako, skladno z razpisnimi pogoji, tega ni preverjal. Naročnik tudi poudarja, da jama Rudnika â?? nikoli ni bila uvrščena v metanske jame, kot zmotno navaja vlagatelj.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??

Natisni stran