018-229/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za nabavo gasilskega vozila za tehnična posredovanja in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? , ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21.08.2002, sprejel sklep št. 129/02, o začetku postopka oddaje javnega naročila za nabavo gasilskega vozila za tehnična posredovanja.
Dne 06.09.2002, je naročnik v Uradnem listu RS, št. â?? , pod številko objave Ob - â?? , objavil javni razpis za nabavo gasilskega vozila za tehnično posredovanje.

Dne 30.09.2002 je vlagatelj vložil revizijski zahtevek.
Vlagatelj navaja, da ima aktivno legitimacijo s tem, ko ima interes sodelovati kot ponudnik za dobavo gasilskega vozila za tehnično posredovanje, saj da je usposobljen za tovrstno dejavnost in da sodeluje na vseh javnih razpisih za dobavo gasilske opreme na ozemlju Republike Slovenije.

Vlagatelj navaja, da je iz razpisne dokumentacije razvidno, da je razpis pripravljen tako, da favorizira enega od potencialnih ponudnikov gasilke opreme, družbo â?? , ki zastopa â?? družbo - proizvajalca gasilske opreme â?? .
Na navedeno kažejo po mnenju vlagatelja trditve, ki jih postavlja naročnik v poglavju VII razpisne dokumentacije: tehnične zahteve, kjer pod točko 2. navaja: "Zaradi poenotenja voznega parka gasilske brigade Ljubljana ter lažjega in cenejšega vzdrževanja, naj bo podvozje predvidoma â??."
Vlagatelj nadalje navaja, da naročnik v drugem odstavku te iste točke zahteva, da mora ponudnik navesti vso opremo (s kodami â??)), s katerimi je vozilo opremljeno. Naročnik ima po mnenju vlagatelja v mislih znanega dobavitelja, kar je razvidno tudi iz ostalih postavk, ki izhajajo iz poglavja oprema, kjer naročnik pri določeni opremi zahteva točno določenega proizvajalca, s čimer so tako vsi ostali proizvajalci izločeni iz postopka.

Vlagatelj zahtevka je naročnika pisno pozval na obrazložitev teh postavk v razpisni dokumentaciji, pri čemer je naročnik nato delno sledil tem pripombam vlagatelja ter spremenil razpis v delu, ki se nanaša na opremo tako, da je dostavil besedi "ali podobno". Pod opombo pa je dodal, da vsebinsko odstopanje opreme pomeni, da ponujena oprema po tehničnih karakteristikah odstopa več kot 10% od tehničnih karakteristik opreme, navedene v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj navaja, da so takšna določila v nasprotju z 32. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), prav tako pa so taka določila za ponudnike tudi nerazumljiva, saj se ne da preveriti oziroma ugotoviti, kakšna so 10% odstopanja od tehničnih karakteristik opreme, navedene v razpisni dokumentaciji, saj teh tehničnih karakteristik v razpisni dokumentaciji ni.

Vlagatelj tako navaja, da naročnik pri opremi tako zahteva žago, rezalna naprava tip â?? , motorno žago â?? , motorno žago â?? , podporo na zatilnik â?? , ročno vrvno dvigalo â?? , zaščitno obleko â?? , kompletno reševalno opremo â?? , komplet hidravličnega reševalnega orodja â?? in tako dalje.

Vlagatelj zapiše, da je tehnična specifikacija obvezni sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik jo mora navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročilo. Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago storitev ali gradnjo določenega izdelovalca, izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem dajal naročnik prednost določenim ponudnikom. Naročnik tudi ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov, ali izdelave. Samo v primeru, da naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, lahko pri opisu predmeta uporabi elemente, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, vendar mora tem navedbam obvezno pristaviti dodatek "ali podobno". Za uporabo elementov za opis predmeta javnega naročanja, kot so blagovna znamka, morajo po ZJN -1 obstajati z zakonom določeni utemeljeni razlogi. Vlagatelj navede, da je naročnik sicer delno spremenil tehnične zahteve v zvezi z opremo, da pa ni izpolnil zakonskih zahtev, da bi pri opremi, katero je možno tehnično opisati ter specificirati to tudi storil.
S tem je po mnenju vlagatelja kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, ki je opredeljeno v 7. členu ZJN-1. V konkretnem primeru so ponudniki po navedbah vlagatelja postavljeni v potencialno slabši in neenakopraven položaj, ker ne ponujajo blaga točno določenega tipa oziroma ker ponujajo blago drugačnih lastnosti, čeprav za to po mnenju vlagatelja ne obstojijo objektivno opravičljivi razlogi.

Naročnik je z opisanimi določili predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji po mnenju vlagatelja kršil tudi načelo transparentnosti, saj mora biti razpisna dokumentacija pripravljena tako, da lahko naročnik na njeni osnovi pričakuje pravilne in primerljive ponudbe za izpolnitev predmeta javnega naročila.
Po mnenju vlagatelja sanacija, ki jo je naročnik opravil z dopisom z dne 29.9.2002 ne zagotavlja izpolnjevanja pogojev po ZJN-1, saj je dostavek "ali podobno" premalo. Tehnično opremo je mogoče natančno opisati tako, da je razumljiva vsem ponudnikom. Navedba proizvajalca predstavlja le izjemo, ki pa v konkretnem primeru ni dopustna tako pri podvozju kot pri opremi. Prav tako pa so tudi odstopanja, ki jih navaja naročnik od tehničnih karakteristik opreme, navedene v razpisni dokumentacije neopredeljene, saj v razpisni dokumentaciji pri opremi, kjer se navaja proizvajalec tehničnih karakteristik ni navedenih, tako da se primerjava z drugo opremo ne da opraviti. Pri podvozju vlagatelj poudarja, da naročnik sicer dopušča, da ponudnik ponudi tudi podobno podvozje drugega proizvajalca, s podobnimi karakteristikami, kot je navedeno zgoraj â?? . Vendar pa je naročnik z zahtevo, da mora biti vsa oprema, s katero je vozilo opremljeno navedena s kodami â?? vse ostale ponudnike izločil, saj kode â?? uporablja le slednji in jih pri drugem podvozju ni mogoče uporabiti.

V točki NADGRADNJA zahteva naročnik, da mora biti oprema nameščena tako, da je ergonomsko dosegljiva in hitro uporabljiva. V ta namen mora imeti nadgradnja pomične predale, vrtljive stene in vzgibne nosilce. Večja in težja oprema naj bo nameščena čim niže.
Pri ocenjevanju tehničnih lastnosti ponudbe je pri namestitvi opreme naročnik določil, da dobi 5 točk ponudnik, ki ima največje skupno število omenjenih tehničnih elementov med ponudniki.
Glede na navedeno vlagatelj zaključuje, da torej naročnik ocenjuje le količino vrtljivih sten, pomičnih predalov in vzgibnih nosilcev, kar pa še ne pomeni, da je zaradi večje količine teh elementov tudi oprema bolj ergonomsko dosegljiva in hitro uporabljiva. Tako so tehnične zahteve po mnenju vlagatelja v nasprotju z merili, ki bodo uporabljena za ocenjevanje ponudb. Glede na takšen razpis, pri katerem se kot tehnična zahteva postavlja ergonomska dosegljivost in hitra uporabnost opreme, točkuje pa število vrtljivih sten: pomičnih predalov ter vzgibnih nosilcev, daje naročniku možnost subjektivnega ocenjevanja, saj lahko večje število vrtljivih sten, pomičnih predalov ter vzgibnih nosilcev pomeni tudi težjo dostopnost oziroma ergonomsko neustreznost namestitve opreme. Merila in tehnične zahteve so si po mnenju vlagatelja v nasprotju, zaradi česar je kršeno načelo transparentnosti, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja.

Razpisna dokumentacija je po navedbah vlagatelja netransparentna tudi v točki 5, ki se nanaša na ostale zahteve in sicer na barvanje in označbe, kjer je navedeno, da naj bi bili na vozilu nalepljeni kvalitetni odsevni trakovi, pri čemer pa naj bi ponudniki pripravili tudi načrt oziroma predlog lepljenja odsevnih trakov. Da bi bila lahko ponudba ter izbira transparentna, bi moral po mnenju vlagatelja naročnik jasno navesti, kje naj bodo odsevni trakovi in kakšne kvalitete. Glede na to, da naročnik tega ni opredelil, bo lahko naročnik pri dodeljevanju točk za elektro opremo in signalizacijo vozila subjektivno odločal o kvaliteti odsevnih trakov in njihovi namestitvi.

Naročnik je pod točko IV. določil navodila o načinu dokazovanja sposobnosti in usposobljenosti ponudnika, pri čemer je pod točko B postavil posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da dokaže svoje sposobnost in usposobljenost za izvedbo javnega naročila. Eden izmed pogojev je tudi izpolnjevanje referenc.
Po mnenju vlagatelja je naročnik s takšnim ravnanjem kršil osnovna načela ZJN-1, saj je s tem onemogočen enakopraven nastop ponudnikov poleg tega pa je omejil konkurenco. Vlagatelj zapiše, da se s posebnimi pogoji izločajo vsi eventualni ponudniki, ki bi želeli sodelovati v razpisu ter so strokovno tehnično usposobljeni, vendar pa do sedaj še niso proizvedli večjega števila vozil. Vlagatelja preseneča odločitev naročnika, da bo postavko posebni pogoji tudi točkoval. Kot izhaja iz točke 3. meril-komercialne lastnosti ponudbe, se za reference dodeljuje 5 točk. Takšen kriterij ne omogoča konkurence med ponudniki, prav tako pa naročnik ni zagotovil, da med ponudniki v postopku javnega naročanja ni razlikovanj. V tem delu je razpisna dokumentacija po vlagateljevih navedbah v nasprotju z zakonom, saj naročnik meša med pogoji za sodelovanje pri razpisu ter merili. Ta dva elementa sta različna in jih enostavno ne gre enačiti. Merilo je element za presojanje in vrednotenje ponudbe, pogoj pa je element , ki mora biti v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Ker je naročnik reference opredelil kot pogoj, je s tem avtomatično izločil vse ponudnike, ki do dneva razpis še niso proizvedli nobenega gasilskega avtomobila za intervencije. Takšno določilo kot pogoj je po mnenju vlagatelja diskriminatorno in je v nasprotju z drugim odstavkom 45 čl.ZJN-1.

Vlagatelj navaja, da je popolnoma nerazumljiva tudi zahteva naročnika, da ima proizvajalec vozila okoljevarstveni certifikat ISO 14001, saj zaradi navedenega certifikata, ki se podeljuje proizvajalcem izključno le zaradi njihove okoljevarstvane usposobljenosti ni vozilo nič boljše niti ne zagotavlja kakršnihkoli okoljevarstvenih standardov. Po vedenju vlagatelja je okoljevarstveni standard ISO 14001 vnešen izključno iz razloga, ker ga edina od znanih proizvajalcev gasilskih vozil poseduje družba â?? iz â?? in katere vozilo želi kupiti naročnik.

Vlagatelj trdi, da je naročnik z navedenima pogojema-ISO 14001 certifikat ter referencami že v osnovi poizkušal izločiti določene ponudnike oziroma jim dodeliti minimalno število točk, ter na ta način omejiti konkurenco med ponudniki oziroma jih spraviti v neenakopraven položaj.

Pod točko II.-navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, naročnik v 11. točki postavlja določene zahteve v zvezi z bančnimi garancijami. Vlagatelju navede, da mu je jasno, da mora, v kolikor želi konkurirati, predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe, vendar pa so vse ostale zahteve, kot jih navaja naročnik v zvezi z bančnimi garancijami za izbiro najugodnejšega ponudnika brezpredmetne. Vse garancije oziroma izjave bank, ki jih zahteva naročnik, bo potrebno dati le tistemu ponudniku, ki bo izbran, ne pa da vsak od ponudnikov že predhodno pridobiva izjave bank oziroma predlaga garancije, ki pa s samim izborom najugodnejšega ponudnika niso v neposredni povezavi. Vlagatelj pravi, da v kolikor bo ponudnik izbran bo vsekakor obvezan, glede na osnutek pogodbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, predložiti tudi ustrezne bančne garancije. Tako so zahteve naročnika v zvezi z bančnimi garancijami pod točko 2., 3. in 4. v tej fazi postopka nesprejemljive.

Vlagatelj zaradi vsega navedenega vlaga revizijski zahtevek in predlaga, da revizijska komisija zahtevi za revizijo ugodi ter postopke oddaje javnega naročila v celoti razveljavi, ter naročniku naloži plačilo vseh stroškov tega postopka.

Stroške, ki jih uveljavlja so 100 točk za posvet s stranko, 2000 točk za sestavo revizijskega zahtevka, 50 točk za poročilo stranki, 31 točk za pisarniške stroške, 20% DDV in povračilo plačane takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je dne 02.10.2002, z dokumentom št. 129-6/02, pozval vlagatelja, da dopolni revizijski zahtevek, saj le ta ni izpolnjeval vseh obveznih podatkov iz 12. člena ZRPJN.

Naročnik bi moral dne 02.10.2002, odpirati ponudbe, vendar je zadržal v skladu z 11. členom ZRPJN vse nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje naročila, zaradi vloženega zahtevka za revizijo.

Vlagatelj je dne 03.10.2002 dopolnil zahtevek za revizijo.

Naročnik je dne 09.10.2002, sprejel sklep št. 129-8/ 02, s katerim je zavrnil revizijski zahtevek vlagatelja.

Na navedbe vlagatelja, da naročnik favorizira enega od potencialnih ponudnikov, z zahtevami, ki jih kot naročnik postavlja v poglavju VII. tehnične zahteve in na vlagateljevo trditev, da je naročnik z navedbo, da naj bo podvozje zaradi poenotenja voznega parka in lažjega in cenejšega vzdrževanja predvidoma â?? tip â?? , imel v mislih znanega dobavitelja, je naročnik zapisal, da so take trditve popolnoma neumestne ter nestrokovne.

Naročnik je navedel, da so dodali formulaciji "predvidoma naj bo" po blagovni znamki dodali zakonsko zahtevano navedbo "ali podobno", ter da je v nadaljevanju podroben opis vseh tehničnih značilnosti, ki naj bi jih imelo podvozje. Vse navedbe značilnosti so po mnenju naročnika splošno znane in so take, da jih lahko izpolni vsak proizvajalec podvozij. Poleg tega je na koncu poglavja o podvozju še enkrat izrecno zapisano, da lahko ponudnik ponudi tudi podvozje drugega proizvajalca s podobnimi karakteristikami. Naročnik je prepričan, da je s temi navedbami zadostili zakonskim zahtevam in da v ničemer ni kršili 32.člen ZJN-l.
Ob vprašanju kod navede, da vsi proizvajalci podvozij tehnične značilnosti podvozja označujejo s sistemom kodnih oznak, katere šele dajejo popolnoma natančno sliko izdelanega podvozja.
Naročnik je navedel tudi razloge za navedbo blagovne znamke in tip podvozja. Navedel je namreč, da znamka podvozja prav v ničemer ne omejuje proizvajalca gasilskih vozil, saj so podvozja kot vsa motoma vozila na prostem trgu dosegljiva vsem, seveda tudi izdelovalcem gasilskih vozil. Popolnoma vseeno in brez vpliva na tehnične značilnosti gasilskega vozila je znamka podvozja. Vsako podjetje, ki proizvaja gasilska vozila, lahko izdela vozilo oziroma nadgradnjo vozila na kateri koli znamki podvozja.
Podvozje â?? tip â?? je po "tipizaciji gasilskih vozil" gasilske zveze Slovenije izmed tipiziranih podvozij edino primemo za tovrstno gasilsko vozilo, ki je predmet razpisa. Po tej tipizaciji sodi vozilo v skupino Tehničnih vozil, podskupina Večje tehnično vozilo z dvigalom (TV 2-D), za katero se za tehnične značilnosti se po omenjeni tipizaciji v celoti uporabljajo določila nemškega standarda DIN 14555 del 3 (RW 2). Ta med drugim zahteva, da naj celotna teža vozila ne presega 14 ton. Glede na pričakovano težo vozila 13 ton izmed vseh razpoložljivih tipiziranih podvozij daleč najbolj ustreza â?? podvozje z maksimalno nosilnostjo 15 ton, saj imajo vsa ostala še tipizirana podvozja iz skupine (â?? , â?? in â?? ) vsa nosilnost 19 ton, kar je s stališča voznih, tehničnih in navsezadnje cenovnih razlogov popoln nesmisel (presežek 6 ton skupne teže vozila).
V letu 1992 se je naročnik na strokovnem svetu odločili, da tipizira vozni park z določenimi znamkami vozil s čim manj tipi. Naročnik ugotavlja, da so že zelo kmalu ugotovili nujnost poenostavitve podvozij in platform za nadgraditev teh v gasilska vozila. Kriteriji, kateri so takrat vplivali na izbiro znamke so bili: vzdržljivost vozila, število vozil na slovenskih cestah, dobava rezervnih delov, dobavni roki, založenost z rezervnimi deli, razširjenost servisne mreže, enostavnost uporabe, izbor vozil ( nosilnost, moč, izvedbe vozil ). Glede na te kriterije se je naročniku zdela najbolj racionalna izbira znamke â?? . Zakaj:
- koncern proizvaja zelo veliko število tipov vozi (tovorna, terenska, kombinirana, osebna, specialna glede na namen), tako da je možnost optimalne izbire podvozja zelo velika;
- vsa â?? vozila uporabljajo tipske sklope ( menjalniki, motorji, diferenciali, zavore), tako da lahko v skladišču držijo na zalogi majhno število rezervnih delov in potrošnega materiala ( čistilci goriva, olja, zraka,. ...);
- oddaljenost do najbližjega servisa je le 1,5 km (â??);
- organizirana je 24 urna dežurna servisna služba;
- servis ima veliko zalogo rezervnih delov, v primeru, da dela ni na zalogi, je dobavljiv v 48 urah;
- najdaljša tradicija servisa in strokovnost osebja v servisu;
- kratki roki popravil in točnost.

Poleg tega ostali proizvajalci v tem času ali niso imeli razvite poprodajne aktivnosti ali celo niso imeli niti zastopnika v RS. Glede na življenjske dobe gasilskih vozil (15-20 let) je bila odločitev naročnika o proizvajalcu podvozij za gasilska vozila po mnenju naročnika nedvomno pravilna.
Naročnik je povzel odgovor na očitke v naslednje točke:

- navedbi blagovne znamke je dodal "ali podobno" ter dopustili možnost nudenja tudi druge znamke;
- podvozje je opisano na način, da so vsem ponudnikom jasne tehnične specifikacije;
- podvozje je možno kupiti na prostem trgu;
- podvozje v ničemer ne omejuje proizvajalca gasilskega vozila, torej ne gre za diskriminatornost;
- po tipizaciji je navedeno podvozje najprimernejše za tovrstno vozilo;
- navedba blagovne znamke ima opravičljive razloge.

Na navedbe vlagatelja, da je naročnik z navajanjem nekaterih blagovnih znamk za opremo, ki bo nameščena v nadgradnji vozila kršil 32.člen ZJN-l in da naj zato ne bi bilo možno preveriti oziroma ugotoviti, kakšna so 10% odstopanja od karakteristik opreme, navedene v razpisni dokumentaciji, je naročnik zapisal, da so v razpisni dokumentaciji res navedli nekaj (7 pozicij izmed 138) opreme, katere karakteristike so določili z znamko proizvajalca. Naknadno so zaradi "intervencije" vlagatelja dopolnili razpisno dokumentacijo v poglavju Oprema tako, da se opremi z navedeno znamko proizvajalca doda navedbo "ali podobno", ter s tem, po mnenju naročnika, zadostili zakonskim določbam. Priznavajo, da bi lahko teh 7 pozicij opreme tehnično opisali. Vzrok v navajanju blagovne znamke je isti kot v prejšnjem poglavju: tipizacija, unifikacija opreme, poenostavljeno vzdrževanje, rokovanje oziroma uporaba, prisotnost zastopnika znamke, zagotovitev servisne dejavnosti, rezervnih delov itd. Primer: v preteklosti so bile v enoti naročnika prisotne štiri znamke motornih žag: â?? (2 tipa žag), â??, â?? (3 tipi žag) in â?? (2 tipa žag) -skupno torej 8 različnih motornih žag, za katere je bilo potrebno zagotoviti tudi toliko različnih verig, filtrov, rezervnih delov itd. Po posvetu s srednjo gozdarsko šolo in raziskavi trga (zastopstvo, servisi, založenost z rezervnimi deli, cena modela) so določili proizvajalca in tip motorne žage, ki najbolj ustreza reševalnemu namenu, in poenotili žage.

Naročnik zapiše, da razume, da tehnične specifikacije za javna naročila ne smejo biti diskriminatorne, vendar pa navede, da so navedene znamke oziroma oprema v tem razpisu splošno znane strokovni javnosti, večina je celo v splošni uporabi. Vse navedene znamke so v vseh katalogih z gasilsko opremo, kjer so navedene tudi tehnične lastnosti, tako da je popolnoma možno primerjati tehnične lastnosti zahtevane opreme in do 10% odstopanje lastnosti ponujene opreme. Naročnik navaja, da med množico teh katalogov posedujejo tudi dva, ki mu jih je posredoval vlagatelj: v obeh je vsa oprema, katere blagovne znamke so navajali. Vlagatelj z očitki o navajanju sedmih blagovnih znamk (od 138), po mnenju naročnika, nima drugega namena kot zavirati javno naročilo. Naročnik navede, da bi glede na toliko pozicij opreme opisovanje vsakega kosa opreme vodilo le k izredno obširni in nedvomno nepregledni razpisni dokumentaciji. Naročnik je poudaril, da je vsa navedena oprema oziroma njih tehnične karakteristike znana strokovni javnosti in seveda tudi potencialnim ponudnikom! (če so le minimalno strokovno usposobljeni).

Na vlagateljeve navedbe, da število pomičnih predalov, vrtljivih sten in zgibnih nosilcev ne pomeni ergonomsko namestitve in hitro uporabnost nameščene opreme v nadgradnji, naročnik navede, da mora imeti za zadostitev zahtev "ergonomija namestitve" in "hitro uporabljivo", nadgradnja vozila pomične predale, vrtljive stene in zgibne nosilce. Vsi trije tehnični elementi so jasno opisani v poglavju "Tehnični načrti" (str. 34 razpisne dokumentacije), v merilih za ocenjevanje pa je prav tako jasno navedeno, kateri ponudnik bo dobil večje število točk-glede na skupno število omenjenih tehničnih elementov-popolnoma merljivo torej.
Trditev vlagatelja, da predali, stene in nosilci pomenijo celo težjo dostopnost oziroma ergonomsko neustreznost namestitve opreme, naročnik zavrača.


Na navedbe vlagatelja, da je kršeno načelo transparentnosti glede načrta oziroma predloga lepljenja odsevnih trakov na vozilo, ker da naročnik ni opredelil položaja in kvalitete odsevnih trakov kar lahko omogoča subjektivno odločanje. ..itd je naročnik navedel.
"V poglavju Tehnične zahteve so v točki 5. (Ostale zahteve) tri poglavja: "Elektrooprema in signalizacija vozila", "Barvanje in označbe" ter "Tehnični načrti". Vsa poglavja so vsebinsko zaključene celote. V merilih za ocenjevanje ponudb se pri Tehničnih lastnostih ponudbe v točki 2.5 ocenjuje Elektrooprema in signalizacija vozila (popolnoma isti naslov kot zgoraj) in ne Barvanje in označbe, v katero poglavje spadajo odsevni trakovi. Naročnik glede tega od ponudnika pričakuje samo predlog oblikovanja lepljenih odsevnih trakov, v nobenem primeru pa to ni predmet ocenjevanja ponudb."

Na navedbe vlagatelja, da je izpolnjevanje referenc izdelovalcev gasilskih vozil kršenje osnovnih načel ZJN-1, saj naj bi bil zaradi tega onemogočen enakopraven nastop ponudnikov, ker naj bi naročnik s tem omejeval konkurenco. Po navedbi vlagatelja naj bi bili izločeni vsi eventuelni ponudniki, ki bi želeli sodelovati ter so strokovno tehnično usposobljeni, vendar do sedaj še niso proizvedli večjega števila vozil. Poleg tega vlagatelj navaja, da so reference opredeljene kot pogoj in da so s tem avtomatično izločili ponudnike, ki do dneva razpisa še niso proizvedli nobenega gasilskega vozila.
Naročnik je tu navedel, da je v skladu z zakonskimi določbami kot naročnik obvezan preveriti sposobnost in usposobljenost ponudnikov, ter jih izločiti, če teh pogojev ne izpolnjujejo. Ti pogoji so navedeni v poglavju IV: "Navodila o načinu dokazovanja sposobnosti in usposobljenosti ponudnika", kjer so navedeni pogoji in dokumenti, ki jih mora v ta namen predložiti ponudnik. V podpoglavju B so opredeljeni posebni pogoji, kjer so v točki 3 opredeljeni dokumenti, ki jih mora predložiti ponudnik, da dokaže svojo sposobnost in usposobljenost: kdo bo izdelal vozilo (Priloga 5), koliko vozil za tehnična posredovanja je izdelal (Priloga 6) ter potrdilo proizvajalca o letnem številu izdelanih gasilskih vozil. Predložitev teh dokumentov je pogoj, gre torej za preverjanje, ali je ponudnik predložil zahtevane dokumente, in ne za ocenjevanje ponudb. Samo ocenjevanje ponudb se opravi na osnovi teh predloženih dokumentov: koliko gasilskih vozil letno izdela proizvajalec in koliko za tehnično posredovanje. Naročnik zato zanika očitke vlagatelja, da meša med pogoji za sodelovanje in merili za ocenjevanje!
Naročnik navede, da ni res, da izloča ponudnike, ki še niso izdelali gasilskega vozila, je pa res, da tak ponudnik pri tem merilu ne dobi točk.
Ponudnik, ki pa še ni izdelal vozila, ki je predmet javnega naročila, pa bo ocenjen kot neprimeren, saj nima nobenih izkušenj pri izdelavi tovrstnih vozil in kot tak nima tehničnega znanja, in izkušenj, da izpolni tehnološko zahtevno naročilo.

Naročnik je v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije zahtevali od ponudnikov predložitev tudi tistih dokazil, ki so po njegovem mnenju pomembni za ugotavljanje usposobljenost proizvajalca vozila-torej proizvajalčevo (in ne ponudnikovo) strokovno usposobljenost izdelati gasilsko vozilo. Naročnik navaja, da ni kršitev zakona, če hoče naročnik izvedeti, kateri proizvajalec bo vozilo izdelal in ali ima na tem zahtevnem področju že izkušnje.
Zato naročnik še enkrat poudarja: izpolnitev oziroma predložitev dokumentov je pogoj, koliko izdelanih vozil pa je merilo.

Na navedbe vlagatelja, da mu je nerazumljivo, da naročnik zahteva okoljevarstveni certifikat ISO 14001, naročnik opozarja, da tega certifikata ne zahteva, da pa bo taka ponudba bolje ocenjena.
Na vlagateljevo navedbo, da vozilo proizvajalca z omenjenim certifikatom ne bo nič boljše niti ne bo zagotavljalo kakršnih koli okoljevarstvenih standardov, naročnik navaja, da je tako vozilo izdelano v skladu z zahtevami, ki jih določa okoljevarstveni certifikat, izdelano iz ekološko neoporečnih materialov ter materialov za reciklažo, postopki izdelave so ekološko nesporni. Prav tako morajo iste zahteve izpolniti tudi vgrajeni podsklopi, začenši od podvozja pa do vijakov in same barve vozila. Že v pojasnilu razpisne dokumentacije je naročnik vlagatelju navedel razloge za uvrstitev tega certifikata med merila za izbiro.
Javni zavod gasilska brigada â?? je poklicna gasilska enota, ki opravlja javno službo za zaščito, reševanje in pomoč, hkrati pa je kot intervencijska služba zaščite in reševanja, ena izmed javnih služb varstva okolja, v skladu z Zakonom o varstvu okolja (Ur. 1. RS, št. 32/93). V tej zvezi se zdi naročniku smiselno, da je vključil med zahtevane komercialne lastnosti ponudbe tudi mednarodno priznani certifikat za okoljevarstvo ISO 14001, ker bo poklicna gasilska enota, ki bo uporabljala gasilsko vozilo za tehnična posredovanja, morala v prihodnosti zadostiti tudi merilom ravnanja in norm varstva okolja. Glede na pričakovano življenjsko dobo vozila (15 let) je razlog uvrstitve certifikata ISO 14001 popolnoma upravičen.
Certifikat ISO 14001 je poleg certifikata ISO serije 9000 najbolj razširjen mednarodni certifikat, tako v Sloveniji kot v svetu. Certifikata izkazujeta ne samo skrb za kvaliteto proizvodov in varstvo okolja, temveč poslovno odličnost. Zato je naročnik oba certifikata vključili v merila za ocenjevanje. Merilo za ocenjevanje "Mednarodno priznani certifikati ISO" ni diskriminatomo do ponudnikov, saj si certifikate lahko pridobi vsako podjetje, ki pač izpolnjuje pogoje, ki jih zahtevata omenjena certifikata.


Na vlagateljeve navedbe, da so zahteve glede izjav bank, ki jih morajo predložiti ponudniki v zvezi z bančnimi garancijami, nesprejemljive je naročnik navedel, da v razpisni dokumentaciji v Navodilih ponudnikom v skladu z Navodilom o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Ur.l.RS št. 43/2002) kot naročnik zahteva, upoštevaje vrsto in višino vrednosti naročila, samo bančno garancijo za resnost ponudbe. Garancijo zahteva v minimalnem odstotku (1%), čeprav mu zakon dopušča višino do 10%. Namen je bil povzročati čim manjše stroške ponudnikom v zvezi z omenjeno bančno garancijo. Poleg te garancije pa zahteva tudi izjavo banke, da bo v primeri izbire ponudniku izdala bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, odpravo napak v garancijskem roku ter garancijo za vrnitev predplačila v primeru le tega.
Vlagatelja opozarja, da mu zgoraj omenjeno Navodilo v dveh členih (2.in 5.) daje možnost določiti oziroma zahtevati tudi druge vrste finančnih zavarovanj. Z omenjenimi izjavami je samo določil višino zneska bančnih garancij ter določili trajanje in način vročanja garancij. Zahteva po izjavah po trditvi naročnika ni v nameri povzročati kakršnekoli stroške ponudnikom, temveč v namenu zavarovati se pred nepredvidenimi zapleti ob sklenitvi pogodbe, avansiranju sredstev oziroma primopredaji blaga.


Vlagatelj je dne 16.10.2002 vložil zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka.
V njem je navedel, da vlagatelja zastopa pooblaščenec in da bi naročnik moral vse vloge in pisanja vročati slednjemu.

Vlagatelj še navaja, da ker je osnovno vodilo naročnika pri nakupu nove opreme unifikacija, da je s tem kršeno osnovno načelo transparentnosti in kompetitivnosti, kar je podprl z naslednjimi dejstvi.
Navedel je, da je naročnik v zadnji alineji navedel kodo â?? (točno naveden proizvajalec), s čimer je izničil možnost ponudbe vozila drugega proizvajalca od tistega, ki je "primeroma naveden" v uvodnem delu (â??).

Glede racionalnosti izbire znamke â?? je vlagatelj dodal, da:
- tudi ostali proizvajalci vozil, kot je npr. â?? , â?? ; â?? , â?? ipd. proizvajajo različne tipe vozil;
- da tudi ostali proizvajalci vozil uporabljajo tipske sklope (menjalniki, motorji, diferenciali, zavore,â??). Rezervne dele (čistilce goriva, olja, zraka) imajo vsi dobavitelji oz. uvozniki podvozij stalno na zalogi;
- Oddaljenost od najbližjega servisa â?? je 3 km od Gasilske brigade â??, od â?? pa cca 5 km, itd.,..
- Tudi ostali proizvajalci oz. dobavitelji vozil imajo organizirano 24 - urno dežurno servisno službo;
- Tudi vsi ostali dobavitelji imajo urejena zastopstva v Sloveniji in ponujajo kakovosten servis in druge poprodajne aktivnosti;
- Čas obstajanja servisa ni v povezavi s kvaliteto servisa, posebej še, ker so določena pravila za pridobitev statusa "pooblaščeni servis".

Ker je v razpisu izrecno zahtevana navedba kode â?? , je ostalim ponudnikom takšno zahtevo nemogoče izpolniti, saj ne razpolagajo s kodnim sistemom â?? . Vsi proizvajalci imajo svoj sistem kodiranja, ki pa ni nujno v celoti primerljiv s kodnim sistemom â?? , kar torej pomeni, da lahko takšno zahtevo, kot jo je postavil naročnik, po mnenju vlagatelja izpolni le tisti ponudnik, ki ponuja â?? podvozje in nihče drug.

Vlagatelj navede, da je naročnik izrecno v splošnem definiral funkcionalne potrebe in je od ponudnika zahteval predlog namestitve in ureditve določene opreme upoštevaje tri tehnične elemente (vrtljive stene, pomični predali in zgibni nosilci). Vlagatelj pravi, da tudi glede na tuje izkušnje in dognane principe stroke, ni bistveno število navedenih tehničnih elementov, torej ni pomembno samo spraviti neko opremo, ampak jo predvsem namestiti na ustrezen način, ki bo z vidika stroke in potreb naročnika v specifičnih situacijah optimalen. Naročnik je prepustil ponudniku, da opremo optimalno razporedi. Ker je zahteva naročnika izražena kot "Optimalna razporeditev", je prepuščeno naročniku, da oceni, kaj je optimalno. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik pri tem razpisu jasno navesti, kako naj bo oprema razporejena, na katerih mestih, kako naj bodo postavljeni premični predali in vrtljive stene in zgibni nosilci, saj bi kot strokovnjak že ob objavi razpisa iz tujih izkušenj in dognanih principov moral vedeti, katera razporeditev je za njega optimalna kar bi bila osnova za primerjavo med ponudbami.

Vlagatelj je zapisal, da mu je znano, da je eden od zakonsko zahtevanih pogojev, ki je določen v 41. členu, da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi, kar se primeroma glede na zahteve iz razpisne dokumentacije dokazuje z listo referenc (5. točka drugega odstavka 42. člena), vendar pa vlagatelj poudarja, da gre v tem primeru izključno za izpolnjevanje pogojev. Iz odgovora na zahtevo za revizijo je s tem v zvezi razvidno, da je prav izpolnjevanje tega pogoja izrednega pomena za naročnika. Vlagatelj zapiše, da je naročnik tako zapisal: "Za nas je zelo pomembno, da ima proizvajalec izkušnje pri izdelavi gasilskih vozil, posebej je pomembno, da zna izdelati vozila za tehnična posredovanja, ki po tehnološki zahtevnosti sodijo med najzahtevnejša."

Ne strinja pa se vlagatelj z uporabo referenc v smislu merila, ker meni, da primerjanje med ponudniki na način boljši je tisti, ki je izdelal vozilo ali dve več (ali ga prodal) ne odraža, da je tudi najugodnejši ponudnik tudi najugodnejši ponudnik za predmetno javno naročilo.
število izdelanih (prodanih) vozil odraža komercialno uspešnost ponudnika, ne pa nujno tudi boljše kvalitete vozila.

Vlagatelj trdi, da je obrazložitev naročnika v zvezi z ISO 14001 nesprejemljiva. Vlagatelj ponovno navaja, da je za kvaliteto podvozja in nadgradnje, obstoj standarda ISO 14001 neprimerno in nepotrebno merilo, ker neupravičeno in nepotrebno omejuje konkurenco.
ISO 14001 je okoljevarstveni certifikat, ki priznava določen nivo zagotavljanja varovanja okolja v procesu proizvodnje, vendar pa ta certifikat ni v neposredni povezavi s kvaliteto predmeta tega javnega naročila z vidika okoljevarstva in torej ni v vsebinski povezavi z navedbami naročnika o bodoči dolgoletni uporabi vozila. Pridobljeni certifikat ISO 14001 opredeljuje izpolnjevanje okoljevarstvenih zahtev v zvezi s proizvodnjo, ne pa nujno tudi uporabo proizvoda (n.p.r. vozila) v življenjski dobi in njegovo razgradnjo po zaključku uporabe. Naročnik ni z ničemer utemeljili ekonomskih učinkov tega merila. V zvezi z ISO 14001 vlagatelj želi, da naročnik pojasni, kateri od ponudnikov lahko ponudi takšen certifikat, saj vlagatelj zapiše, da kolikor ve ima tak certifikat le podjetje â?? .

Zaradi vsega navedenega predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevi za revizijo v celoti ugodi ter razveljavi postopek oddaje javnega naročila.
Zahteval je tudi povrnitev stroškov in sicer 2000 točk za odgovor za zavrnitev zahteve za revizijo in 20% DDV.

Naročnik je na podlagi 17. člena ZRPJN, dne 18.10.2002, z dokumentom št. 129-9/02, Državni revizijski komisiji vročil mnenje o zahtevku za revizijo in vso razpisno dokumentacijo.

V mnenju naročnik navede o vlagateljevem očitku, da je cilj naročnika "unifikacija" voznega parka in opreme, da te besede ni uporabili nikjer v obrazložitvi.
Glede označevanja podvozja s kodami, je naročnik navedel, da bo vsak proizvajalec označil podvozje s svojimi kodami, da pa samo kodni sistem v popolnosti definira tehnične lastnosti podvozja, ne glede na to kakšen je način označevanja.

Glede namestitve opreme, naročnik zapiše, da z nobeno navedbo v razpisni dokumentaciji ni prepustil ponudnikom "optimalno razporeditev" opreme. Naročnik navaja, da bi bilo zanj nemogoče, da bi sam definiral natančen razpored opreme, saj ni proizvajalec opreme in nima izkušenj pri projektiranju.

Glede očitka o diskriminatornem merilu "reference ponudnika" naročnik zapiše, da nima kaj dodati vlagateljevi ugotovitvi, da število izdelanih vozil odraža komercialno uspešnost ponudnika in ne boljše kvalitete vozila. Merilo reference je uvrščeno v tretje poglavje meril z naslovom "komercialne lastnosti ponudbeâ??"

Za merilo uporabe standarda ISO 14001 pa je naročnik navedel, da le to ni diskriminatorno, saj ga lahko pridobi vsako dovolj usposobljeno podjetje.

Državna revizijska komisija je dne 02.11.2002, na podlagi drugega odstavka 20. člena ZRPJN, podaljšala rok za izdajo odločitve Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija je dne 11.11.2002 pozvala naročnika, da naj ji v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZRPJN poda dodatna pojasnila.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil naročnika, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo na podlagi prvega odstavka 23. člena zavrnila kot neutemeljenega iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja dopusten in ali je prvi vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Prvi vlagatelj ima kot potencialen ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bi bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da razpisna dokumentacija v poglavju VII: Tehnične zahteve, točka 2., vsebuje tudi naslednji zapis: "Ponudnik mora navesti vso opremo (s kodami â??), s katerimi je vozilo opremljeno."

Razpisna dokumentacija nadaljuje z zapisom: "Ponudnik lahko ponudi tudi podobno podvozje drugega proizvajalca s podobnimi karakteristikami kot je navedeno zgoraj."
Državna revizijska komisija iz zapisanega ugotavlja, da je po gramatikalni in teleološki razlagi jasno razvidno, da ponudnik ni dolžan navesti vso opremo s kodami â?? , temveč z lastnimi kodami, ki jih uporablja. Odstavek, ki sledi stavku, ki določa, da mora ponudnik navesti vso opremo s â?? kodami, namreč izrecno zapiše, da ponudnik lahko ponudi tudi podobno podvozje drugega proizvajalca, s podobnimi karakteristikami. Iz zapisanega je razvidno, da stavek, ki sledi stavku, ki določa zapis â?? kode, to pravilo derogira v primerih, ko je ponujen proizvod drugega proizvajalca, torej produkt proizvajalca, ki ne uporablja â?? kode. V tem primeru tak proizvajalec uporabi lasten kodni sistem, ki ga uporablja za označevanje posameznih segmentov opreme.
Naročnik je hotel zgolj zagotoviti ponudbo s kodnim zapisom (kateregakoli proizvajalca) elementov podvozja zaradi specifičnih zahtev in potreb gasilskega vozila (npr. moč generatorja, vzmetenje, itd..). Preveritev izpolnjevanja vseh zahtev pa mu omogoča definiranje opreme s kodnimi zapisi, ne glede na vrsto in proizvajalca podvozja.

Na navedbe vlagatelja, da naročnik ne sme uporabljati ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določenega izdelovalca, izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem naročnik dajal prednost določenim ponudnikom, je Državna revizijska komisija sledila obrazložitvi naročnika.
Naročnik je namreč zapisal, da so navedene znamke oziroma oprema v tem razpisu splošno znane strokovni javnosti in da je večina te opreme celo v splošni uporabi. Vse navedene znamke so v vseh katalogih z gasilsko opremo, kjer so naveden tudi tehnične lastnosti, tako da je popolnoma možno preveriti zahtevane tehnične lastnosti in tudi do 10% odstopanje, ki ga je naročnik določil kot mejo, do katere je oprema zanj še sprejemljiva.

Državna revizijska komisija je sledila navedbam naročnika, ki trdi, da so navedli 7 postavk izmed 138 postavk, z imeni produkta, saj se je zaradi, bodisi specifičnosti izdelka, ki se je izkazala skozi njegovo uporabo ali pa zaradi specifičnih okoliščin na trgu, ime posameznega produkta na trgu vzpostavilo kot generičen pojem, ki pomeni sinonim za vse izdelke, ki ustrezajo tehničnim zahtevam posameznega produkta.
Državna revizijska komisija je sledila navedbam naročnika, da je zaradi navedenega ime posameznega produkta vezano na sam produkt, ne pa na samo podjetje ali konkretno ime specifičnega produkta.
V primerjavo je naročnik navedel, da vsi uporabljajo pojem "â??", kljub temu, da je to ime podjetja, ki izdeluje ta produkt. Tako kot pri navedenem primeru, tudi v primerih, ki jih uporablja naročnik, samo ime ne pomeni asociacije z določenim proizvodom točno določnega podjetja, temveč s proizvodom določenih lastnosti in kvalitete.

Državna revizijska komisija opozarja na 32. člen ZJN-1, ki določa, da naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem dajal naročnik prednost določenim ponudnikom ali pa bi jih s takim navajanjem neupravičeno izločil.
Drugi odstavek istega člena navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen, če predmet pogodbe takšnih specifikacij ne opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave.
Zakon v tretjem odstavku tega člena v določenih primerih dopušča izjeme, če naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, mora navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obvezno dodati navedbo "ali podobno".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sledil navedbam 32. člena ZJN-1, saj je dodal dostavek "ali podobno", poleg tega pa je pri proizvodih, ki jih navaja, dodal tudi druge elemente, ki kažejo na tehnične specifikacije želenega produkta.

Naročnik je namreč v dodatnih pojasnilih z dne 23.09.2002, št. 129-5/02, na strani 4 zapisal: "Stran 33, Oprema se opomba v celoti glasi:

Opomba:
- Podčrtano opremo zagotovi Gasilska brigada â?? , ponudnik ponudi samo ustrezno namestitev oziroma pritrditev le - te.
- Kjer je v opisu predmeta naročila ali njegovega dela kakovostna raven izdelka v opremi navedena kot blagovna znamka, tip ali proizvajalec, se doda: "ali podobno".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zaradi specifičnosti izdelkov in specifičnosti poznavanja posameznih izdelkov pod imeni že obstoječih podjetij, tak način izdelave razpisne dokumentacije z ustreznim dodatkom "in podobno" sam po sebi ni sporen, saj imena posameznih izdelkov v strokovni javnosti služijo kot standard, ki kaže na tehnične lastnosti posameznega izdelka.

Na navedbe vlagatelja, da ne bo možno preveriti kakšna so 10% odstopanja od karakteristik opreme, naveden v razpisni dokumentaciji oziroma da je taka določba nerazumljiva, Državna revizijska komisija opozarja, da je naročnik v dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije z dne 23.09.2002, dokument št. 129-5/02, v točki 6, ki obravnava tehnične zahteve in opremo zapisal naslednjo spremembo razpisne dokumentacije: "Stran 8, se pri Merilih, ki bodo uporabljena za ocenjevanje ponudb, v tč. 2.3., kjer se točkuje Oprema, se besedilo v opombi nadomesti z novim besedilom, ki se v celoti glasi:
Opomba: Vsebinsko odstopanje opreme pomeni, da ponujena oprema po tehničnih karakteristikah (teži, dolžini, širini, višini, hitrosti, toplotni prevodnosti, specifični moči, nosilnosti, lastni teži, svetilnosti, hrupu, vibracijam, sesalni in tlačni višini, potezni oz. vlečni sili, strižni in razpiralni sili ter dvigalni sili), odstopa več kot 10% od tehničnih karakteristik opreme v razpisni dokumentaciji."

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne držijo navedbe vlagatelja, saj so določeni elementi pri katerih se pregleduje 10% ali več odstopanje od tehničnih karakteristik od opreme v razpisni dokumentaciji.

Za prikaz navaja Državna revizijska komisija pregled primera, ki ga je kot primer navedel v dodatnih pisnih pojasnilih, z dne 13.11.2002, naročnik za primer motornih žag.

"Seznam motornih žag najpomembnejših evropskih proizvajalcev, katerih modeli v tehničnih karakteristikah ne odstopajo več kot 10% glede na zahtevano žago â?? 036, meč 37 cm:

Proizvajalec Tip Del. volumen Moč Veriga Dolžina verige Teža
â?? â?? 61,5 ccm 4,6 PS 3/8 37, 40 cm 5,7 kg
â?? â?? 61,5 ccm 4,6 PS 3/8 37, 40 cm 5,8 kg
â?? â?? 61,5 ccm 4,6 PS 3/8 37, 40 cm 5,9 kg
â?? â?? 69 ccm 4,9 PS 3/8 40 cm 6,3 kg
â?? â?? 63 ccm 4,3 PS 3/8 40 cm 6,3 kg
â?? â?? 60 ccm 4,2 PS " 38 cm 6,3 kg
â?? â?? 64 ccm 4,7 PS " 38 cm 6,3 kg
â?? â?? 56,5 ccm 4,4 PS 3/8 33-60 cm 5,5 kg
â?? â?? 56,5 ccm 4,4 PS 3/8 33-60 cm 5,5 kg
â?? â?? 62,4 ccm 4,6 PS 3/8 33-50 cm 6 kg
â?? â?? 62,4 ccm 4,6 PS 3/8 33-50 cm 6 kg
â?? â?? 65,1 ccm 4,6 PS 3/8 38-70 cm 6 kg
â?? â?? 62,4 ccm 4,6 PS 3/8 33-60 cm 6,2 kg
â?? â?? 62,4 ccm 4,6 PS 3/8 33-60 cm 6 kg
"

Iz primera je razvidno, da ne drži navedba vlagatelja, da so drugi proizvajalci postavljeni v neenakopraven položaj, ker ne ponujajo blaga točno določenega tipa, oziroma ker ponujajo blago drugačnih lastnosti, čeprav za to po mnenju vlagatelja ne obstojijo objektivno opravičljivi razlogi.
Iz primera je razvidno, da pravila, ki jih je določil naročnik zagotavljajo širšemu krogu ponudnikov, da kandidirajo s svojimi izdelki in je torej zagotovljena konkurenčnost in enakopraven položaj, če ponudnik ponudi produkt, ki sodi znotraj postavljenih meja.

Vlagatelj ni navedel zakaj po njegovem mnenju ne obstojijo objektivno opravičljivi razlogi, ki ne bi opravičevali tako določene meje, znotraj katere se presoja kateri produkt je primeren za uporabo pri delu naročnika. V tej fazi revizijske presoje oddaje javnega naročila (z uporabo razpisne dokumentacije) upoštevaje navedbe vlagatelja, v katerih ne specificira delov opreme pri katerih bi bilo vprašljivo ugotavljanje odstopanja od tehničnih karakteristik, ni mogoče že vnaprej označiti naročnikov način ocenjevanja za neustrezen. Takšno presojo bo mogoče opraviti v primeru morebitnega spora o odstopanju tehničnih lastnosti po pridobljenih ponudbah.

Na vlagateljeve navedbe, da je v točki 3. (Tehnične zahteve) Nadgradnja, zahteva naročnika, da mora biti oprema nameščena tako, da je ergonomsko dosegljiva in hitro uporabljiva, za kar mora imeti nadgradnja pomične predale, vrtljive stene in vzgibne nosilce in da naj bo večja in težja oprema nameščena čim nižje in da bo ponudnik, ki bo imel največje skupno število omenjenih tehničnih elementov med ponudniki dobil največ točk, Državna revizijska komisija ne sledi navedbam vlagatelja.
Vlagatelj navaja, da v primeru, ko se kot tehnična zahteva postavlja ergonomska dosegljivost in hitra uporabnost opreme, točkuje pa število vrtljivih sten, pomičnih predalov ter vzgibnih nosilcev, daje naročniku možnost subjektivnega ocenjevanja, saj lahko večje število vrtljivih sten, pomičnih predalov ter vzgibnih noslicev pomeni tudi težjo dostopnost oziroma ergonomsko neustreznost namestitve opreme.
Merila in tehnične zahteve so si zato po mnenju vlagatelja v nasprotju, zaradi česar naj bi bilo kršeno tudi načelo transparentnosti.

Državna revizijska komisija opozarja, da je naročnik na strani 34 razpisne dokumentacije (Tehnični načrti), pod drugo alinejo še podrobneje opisal samo zahtevo po ergonomiji, ko je zapisal: "načrti razporeda opreme v nadgradnji v treh pogledih: levem in desnem pogledu ter pogled zadnje strani vozila. Iz načrta morajo biti nedvoumno razvidni pomični predali, vrtljive stene in zgibni nosilci, da bo komisija lahko vrednotila ponudbe. Za pomične predale bo komisija upoštevala le tiste, katerih vodenje je izvedeno s pomočjo krogličnih ležajev oziroma podobnih vodil. Vrtljive stene so tisti tehnični element, ki se zasuka okrog vertikalne osi in na katero vertikalno postavljeno ploščo so pritrjeni deli opreme, z ene ali obeh strani. Zgibni nosilec je element, ki se prav tako zasuka okrog vertikalne osi, le pritrdišče za opremo je v horizontalni ravnini. Namenjen je namestitvi agregatov, puhal, ipd.."

V merilih pa je v točki 2.2. Nadgradnja, pod točko 2.2.1 Namestitev opreme določeno: "ponudnik je izdelal tehnični načrt razporeditve vse ponujene opreme, ki je nameščena na vrtljivih stenah, v pomičnih predalih ter na zgibnih nosilcih; ponudnik ima največjo skupno število omenjenih tehničnih elementov med ponudnikiâ??â??â??.. 5 točkâ??â??"

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tako merilo objektivno, saj je naročnik uporabil števno metodo, ki omogoča transparentno ocenjevanje v skladu s postavljenimi merili. Tako postavljena merila so tudi v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1, ki določa da morajo biti merila opisana in ovrednotena. Pretvorba zahteve v ocenjevanje s števno metodo elementov je namreč povezano z volumnom vozila, razporeditvijo opreme in posledično s ceno vozila.
Državna revizijska komisija iz navedb vlagatelja ni ugotovila nasprotovanja med merili in tehničnimi zahtevami in je zato navedbo vlagatelja v tem delu zavrnila kot neutemeljeno.

Na navedbe vlagatelja, da je kršeno načelo transparentnosti glede načrta oziroma predloga lepljenja odsevnih trakov na vozilo, ker da naročnik ni opredelil položaja in kvalitete odsevnih trakov, kar lahko omogoča subjektivno odločanje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v poglavju tehnične zahteve v točki 5 tri poglavja: elektrooprema in signalizacija vozila, barvanje in označbe ter tehnični načrti. Vsa poglavja so vsebinsko zaključene celote. V merilih za ocenjevanje ponudb se pri tehničnih lastnostih ponudbe v točki 2.5 ocenjuje elektrooprema in signalizacija vozila, ne pa barvanje in označbe. Odsevni trakovi namreč spadajo v poglavje barvanje in označbe. Naročnik je v tem primeru zahteval samo predlog oblikovanja lepljenja odsevnih trakov, ni pa samo lepljenje odsevnih trakov predmet ocenjevanja ponudb.

Državna revizijska komisija je nato preučila navedbe vlagatelja, da izpolnjevanje referenc izdelovalcev gasilskih vozil pomeni kršenje osnovnih načel ZJN-1, saj naj bi bil zaradi tega onemogočen enakopraven nastop ponudnikov, ker naj bi naročnik s tem omejeval konkurenco in na navedbe vlagatelja, da naj bi bili izločeni vsi eventualni ponudniki, ki bi želeli sodelovati na javnem razpisu, ter so strokovno tehnično usposobljeni, vendar do sedaj še niso proizvedli večjega števila vozil. Poleg tega je preverila tudi navedbe vlagatelja, da so reference opredeljene kot pogoj in da so s tem avtomatično izločili ponudnike, ki do dneva razpisa še niso proizvedli nobenega gasilskega vozila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v IV. točki razpisne dokumentacije določena navodila o načinu dokazovanja sposobnosti in usposobljenosti, ki v podpoglavju B, v točki 3 zapišejo naslednje: "Izpolnjevanje referenc: te ponudnik prikaže tako, da najprej priloži originalno (!) potrjeno potrdilo (Priloga 5), s katerim se natančno dokazuje, kdo in kje bo izdelal vozilo, v kolikor sam neposredno ne izdeluje gasilskih vozil (v tem primeru sam potrdi prilogo). Obrazcu je potrebno priložiti dokument o zastopanju oziroma sodelovanju z neposrednim izdelovalcem vozila. Komisija bo v nadaljevanju pri ocenjevanju upoštevala reference proizvajalca vozila navedenega v prilogi 5. Ponudnik nato navede reference v zvezi s predmetom javnega naročila (torej izdelanimi tovrstnimi gasilskimi vozili-vozili za tehnično posredovanje) za obdobje od vključno leta 1999 do vključno 2001, za zadnja tri leta-brez tekočega leta 2002. V ta namen mora ponudnik priložiti s strani uporabnikov izpolnjene in potrjene obrazce po načelu-za vsako vozilo izpolnjen en obrazec (Priloga 6). Komisija bo pri ocenjevanju ponudb pri merilu reference-število proizvedenih vozil za tehnična posredovanja-upoštevala le tista vozila, ki so namenjena tehničnemu reševanju, ob poznavanju domačih in tujih standardov za označevanje (tipizacijo) gasilskih vozil. Minimalne zahteve za priznanje vozila za gasilko vozilo za tehnično posredovanje: elektroagregat moči nad 8 kVA, svetlobni stolp moči nad 1000 W, vlečno vitel s silo nad 50kN, skupna dovoljena teža nad 8 ton. Za ocenitev ponudnika bo komisija upoštevala letno povprečje omenjenih treh let.
V nadaljevanju ponudnik priloži originalno potrjeno izjavo proizvajalca vozila iz Priloge 5 o številu vseh proizvedenih vozil v letu 2001.
Komisija bo reference upoštevala pri merilih za ocenjevanje. Za verodostojnost podatkov jamči ponudnik, komisija lahko od ponudnika zahteva natančnejše podate naključno izbranega referenčnega vozila iz Priloge 6. V primeru, da bo ponudnik glede referenc dajal zavajajoče podatke, bo njegova ponudba izločena."

V merilih za ocenjevanje ponudbe, je na strani 9, pod točko 3, komercialne lastnosti ponudbe, naročnik pod točko 3.1. kot eno izmed meril podal tudi reference ponudnika. Pod točko 3.1.1. je kot merilo obravnaval število proizvedenih vozil za tehnična posredovanja, pri katerem podeljuje različno število točk, glede na število izdelanih vozil, za ponudnika, ki pa ne izdeluje tovrstnih vozil, pa je določil, da je taka ponudba neprimerna. Pod točko št. 3.1.2. je navedel tudi, da točkuje tudi letno število proizvedenih vozil.

Državna revizijska komisija opozarja, da sme naročnik zahtevati izpolnjevanje določenih referenc, ki jih sme obravnavati tako kot pogoj, kakor tudi kot merilo.
V konkretnem primeru je naročnik postavil izpolnjevanje določenih referenc (izpolnitev oziroma predložitev dokumentov) kot pogoj, število izdelanih vozil pa je postavil kot merilo. Vsak ponudnik mora torej izpolniti pogoj (predložitev ustreznih dokumentov za najmanj 1 vozilo, je v skladu s IV. poglavjem Navodil o načinu dokazovanja sposobnosti in usposobljenosti ponudnika, podpoglavjem B. posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da dokaže svojo sposobnost in usposobljenost za izvedbo javnega naročila, po točki 3 tega podpoglavja), vse kar pa presega pogoj pa se lahko uporabi kot merilo, in kot takega ga tudi obravnava tudi naročnik, ko za večje število izdelanih vozil daje večjo količino točk.
Pogoj je predložitev dokumentov oziroma njihovo izpolnjevanje, nato pa se na podlagi teh dokumentov opravi samo ocenjevanje pridobljenih ponudb.
ZJN-1 določa v 11. točki, prvega odstavka 3. člena, da je merilo element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb, pogoj pa definira v 12. točki istega odstavka istega člena kot element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.
Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da je naročnik reference pravilno uporabil kot pogoj, hkrati pa je le te v preseganju zahtev, ki so postavljene kot pogoj, pravilno uporabil kot merila, s čimer je torej sledil določbam ZJN-1.
Državna revizijska komisija je preverila tudi navedbe vlagatelja, da je diskriminatorno določilo, če ponudnik ni izdelal nobenega vozila in je takšna ponudba ocenjena kot neprimerna. 7. člen ZJN-1, ki določa načelo enakopravnosti oziroma prepoveduje diskriminacijo ponudnikov določa v prvem odstavku, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. V drugem odstavku tega istega člena določa, da mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik.
Načelo nediskriminacije pomeni, da so vsi udeleženci v enakem položaju in da ne sme biti nihče diskriminiran zaradi razlogov, ki za javno naročilo niso bistveni. Vendar pa ne moremo razumeti enakopravnosti kot absolutni princip, saj ne moremo mimo možnosti, da bi različno urejali razmerja, ki imajo različne značilnosti. Naročnik namreč lahko uporabi merila, ki na diferencirajo ponudnike in ima za izbiro teh meril objektivne razloge, ne sme pa neupravičeno diskriminatorno obravnavati ponudnikov. Neupravičenega obravnavanja ponudnikov, glede na specifičnost predmeta javnega naročila Državna revizijska komisija ni ugotovila, tudi glede ostalih meril.

Državna revizijska komisija je presojala tudi utemeljenost očitka vlagatelja o nepotrebnosti in diskriminatornosti merila "ISO 14001" in ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med merili namenil 1 točko za izpolnjevanje kriterijev standarda ISO 14001, v skupnem možnem seštevku 100 točk (str. 9, točka 3.1.3 razpisne dokumentacije). Državna revizijska komisija je naročnika zaprosila za pojasnila, uporabe tega merila in omejevanja konkurence. V dodatnih pisnih pojasnili z dne 13.11.2002, je naročnik med drugim zapisal naslednje:
- V strokovnih krogih se ocenjuje, da je pozitivni učinek tega certifikata večplasten: najprej seveda zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, v nadaljevanju pa zaradi izboljšanja učinkovitosti procesa izdelave tudi vpliva na zmanjšanje stroškov uporabe in vzdrževanja.
- Upoštevati gre še dolgoročni vpliv, ki se bo pokazal po končani življenjski dobi vozila (15-20 let). Izdelek z vgrajenimi obnovljivimi materiali bo odstranjen enostavneje in z bistveno manjšimi stroški razgradnje.

Iz navedenih pojasnil sledi, da ima uvedba takih meril tudi ekonomske učinke na samo javno naročilo, saj se nanaša na celotne stroške za delovanje v življenjski dobi in upošteva tudi potrebne stroške, ki bodo kasneje namenjeni za razgradnjo navedenega vozila.

41. člen ZJN-1 določa v prvem odstavku, da je merilo za ocenjevanje ponudb lahko bodisi ekonomsko najugodnejša ponudba, bodisi najnižja cena. V drugem odstavku tega člena so med merili, ki opredeljujejo ekonomsko najugodnejšo ponudbo navedeni tudi kriteriji tekočih stroškov, obveznostmi v zvezi z rezervnimi deli, pogarancijsko vzdrževanje in podobno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da merilo ISO standarda 14001 v tem primeru ustreza navedenim kriterijem, ki ta standard umeščajo v kategorijo meril ekonomsko ugodnejše ponudbe. Pri tem je upoštevala predvsem pomen merila in stopnjo pričakovane ekonomske koristi z uporabo tega merila.

Vlagatelj je tudi navedel, da je naročnik pod točko II. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki11. postavil zahteve v zvezi z bančnimi garancijami. Vlagatelj navaja, da mu je jasno, da mora predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe, da pa so vse ostale zahteve, ki jih zahteva naročnik za izbiro najugodnejšega ponudnika brezpredmetne. Vlagatelj trdi, da so zahteve v zvezi z bančnimi garancijami pod točko 2., 3. in 4. v tej fazi postopka nesprejemljive, saj da niso v neposredni povezavi z izborom najugodnejšega ponudnika in da bo vse te izjave zahteval le od ponudnika, ki bo izbran.

Državna revizijska komisija je preverila navedbe vlagatelja in ugotovila, da je naročnik v obravnavanem delu razpisne dokumentacije v točki 2. zahteval bančno garancijo za vrnitev predplačila, v točki 3. bančno garancijo za izvedbo pogodbenih obveznosti in v točki 4. bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku.
Državna revizijska komisija opozarja na navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), katerega 5. člen določa, da mora naročnik, upoštevaje vrsto in višino vrednosti predmeta javnega naročila, zahtevati naslednje vrste bančnih garancij:
- garancijo za resnost ponudbe,
- garancijo za vrnitev predplačila,
- garancijo za dobro izvedbo prevzetih obveznosti,
- garancijo za odpravo napak v garancijskem roku.
Naročnik sme po svoji presoji zahtevati tudi druge vrste bančnih garancij, glede na vrsto posameznega javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteval zgolj to, kar mu nalaga obstoječa zakonodaja in da je ravnal v skladu z navedenim predpisom.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek za revizijo kot neutemeljen, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??

Natisni stran