018-225/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za nakup in dobavo računalniške opreme in storitev inštalacij in konfiguracij za prenovo oz. posodobitev informacijske infrastrukture v Mestni občini â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? , Ljubljana, po pooblaščencu â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Mestna občina â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za prenovo oz. posodobitev informacijske infrastrukture v Mestni občini â?? , objavljen v Uradnem listu RS, št. â?? z dne â?? pod številko objave Ob-â?? .
2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 80.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, v preostalem delu se zahteva za povračilo stroškov zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 05.07.2002 sprejel sklep, št. 08407-22/2002 0500 01 o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za nakup in dobavo računalniške opreme in storitev inštalacij in konfiguracij za prenovo oz. posodobitev informacijske infrastrukture v Mestni občini â?? pod oznako javnega naročila "Prenova IT v Mestni občini â?? ". Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? objavil javni razpis za prenovo oz. posodobitev informacijske infrastrukture v Mestni občini â?? . Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 08407-23/2002 0500 01, z dne 08.08.2002, je razvidno, da je naročnik prejel 4 ponudbe.

Zoper navedeno javno naročilo naročnika je vlagatelj dne 06.09.2002 vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku vlagatelj navaja naslednje kršitve Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/00; v nadaljevanju ZJN-1):
1. Kršitev 50. člena ZJN-1, 7. člena ZJN-1 in 21. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 v kombinaciji s četrtim odstavkom 41. člena ZJN-1 ter kršitev načela gospodarnosti (4. člen ZJN-1)
2. Kršitev drugega odstavka 45. člena ZJN-1 v kombinaciji s 7. členom ZJN-1.
Ad 1) vlagatelj navaja, da ZJN-1 zahteva, da morajo biti merila v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter smiselno povezana z vsebino javnega razpisa tako, da omogočajo nediskriminatorno vrednotenje ponudb. Merila so nejasna in diskriminatorna. Vlagatelj navaja:
Sklop A:
a) "Pogoj partnerska mreža" (govori o tem, da ima cena točkovni delež 7 točk), malo prej pa v postavki cena, da ima cena delež 50 točk. Ni torej jasno, ali je točkovni delež cene 50 ali 7 točk.
b) "Kompleksnost": Prvič je v nasprotju z načelom gospodarnosti (4. člen ZJN-1); zgolj dejstvo, da nekdo priloži informativno pogodbo, ki po pravu ne zavezuje ponudnika k sklenitvi take pogodbe, ne more naročnika pri 100 mio poslu stati preračunano glede na odstotno vrednost merila (6% oz. 6 točk) 6 mio SIT (nesorazmerna uporaba meril - naročnik bo tako negospodarnost težko upravičil tudi pri nadzornih organih).
Drugič, enako dejstvo, da je nekdo ponudil oba sklopa, ne sme šteti za element dodatnih ugodnosti (21. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Tak ponudnik lahko ponudi dodaten popust na ponudbeno ceno v primeru, da je izbran za oba sklopa (četrti odstavek 41. člena ZJN-1), ne more pa zgolj zaradi dejstva, da je ponudil oba sklopa, biti dvakrat bolje ocenjen - dejansko dobi 12% popust (12 točk), enkrat pri sklopu A, drugič pa še pri sklopu B. Preračunano v vrednost ponudbe 100 mio SIT za vsakega od sklopov, je tako naročnik pripravljen plačati 12 mio SIT več zgolj zaradi dejstva, da nekdo ponudi oba sklopa, ne glede na to, kako ugoden je za ta dva sklopa. S tem naročnik neupravičeno preferira ponudnike, ki ponudijo oba skopa ne glede na ceno, ki jo podajo. Možne so tudi zlorabe, pri katerih ponudnik ponudi en sklop, preko podizvajalca pa zgolj navidezno drug, bistveno dražji sklop (ki je lahko teoretično tudi 100% dražji od vseh ostalih ponudb v tem sklopu), da bi tako dosegel dodatni 6% popust (pridobil 6 točk).
Sklop B:
c) V sklopu B je nejasno merilo "cena": navedena je 56% utež, sklop pa ima vrednost 50 točk. Ni torej jasno, kako bo naročnik izračunal število točk pri merilu cena.
d) Nejasno je merilo "Opis servisnih zmogljivosti": merilo ni natančno definirano in ni jasno, kaj šteje za "natančen opis servisnih zmogljivosti in kapacitet". Servisne zmogljivosti in kapacitete so objektivno merljive s številom in usposobljenostjo serviserjev, količino in vrsto opreme, internimi predpisi, ki opredeljujejo postoPke servisiranja itd., presoja opisa pa ni preverjanje izkaza kvalitete servisa, saj je po naravi subjektivna in nima podlage v dejanskem stanju servisa. Poleg tega je merilo tudi v nasprotju z načelom gospodarne porabe javnih sredstev, saj enako kot ostala merila pri vrednosti ponudbe 100 mio SIT opravičuje kar 10 mio SIT (10 dodatnih točk) dražji nakup v primerjavi s ponudbo, ki po subjektivni presoji naročnika takega opisa ne vsebuje. Vlagatelju je nerazumljivo, da naročnik dejanskih kapacitet servisnih zmogljivosti ne preverja, tako močno pa ocenjuje zmožnost ponudnikovega opisa le-teh.
e) Merilo "vzdrževanje", informativna predložitev vzorca pogodbe o pogarancijskem vzdrževanju: enaka kršitev kot v sklopu A pod b) 1.
f) "Kompleksnost ponudbe": sporna iz istih razlogov kot zgoraj pod b).
g) Reference so sporne oz. diskriminatorne: Naročnik dodatno diskriminira ponudnike z merilom, po katerem ponudnik, ki "prodaja javni upravi", dobi večje število točk. Dejstvo je, da se prodaja enake računalnike, gre zgolj za favoriziranje tistih, ki prodajajo državni upravi. Vprašljivo je tudi, kaj je "istovrstna oprema" - ali so to PC-ji, ali so to PC-ji iste blagovne znamke, istega procesorja, istega modela računalnika ipd. Merilo je torej nejasno in diskriminatorno. Kot dokaz vlagatelj navaja vpogled v razpisno dokumentacijo (stran 17 in dalje).
Ad 2) vlagatelj navaja, da drugi odstavek 45. člena ZJN-1 določa, da lahko naročnik za ugotavljanje sposobnosti ponudnika določi tudi druge elemente, vendar ti ne smejo biti diskriminatorni. Naročnik pa je v pogoju P4A na strani 17 navodil ponudnikom navedel: "V zadnjih dveh letih (za vsako leto posebej) mora čisti prihodek od prodaje biti večji vsaj za mnogokratnik 15 od ponudbene vrednosti". Pogoj je diskriminatoren in spravlja ponudnike v neenakopraven položaj. Kot primer vlagatelj navaja, da mora imeti ponudnik, ki želi oddati ponudbo v vrednosti 200 mio SIT, čisti prihodek od prodaje v letih 2000 in 2001 vsaj 3 milijarde SIT, za vsako leto posebej. Naročnik bi za ugotavljanje finančne usposobljenosti lahko določil tudi drugačne, nediskriminatorne kriterije (tak pogoj izpolnjuje zelo malo ponudnikov računalniške opreme v Republiki Sloveniji in ni nobenega razloga, da ponudnik s prometom npr. 500 mio SIT ne bi mogel konkurirati na javnem naročilu v skupni vrednosti npr. 100 mio SIT (zgolj petkratnik). Kot dokazilo vlagatelj navaja razpisno dokumentacijo na strani 17.
Vlagatelj v zahtevku zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka, to so stroški takse za vložitev revizijskega zahtevka in stroški plačila storitve svetovalni družbi, ki je pripravila revizijsko zahtevo in je vlagatelj do nje upravičen na podlagi 151. člena ZPP in 86. člena ZPP v zvezi s 74. členom OZ in petim odstavkom 22. člena ZRPJN. Vlagatelj zahtevku prilaga kopijo pooblastila in računa stroškov pooblaščenca.

Naročnik je dne 01.10.2002 sprejel sklep, št. 08407-22/2002 0500 01, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. V obrazložitvi navaja, katere kršitve določil ZJN-1 mu vlagatelj v zahtevku za revizijo očita in po vpogledu v celotno dokumentacijo ugotavlja naslednja dejstva:
Na javni razpis se je med drugim odzval tudi vlagatelj in podal zaprosilo za predložitev razpisne dokumentacije, ki mu je bila s strani naročnika poslana 18.07.2002. Na vsebino razpisne dokumentacije, v kateri so med drugim od strani 19 do 21 opisana in ovrednotena tudi merila za ocenjevanje ponudb, nihče od potencialnih ponudnikov, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, ni imel pripomb oziroma na opisana in ovrednotena merila ni ugovarjal oz. podal zahtevka za revizijo. Na objavljen javni razpis so prispele 4 ponudbe, med njimi tudi ponudba vlagatelja, ki jo je naročnik prejel dne 08.08.2002.
Javnega odpiranja ponudb se je udeležil tudi predstavnik vlagatelja. Kot je ugotovil naročnik, na sam postopek odpiranja ponudb prisotni niso imeli pripomb in so zapisnik podpisali. Dne 08.08.2002 je bila kopija zapisnika posredovana vsem ponudnikom, vlagatelj pa jo je prejel dne 12.08.2002, kar je razvidno iz potrdila o vročitvi pošiljke.
Naročnik meni, da z ozirom na to, da se vlagateljev zahtevek nanaša zgolj na kršitev meril za izbiro ponudnika in v povezavi s tem na kršitev temeljnih načel, je bilo potrebno zahtevek zavrniti, saj bi vlagatelj le tega moral vložiti, upoštevajoč določilo prvega odstavka 12. člena ZRPJN, ki dopušča možnost zahteve vložitve zahtevka za revizijo v vseh fazah postopka, nemudoma po prejemu razpisne dokumentacije, ko se je z merili tudi seznanil, prav gotovo pa ne po oddaji ponudbe naročniku. Po mnenju naročnika torej revizija ni mogoča, po tem ko je bila vlagateljeva ponudba na javni razpis že podana in v kateri je na strani 8 v obrazcu 3 ponudbene dokumentacije podpisal krovno izjavo, da v celoti sprejema pogoje predmetnega javnega razpisa in vse pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji, pod katerimi daje svojo ponudbo. Naročnik ponavlja, da so bila merila opisana in ovrednotena v razpisni dokumentaciji, ki je bila vlagatelju posredovana dne 18.07.2002.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 04.10.2002, obvestil, da vztraja pri nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Pri tem meni, da je naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo sama s seboj v nasprotju. Naročnik je v izreku odločitve, kot po mnenju vlagatelja izhaja iz dikcije, meritorno odločal in jo je vsebinsko v celoti zavrnil, iz obrazložitve sklepa, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil pa izhaja, da o njej sploh ni vsebinsko odločal ter da jo je zavrgel iz procesnih razlogov. V zvezi s petim odstavkom 12. člena ZRPJN vlagatelj navaja, da je zahtevek vložil pred odločitvijo naročnika in je zato njegov zahtevek pravočasen. ZRPJN prav tako navaja, da zahtevka za revizijo ni mogoče vložiti glede meril in pogojev, razen, če so ta diskriminatorna. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ugotavlja, da so merila diskriminatorna oz. subjektivna. Iz tega razloga vlagatelj zahtevka za revizijo zahteva, da Državna revizijska komisija ugotovi, da je izrek naročnikove odločitve v nasprotju s samim seboj ter omenjeno odločitev v celoti razveljavi in vrne v ponovno presojo naročniku oz. podredno, v kolikor ne ugodi temu zahtevku, da v celoti ugodi vlagateljevemu zahtevku za revizijo.

Naročnik je javno naročilo za prenovo IT v Mestni občini â?? oddal dvema ponudnikoma, in sicer za sklop A ponudniku â?? , za sklop B pa vlagatelju, kar je razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 08407-22/2002 0500 01, z dne 07.10.2002.

Naročnik je z dopisom, št. 08407-22/2002 0500 01, z dne 11.10.2002, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo Državni revizijski komisiji. V prilogi tega dopisa je naročnik dostavil tudi svoje mnenje na domnevne kršitve, ki mu jih očita vlagatelj zahtevka za revizijo. V mnenju naročnik zatrjuje, da merila nikakor niso diskriminatorna, pripravljena pa so tako (v navodilu ponudnikom vsi potrebni obrazci), da si je lahko ponudnik sam popolnoma natančno izdelal tabelo, ki mu je podala natančen rezultat oz. število doseženih točk že pred oddajo ponudb, seveda razen merila "cena". Naročnik navaja, da je vlagatelj aktivno sodeloval tudi pred rokom za oddajo ponudbe, ko je postavil kar nekaj vprašanj in zahteval dodatna pojasnila. Vsi odgovori so mu bili pravočasno posredovani. Pri tem pa vlagatelj ni postavil niti enega vprašanja ali zahteve za dodatno pojasnilo za domnevne dvome v zvezi z merili, kot jih navaja v zahtevku za revizijo. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj pripravil celovito ponudbo in je s pravočasno oddajo ponudbe kandidiral za oba razpisna sklopa. Pri tem je z analizo ponudb in točkovanjem po postavljenih merilih ugotovljeno, da izpolnjuje vse pogoje in da je za sklop B dosegel celo najvišje možno število točk - to je 100 (in bil tudi izbran za dobavitelja), za sklop A pa je dosegel drugo mesto. Za ta ista merila in pogoje pa v zahtevku trdi, da so nekorektna in diskriminatorna. Naročnik ugotavlja tudi, da je vlagatelj zahtevka v ponudbi podal izpolnjen obrazec, da sprejema vse pogoje in vse pogoje v razpisni dokumentaciji. To pomeni, da se je z oddajo ponudbe strinjal z razpisno dokumentacijo in bi lahko ugovarjal le še na morebitno nekorektno uporabo meril in pogojev. Naročnik ugotavlja tudi, da je vlagatelj svojo ponudbo oddal v roku - to je do 08.08.2002, za zahtevek za revizijo pa se je odločil šele mesec dni pozneje; zahtevek je datiran z dnem 06.09.2002.
Naročnik na trditve iz zahtevka odgovarja naslednje:
Odstavek a): "Partnerska mreža" ni pogoj, kot navaja vlagatelj, ampak merilo, kot je to razvidno kar na nekaj mestih razpisne dokumentacije, natančno pa opredeljeno na strani 20. Res pa je, da se je beseda cena (in točke) v razpisni dokumentaciji pomotoma "prikradla" v opis tega merila. Naročnik ugotavlja tudi, da se je vlagatelj zmotil že kar v naslovu tega zahtevka za revizijo, saj je vložil zahtevek za revizijo za javno naročilo pod oznako "prenova IT v Mestni občini â??" in želi s tem nakazati na način, s katerim želi vlagatelj zavajati Državno revizijsko komisijo.
Odstavek b): Naročnik je glede na to, da zelo poredko korenito posodablja informacijsko tehnologijo, s tem merilom želel pridobiti čim več informacij, ki bi koristile pri pravilnih in gospodarnih odločitvah v prihodnosti. Naročnik je v skladu z 51. členom ZJN-1 uporabil mehanizem meril za ugotavljanje načina pogarancijskega vzdrževanja in ugotavljanje splošne kakovosti ponudnika. Če to ne bi bilo ovrednoteno s točkami, potem do teh informacij naročnik ne bi prišel, saj se ponudnikom ne bi bilo vredno truditi za pripravo te dodatne ponudbe. Naročnik je na ta način želel tudi ugotoviti razliko med ponudniki, ki bi želeli samo prodati in tistimi, ki so pripravljeni celovito pripomoči pri projektu prenove.
Ker je v razpisni dokumentaciji na strani 19 nedvoumno zapisano, da bo naročnik opravil ocenjevanje ločeno za sklop A in sklop B, gre tudi v tem primeru za očitno zavajanje vlagatelja s tem, ko trdi, da gre za posel 100 mio SIT. Tudi če pogledamo sklop, ki nosi večji finančni delež, lahko govorimo le o 55 mio SIT. Naročnik navaja še, da je vlagatelj za oba sklopa ponudil najnižjo ponudbeno vrednost in bil za sklop B tudi najvišje ocenjen. Pri sklopu A pa je zasedel drugo mesto predvsem zaradi slabše ocenjene strokovnosti v primerjavi s konkurenti.
Glede sklopa B naročnik odgovarja na naslednje odstavke iz zahtevka za revizijo:
Odstavek c): definicija, ki jo je zapisal vlagatelj je nejasna in ni razvidno, kaj želi povedati. Ni jasno, kaj želi povedati z "â??, sklop pa ima vrednost 50 točk". Celoten B sklop ima seveda skupno število točk 100 (ki jih je vlagatelj tudi dosegel), cena pa ima pri tem utež 56%.
Glede servisnih zmogljivosti je naročnik zapisal, da želi od ponudnika samo natančen opis ponudnikovih servisnih zmogljivosti in kapacitet, na katere lahko kasneje računa (pri garancijskem vzdrževanju) po dobavi in inštalaciji opreme, ki je predmet naročila. Pri tem ni bil namen ovrednotiti kakršnegakoli števila serviserjev, avtomobilov, itd; sicer bi to bilo natančno zapisano in ovrednoteno kakor ostala merila. Zato ocena tega merila nikakor ni subjektivna, ampak ga je zelo lahko ovrednotiti glede na to, ali je opis ponudbi priložen ali ne. Naročnik še dodaja, da želi vlagatelj v nadaljevanju spet zavajati z neresničnimi ponudbenimi vrednostmi, kjer ponovno omenja 100 mio SIT. Sklop B je vlagatelj v svoji ponudbi ovrednoti s 7.3 mio SIT.
Za odstavek e) in f) naročnik navaja, da je odgovor podan že v prejšnjem sklopu.
Odstavek g): Naročnik navaja, da so strokovna priporočila oz. reference dovoljene z ZJN-1, prav tako pa delavnice in seminarji na temo priprave javnih naročil učijo, da so reference lahko ali celo pogoj ali merilo, ali pa celo oboje. Razen tega, da vlagatelj spet negira samega sebe, saj je, kot navaja naročnik, z dokazili dosegel tudi pri tem merilu najvišje število točk, ni kaj dodati.
Naročnik odgovarja tudi na odstavek ad 2) iz zahtevka za revizijo in meni, da s primerom, ki ga vlagatelj uporablja, tudi na tem mestu poskuša z neresničnimi vrednostmi prikazati nerealno situacijo. Glede na to, da se razpisana sklopa ocenjujeta ločeno oz. neodvisno in če za izračun vzamemo ponudbeno vrednost za sklop A, ki znaša 55 mio SIT, potem omenjeni pogoj predpisuje, da mora ponudnik izkazati čisti prihodek od prodaje v zadnjih dveh letih 825 mio SIT in ne 3 milijarde SIT. Ta pogoj pa izpolnjujejo že srednje velika podjetja, kaj šele večja. Takih podjetij pa je na področju, ki je predmet naročila, veliko. V sklepni besedi naročnik navaja še, da vlagateljevi poskusi zavajanja in druga dejanja razume kot poskus onemogočanja dokončanja konkretnega postopka javnega naročila. S tem vlagatelj neutemeljeno povzroča naročniku zaenkrat še neocenjeno gospodarsko škodo.

Dne 15.10.2002 je vlagatelj s ponovnim obvestilom o nadaljevanju zahtevka za revizijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom Državno revizijsko komisijo obvestil, da je naročnik ne glede na to, da skladno s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN vložen zahtevek za revizijo zadrži izvajanje zakona, izdal odločitev o izbiri. Po mnenju vlagatelja nadaljevanje postopka pred dokončnostjo odločitve o zahtevku za revizijo že samo po sebi pomeni kršitev postopka ne glede na izid same revizije, zato zahteva, da Državna revizijska komisija že zgolj zaradi kršitve o prepovedi nadaljevanja postopka razveljavi odločitev naročnika (sklep o izbiri najugodnejših ponudnikov, z dne 07.10.2002).

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-225/02-25-1895, z dne 24.10.2002, naročnika, skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN, pozvala, da naročnik nemudoma pojasni razloge, zakaj ni ob vložitvi prvega zahtevka za revizijo ravnal v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN in Državni revizijski komisiji posreduje vso pripadajočo dokumentacijo. Državna revizijska komisija je namreč dne 14.10.2002 prejela prvi revizijski zahtevek vlagatelja, ki ji ga je odstopil naročnik. V dopisu, št. 08407-22/2002, z dne 21.10.2002, ki ga je naročnik poslal Državni revizijski komisiji v vednost in s katerim obvešča ponudnike o vloženih zahtevkih za revizijo, pa naročnik navaja, da je od vlagatelja prejel dva zahtevka za revizijo in sicer dne 11.09.2002 zoper uporabljena merila in dne 15.10.2002 zoper odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika. V nadaljevanju naročnik navaja, da je prvotni zahtevek dne 11.10.2002 odstopil v reševanje Državni revizijski komisiji, zahtevek z dne 15.10.2002 pa je še v obravnavi pri naročniku.

Naročnik je v dopisu, št. 08407-22/2002 0500 01, z dne 25.10.2002 Državni revizijski komisiji posredoval naslednje pojasnilo: Naročnik je dne 01.10.2002 zahtevek za revizijo vlagatelja, ki je sedaj predmet obravnave pred Državno revizijsko komisijo, zavrnil. V skladu s pravnim poukom je vlagatelj naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo, ki ji ga je naročnik odstopil v pristojno reševanje. Naročnik je dne 07.10.2002 sicer izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je za javno naročilo sklopa B izbral kot najugodnejšega ponudnika prav vlagatelja zahtevka. Z ozirom na to, da je bila vlagateljeva ponudba v sklopu B najugodnejša, je naročnik zavedajoč se prvega odstavka 11. člena ZRPJN izdal obvestilo o oddaji javnega naročila. Dne 15.10.2002 pa je naročnik prejel zahtevo za obrazloženo obvestilo v skladu z 79. členom ZJN-1, ki ga je posredoval vlagatelj. Naročnik je dne 21.10.2002 obvestil vse ponudnike in leasingodajalca, da zaradi vloženega zahtevka za revizijo vlagatelja postopka ne bo nadaljeval. Naročnik še navaja, da sicer obvestila o oddaji javnega naročila, ki ga je izdal dne 07.10.2002 ni razveljavil, čeprav bi ga moral, saj je po mnenju naročnika že samo zakonsko določilo podlaga za razveljavitev odločitve naročnika. Naročnik tudi še ni vlagatelju posredoval obrazloženega obvestila.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila in dodatnih pojasnil ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanj naročnika, ki se v zahtevku navajajo kot kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je presojala vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo predvsem na postavitev meril v razpisni dokumentaciji, ki naj bi bila postavljena tako, da so zaradi tega kršena temeljna načela javnega naročanja.

ZJN-1 v drugem odstavku 50. člena določa: " Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo,morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiseln povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb." Zahteva zakona po jasnem opisu meril za izbiro, njihovega pomena in načina njihove uporabe, je v prvi vrsti namenjena zagotavljanju transparentnosti postopka oddaje javnega naročila v tisti njegovi fazi, v kateri je javnost sicer izključena. Obenem pa je določilo tretjega odstavka 50. člena tudi zagotovilo za to, da bodo vsi potencialni ponudniki v fazi izbire najugodnejše ponudbe obravnavani enakopravno (7. člen ZJN-1) in da bo izbira med njimi opravljena na kar je le mogoče objektivnih podlagah.

Državna revizijska komisija je preverila vsebino razpisne dokumentacije in na straneh 19 in 20 pri merilih za ocenjevanje ponudb v sklopu A, in sicer pri merilu "partnerska mreža" ugotovila, da razpisna dokumentacija vsebuje nekonsistentnost točkovanja merila "cena" in merila "partnerska mreža". Pri merilu "cena" je naročnik določil:
"Cena (50%) Točkovni delež, ki ga predstavlja cena je 50 točk. S tem številom bo točkovana cenovno najnižja ponudba. Ostale ponudbe dobijo ustrezno manj točk (izračunano po naslednji formuli)â??"
Pri merilu "partnerska mreža" pa je naročnik določil:
"Partnerska mreža (8%) Točkovni delež, ki ga predstavlja cena je 7 točk. Dodatne točke iz naslova tega merila se bodo dodeljevale po naslednji lestvici in se seštevajo:
- status ponudnika â?? + 6 točk
- status ponudnika â?? + 2 točki"
Iz tehnične analize pregleda in ocenitve tehničnega dela prispelih ponudb, z dne 13.08.2002, ki jo je za naročnika opravila pooblaščena oseba, izhaja, da je vlagatelj pri merilu "partnerska mreža" dobil 0 točk od možnih 8 točk. V skladu s sistematsko razlago je Državna revizijska komisija ugotovila, da je kljub napačnemu zapisu v razpisni dokumentaciji (točkovni delež, ki ga predstavlja cena pri merilu "cena" je 50 točk, pri merilu "partnerska mreža" pa 7 točk), naročnik pravilno ovrednotil vlagateljevo ponudbo, opozarja pa naročnika, da pri morebitni ponovitvi predmetnega razpisa odpravi ugotovljena neskladja.

Naročnik je pri merilu "kompleksnost" pri sklopu A določil:
"Kompleksnost (12%) Točkovni delež, ki ga predstavlja kompleksnost je 12 točk razdeljen na dva dela in se seštevata.
Dodatnih 6 točk iz naslova tega merila bo dobil ponudnik, ki bo ponudil oba sklopa.
Dodatnih 6 točk se dodeli ponudniku, ki bo ponudbi informativno priložil tudi opis in vzorec pogodbe za pogodbeno vzdrževanje opreme, ki je predmet razpisa, zgolj za lažje kasnejše odločanje naročnika, če bi le-ta ugotovil, da je potrebno takšno pogodbo skleniti še pred iztekom garancijske dobe."

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je merilo "kompleksnost" sestavljeno iz dveh podmeril, in sicer podmerila ponudbe obeh sklopov skupaj in podmerila informativne priložitve opisa in vzorca pogodbe za pogodbeno vzdrževanje opreme. Državna revizijska komisija pri tem poudarja, da mora naročnik v primeru oddaje javnega naročila po sklopih ravnati v skladu z načelom gospodarnosti, kar je tudi cilj oblikovanja javnega naročila po sklopih. Na ta način bo namreč pridobil najugodnejšo kombinacijo ponudb enega ali več ponudnikov. Pri tem Državna revizijska komisija le delno pritrjuje navedbi vlagatelja, da je ponudnik zgolj za dejstvo, da je ponudil oba sklopa, dvakrat bolje ocenjen, enkrat pri sklopu A, drugič pri sklopu B, meni pa, da ponudnik, ki ponudi oba sklopa, za to ne more biti dvakrat ocenjen.

Državna revizijska komisija glede drugega podmerila informativne priložitve opisa in vzorca pogodbe za pogodbeno vzdrževanje opreme poudarja, da naročnik informativnega prilaganja dokumentov v razpisno dokumentacijo ne more ovrednotiti kot merilo. Informativna priložitev opisa oziroma vzorca pogodbe za pogodbeno vzdrževanje opreme ne omogoča objektivnega primerjanja ponudb, saj vsebina vzorca pogodbe ni določena. To lahko pomeni, da ponudniku že priložitev vzorca pogodbe lahko prinese dodatnih 6 točk, ne glede na to, ali so pogoji te pogodbe za naročnika sploh ugodni. Tudi podmerilo mora namreč vsebovati iste elemente za specifikacijo kot merilo. Čeprav želji naročnika po pridobitvi čimveč informacij, ki bi koristile njegovim prihodnjim gospodarskim odločitvam ne gre oporekati, kot tudi ne podmerilu, ki presoja ugodnost pogodbe o vzdrževanju opreme, saj ima vzdrževanje ekonomski vpliv na izvrševanje predmeta javnega naročila in je njegova izbira v skladu z načelom gospodarnosti, pa je informativna priložitev vzorca pogodbe glede gospodarnosti in koristi za naročnika objektivno neizmerljiva. Naročnik ni določil načina uporabe tega podmerila tako, da bi bilo nedvoumno jasno, da bo in kako bo ocenjeval vsebino informativnega vzorca pogodbe, s tem pa je dopustil možnost subjektivnega ocenjevanja take pogodbe, ki za naročnika ne bo nujno gospodarsko ugodna. S tem je kršeno tudi pomembno načelo javnega naročanja, načelo transparentnosti, ki v prvem odstavku 6. člena ZJN-1 določa, da "â?? se sredstva lahko porabijo le v okviru pogodbe in predmeta pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročila." Spoštovanje tega načela je zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti ponudniku znana vnaprej, hkrati morajo imeti ponudniki možnost, da preverijo vsako fazo javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe.

Državna revizijska komisija je sledila vlagateljevim navedbam o nejasnih merilih v sklopu B.
Točkovni delež, ki ga predstavlja "opis servisnih zmogljivosti" je 10 točk, pri tem pa razpisna dokumentacija določa, da bo maksimalno število točk dobil ponudnik, ki bo priložil natančen opis servisnih zmogljivosti in kapacitet. Citirano merilo ni dovolj jasno določeno, ampak sta določena le minimalno in maksimalno število točk. Tako je tudi merilo "opis servisnih zmogljivosti" ponudnika podvrženo subjektivni oceni naročnika, saj ne določa, za kako podroben opis bo ponudnik prejel 10 točk, oziroma kateri opis bo ocenil z na primer 8, 5 ali 2 točkami. Državna revizijska komisija zato tudi pri tem merilu ni mogla preveriti objektivnosti vrednotenja ponudb, zato je vlagateljev zahtevek v tem delu utemeljen.

Pri merilu "vzdrževanje" Državna revizijska komisija ugotavlja enako kot pri podmerilu informativne priložitve opisa in vzorca pogodbe za pogodbeno vzdrževanje opreme v sklopu A.

Naročnik je pri merilu "kompleksnost" pri sklopu B določil:
"Kompleksnost (6%) Točkovni delež, ki ga predstavlja kompleksnost je 6 točk. Dodatne točke iz naslova tega merila bo dobil ponudnik, ki bo ponudil oba sklopa."
Državna revizijska komisija v zvezi s tem merilom ugotavlja enako kot za merilo "kompleksnost" za sklop A, in sicer, da ponudnik, ki ponudi oba sklopa, za to ne more biti dvakrat ocenjen.

Državna revizijska komisija je preizkusila tudi vrednotenje ponudb pri merilu "reference", za katerega vlagatelj navaja, da je diskriminatorno. Dajanje prednosti ponudnikom, ki prodajajo računalnike državni upravi, omejuje konkurenco med vsemi ponudniki, ki prodajajo računalniško opremo. Prodaja javni upravi ni relevantno povezana s predmetom javnega naročila oziroma njegovimi lastnostmi in neutemeljeno izključuje enako sposobne ponudnike, ki enakovrstno računalniško opremo prodajajo zasebnemu sektorju. Podmerila "referenca dobave istovrstne opreme javni upravi" per se ni mogoče označiti kot nedopustnega, vendar mora naročnik v primeru spora o dopustnosti merila pojasniti prednosti dobave javni upravi v povezavi z delovanjem predmeta javnega naročila, morebitnimi posebnostmi pri njegovi dobavi oziroma navesti druge razloge, ki opravičujejo njegovo uvrstitev med merila, ki označujejo ekonomsko najugodnejšo ponudbo. V tem primeru naročniku le-tega ne uspe pojasniti, zato je takšno merilo (v tem postopku) potrebno označiti kot nedopustno.

Glede vlagateljeve navedbe, da je nejasno merilo "cena" pri sklopu B, in sicer, da je navedena 56% utež, merilo pa ima vrednost 50 točk, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pri ostalih merilih pri sklopu B odstotkovna vrednost enaka točkovni, kar pri citiranem merilu ni in opozarja naročnika, da pri morebitni ponovitvi predmetnega razpisa odpravi ugotovljena neskladja.

Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da prvi odstavek 12. člena ZRPJN jasno določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Med strankama ni sporno, da je bil zahtevek za revizijo vložen pred odločitvijo o dodelitvi javnega naročila. Iz tega razloga ugovore zoper postavljena merila ni mogoče zavrniti kot prepozne, na presojo njihove utemeljenosti pa ne more vplivati dodelitev točk in sama izbira, kot to navaja naročnik. V zvezi z naročnikovim sklicevanjem na krovno izjavo v obrazcu ponudbene dokumentacije, po kateri naj bi ponudnik sprejemal vse pogoje, navedene v njej, pa je Državna revizijska komisija mnenja, da takšna izjava ne more pomeniti vnaprejšnje odpovedi pravice do pravnega varstva oziroma vnaprejšnje odpovedi pravici do vložitve pravnega sredstva. Načini odpovedi pravnega varstva so namreč v zakonu kogentno določeni (peti odstavek 12. člena ZRPJN).

Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da skladno s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN vložena zahteva za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je naročnik ravnal protizakonito, ko je kljub temu, da je vlagatelj naročnika z dopisom, z dne 04.10.2002, obvestil, da vztraja pri nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, o katerem ta še ni odločila, dne 07.10.2002 naročilo oddal dvema ponudnikoma. Pri tem naročnik ni niti izkoristil zakonske možnosti drugega in tretjega odstavka 11. člena, ki omogočata naročniku, da predlaga Državni revizijski komisiji, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. ZRPJN razlikovanja med vloženimi zahtevki zoper meritorne odločitve in "dejanja v postopku", drugače kot pred njim Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 27/97) ne pozna (enotno obravnava učinke zahtevka za revizijo), zato lahko upravičena oseba, a) ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in b) ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda, c) vloži revizijo zoper kar koli, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (9. člen ZRPJN). Navedeno izenačenje vseh vloženih revizij, torej a) zoper procesna dejanja in b) zoper meritorne odločitve (o izbiri) ima poseben pomen, posebej glede na ureditev pravnih posledic vloženega zahtevka za revizijo (11. člen ZRPJN). Določeno je namreč, da ima vsak vložen zahtevek za revizijo suspenziven učinek - zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, razen če Državna revizijska komisija na predlog naročnika ali vlagatelja zahtevka sprejme sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Z navedeno pravno posledico vloženega zahtevka za revizijo se zagotavlja možnost ukrepanja med samim postopkom.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, ki so bili potrebni za vodenje tega revizijskega postopka, in sicer stroški takse, ki jo je vlagatelj plačal skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN v višini 80.000,00 in jih je naročnik dolžan plačati v roku iz druge točke izreka tega sklepa. Ostale specificirane stroške, ki jih je vlagatelj priglasil v zahtevku za revizijo, pa je potrebno zavrniti, ker na podlagi petega odstavka 22. člena ZRPJN in drugega odstavka 151. člena ZPP, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni najti zakonske podlage za ugoditev takšni zahtevi.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??

Natisni stran