018-216/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN), po članu â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila male vrednosti za izdelavo in dobavo terenskih čevljev (500 kosov) ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? , ki ga zastopa odvetnik â?? (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povračilo stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je z dopisom, št. 29121-224-111/02, z dne 06.03.2002, pozval tri potencialne ponudnike k oddaji ponudb za naročilo male vrednosti za izdelavo in dobavo terenskih čevljev (500 kosov). Iz analize ponudb je razvidno, da je naročnik pridobil 3 ponudbe. Z dopisom, z dne 25.04.2002, je vlagatelj pozval naročnika, da mu posreduje obvestilo o izbiri, kar je naročnik storil z dopisom, št. 2912/01-224/111-3/02, z dne 07.05.2002. Z dopisom, z dne 20.05.2002, je vlagatelj zaprosil naročnika za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila ter za kopijo internega navodila o postopku oddaje naročila male vrednosti. Naročnik je z dopisom, št. 2912/01-224/111-5/02, z dne 23.05.2002, vlagatelju pojasnil, da je bil že telefonsko obveščen o izboru najugodnejšega ponudnika in da je naročnik s tem izpolnil določbe iz drugega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1).

Dne 31.05.2002 je vlagatelj pri naročniku vložil zahtevek za revizijo. Naročnik je dne 21.06.2002 sprejel odločitev, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. Vlagatelj je dne 10.07.2002 z dopisom naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-151/02-25-1484, z dne 31.07.2002, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, št. 2912/01-224/111-5/02, z dne 23.05.2002.

Naročnik je po ponovitvi postopka oddaje predmetnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, izdal novo obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, št. 2912/01-224/111-14/02, z dne 20.08.2002, v katerem navaja, da oddaja javnega naročila ni uspela. Naročnik nadalje navaja, da je pri analizi ponudbe in predložene vzorce artikla podrobno pregledal in ugotavljal skladnost z zahtevami iz poziva ter vzorce ponudnikov primerjal s potrjenim vzorcem naročnika, kateri je bil vsem potencialnim ponudnikom na voljo za ogled pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik je ugotovil, da vzorca artikla vlagatelja in ponudnika ... ne ustrezata zahtevam iz tehnične specifikacije, in sicer podplat terenskega čevlja, ki ga je predložil vlagatelj, ne ustreza obliki in izvedbi podplata, ki je na potrjenem vzorcu naročnika. Predloženi čevelj ima raven podplat, ki je na zgornji del čevlja prišit, namesto zahtevanega koritastega podplata, ki je na zgornji del čevlja prilepljen. Notranjost čevlja ponudnika â?? je podložena s tekstilnim materialom namesto z usnjem. Zaradi navedenega sta bili ponudbi izločeni iz nadaljnjega postopka. Ponudba ponudnika ... je pravilna, primerna in sprejemljiva. Glede na to, da je naročnik za predmetno javno naročilo prejel samo eno pravilno ponudbo, oddaja javnega naročila ni uspela.

Vlagatelj je dne 09.09.2002 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik prejel dve pravilni ponudbi in mu naloži, da izbere najugodnejšega ponudnika, podredno pa predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti, v vsakem primeru pa naloži naročniku v plačilo stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe do dne plačila. Vlagatelj nadalje navaja, da je ugotovitev naročnika povsem v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Naročnik je z razpisno dokumentacijo glede podplata zahteval samo, da je iz kvalitetnega materiala, da je oljeodporen, da znaša globina nareza 5 mm, pri tem pa je navedeno tudi, da mora biti notranjik iz naravnega usnja, vendar se navedeno določilo ne nanaša na samo izvedbo podplata. Res je, da je naročnik določil, da mora biti vzorec izdelan v skladu s tehnično specifikacijo in potrjenim vzorcem, vendar pa ponudnik meni, da tako določilo glede na to, kako ga očitno uporablja naročnik, omogoča preveliko možnost prilaganja naročila točno določenemu ponudniku. Glede na to, da je naročnik izrecno navedel zahteve, ki se nanašajo na podplat, vlagatelj meni, da bi moral izrecno navesti tudi tehniko izvedbe tega podplata, če je izvedba res tako ključnega pomena, da je naročnik zaradi tega izločil vlagateljevo ponudbo. Tudi izvedba podplata bi morala biti izrecno navedena v tehnični specifikaciji. Vlagatelj nadalje navaja, da je pri oddajanju javnih naročil, povezanih z obutvijo, sicer v navadi, da naročnik navede, da naj ponujeni izdelki ustrezajo potrjenemu vzorcu naročnika, vendar pa se to določilo ne zlorablja na tak način, kot je to v konkretnem primeru storil naročnik. V takem pavšalnem določilu je namreč lahko naročnikova varovalka zgolj zaradi generalnega izgleda izdelka, nikakor pa ne glede podrobnosti, še posebno, če so te tehnične narave in če so tako ključnega pomena, da naročnik zaradi njih izloča posamezne ponudbe. Iz navedenega razloga in ob opisani uporabi kriterija ustrezanja potrjenemu vzorcu bi lahko naročnik izločal ponudbe že na podlagi tega, če čevlji ne bi imeli vezalk, ki bi bile enake barve kot na potrjenem naročnikovem vzorcu.
Vlagatelj tudi navaja, da je seznanjen z določili tretjega odstavka 25. člena ZJN-1, prav tako pa je seznanjen tudi z določili petega odstavka 12. člena ZRPJN, vendar pa ugotavlja, da iz naročnikove razpisne dokumentacije ni izhajala možnost zlorabljanja kriterija ustrezanja naročnikovemu vzorcu in vlagatelj niti ni vedel, na kakšen način bo naročnik ta kriterij pozneje uporabil. šele iz obrazloženega obvestila je naročnik izvedel, kako je naročnik ocenjeval njegovo ponudbo in po katerem kriteriju je ocenil njegovo ponudbo za neustrezno in zato izpodbija kriterij ustrezanja naročnikovemu vzorcu šele zdaj.
Vlagatelj še navaja, da za primer, da Državna revizijska komisija ne bi sledila vlagateljevim navedbam in ne bi ugotovila, da je naročnik prejel dve pravilni ponudbi ter mu naložila, da izbere najugodnejšega ponudnika, vlagatelj še navaja, da je naročnik v konkretnem postopku uporabil Navodilo o postopku oddaje naročila male vrednosti, ki v svojem 6. členu določa, da se uporablja za naročila z ocenjeno vrednostjo do 1.000.000,00 SIT. Glede na to, da vrednost naročila v konkretni zadevi presega omenjeno vrednost, je naročnik izigral pravila javnega naročanja in ponujal oddajo javnega naročila v skladu z določili ZJN-1, ki se nanašajo na naročila male vrednosti, pravilno pa bi moral oddati naročilo v skladu s pravili o oddajanju javnih naročil, kar pomeni, da je potrebno razveljaviti celoten postopek, ne glede na to, da je naročnik šele zdaj obvestil ponudnika, da naj oddaja naročila ne bi uspela in ob upoštevanju dejstva, da je naročnik v svojem dopisu, z dne 07.05.2002 napisal, da je v telefonskem pogovoru obvestil vlagateljevega zakonitega zastopnika "o izboru dobavitelja", po vlagateljevih podatkih pa je bila konkretna količina terenskih čevljev celo dobavljena. Vlagatelj ima subjektivni pravni interes za razveljavitev predmetnega postopka za oddajo javnega naročila (ne glede na izid, ki ga zatrjuje naročnik) zaradi sprožitve poznejših postopkov, javni interes za razveljavitev pa je podan zato, ker je bil kršen zakon, s katerim se nadzoruje poraba državnih sredstev in zagotavlja transparentnost delovanja proračunskih porabnikov. Vlagatelj predlaga, da naročnik vlagatelju povrne stroške postopka, in sicer takso v višini 40.000,00 SIT ter stroške sestanka s stranko in pregled listin v višini 50 odvetniških točk, stroške sestave zahtevka za revizijo v višini 875 odvetniških točk, stroške obvestila stranki v višini 20 odvetniških točk, administrativne stroške v višini 2% in 20% DDV.

Naročnik je dne 18.09.2002 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V svoji odločitvi naročnik navaja, da je pri podrobnem pregledu zahtevka ugotovil, da je vlagatelj za predmetno javno naročilo že vložil zahtevek za revizijo, in sicer dne 31.05.2002, o katerem je odločila s sklepom, št. 018-151, z dne â?? Državna revizijska komisija. S citiranim sklepom je razveljavila del postopka javnega naročila, in sicer le fazo obrazloženega obvestila, iz česar sledi, da pri revidiranju ostalih faz do obrazloženega obvestila ni ugotovila kršitev, saj bi v nasprotnem primeru, če bi sledila vlagateljevim navedbam iz zahtevka, razveljavila faze postopka, od pregleda in ocenjevanja ponudb naprej. Naročnik nadalje navaja, da mu je s citiranim sklepom Državna revizijska komisija naložila izdajo obrazloženega obvestila v skladu z določili 79. člena ZJN-1. Zato je naročnik dne 20.08.2002 izdal obrazloženo obvestilo, v katerem je smiselno upošteval 79. člen ZJN-1, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik je vlagatelja pozval, da mu najkasneje v treh dneh od prejema tega dopisa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 24.09.2002, naročnika obvestil, da vztraja pri svojem zahtevku za revizijo in še navedel, da je šele na podlagi pravilnega obrazloženega obvestila in posredovanja Navodila o postopku oddaje naročila male vrednosti lahko preveril pravilnost naročnikove odločitve in pri tem ugotovil to, kar navaja v svojem zahtevku za revizijo, torej uvajanje pogojev za ocenjevanje njegovega izdelka, ki niso navedeni v razpisni dokumentaciji ter neveljavnost Navodila, ki ga je naročnik uporabil, zaradi česar bi naročnik moral postopek voditi v skladu z zakonskimi določili za javna naročila. Vlagatelj še vedno meni, da bi bilo potrebno tiste ključne elemente naročenega čevlja, ki so tako pomembni, da naročnik zaradi njih izloča posamezne ponudbe, izrecno navesti v dokumentaciji, medtem ko lahko ustrezanje potrjenemu vzorcu naročnika naročnik presoja samo glede manj pomembnih, nefunkcionalnih delov izdelka - predvsem torej glede samega videza izdelka. V pravilnost svoje ugotovitve je naročnik še toliko bolj prepričan zato, ker je druge bistvene sestavine čevlja izrecno navedel. Vlagatelj še priglaša stroške posredovanja odgovora na zahtevek stranki v višini 20 odvetniških točk, stroške vztrajanja pri zahtevku v višini 700 odvetniških točk, stroške obvestila stranki v višini 20 odvetniških točk, administrativne stroške v višini 2% in 20% DDV.

V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik z dopisom, št. 17123-06-461-9/2002/6, z dne 27.09.2002, odstopil v reševanje Državni revizijski komisiji zahtevek za revizijo z dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila in s svojim mnenjem.


Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da bi naročnik moral izrecno navesti tudi tehniko izvedbe podplata, če je izvedba res tako ključnega pomena, da je naročnik zaradi tega izločil vlagateljevo ponudbo. Tudi izvedba podplata bi morala biti izrecno navedena v tehnični specifikaciji.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dopisu, št. 29121-224-111/02, z dne 06.03.2002, s katerim je pozval ponudnike k oddaji ponudb v delu "Posebne zahteve naročnika" navedel:
"Čevlji morajo biti izdelani v skladu z zahtevami, ki so podane v tehnični specifikaciji artikla. Ponudniki morajo ob ponudbi predložiti vzorec čevlja najkasneje, do roka za oddajo ponudbe. V kolikor predložen vzorec ne bo izdelan v skladu z zahtevami podanimi v tehnični specifikaciji, ter potrjenim vzorcem naročnika, se bo ponudba izločila iz nadaljnje obravnave. Potrjeni vzorec naročnika si je možno po predhodni najavi ogledati pri naročniku."
Pod točko 1.1. tehnične specifikacije za terenske čevlje pa je naročnik navedel: "Tehnična specifikacija opredeljuje obliko, barvo, velikost, mero, materiale in njihovo kvaliteto, konstrukcijo, tehnologijo izdelave, označevanje, pakiranje, vzdrževanje in končno kontrolo čevlja. Sestavni del standarda je potrjen vzorec, ki služi za vizualni izgled ter kvaliteto materialov in izdelave."

Iz dokumenta "Analiza ponudb za dobavo terenskih čevljev", z dne 03.04.2002, je razvidno, da čevlji vlagatelja ne ustrezajo iz naslednjega razloga:
"Podplat predloženega terenskega čevlja ne ustreza obliki in izvedbi podplata, ki je na vzorčnem čevlju naročnika. Vzorčni terenski čevelj naročnika ima koritast podplat, ki je prilepljen na zgornji del čevlja. Terenski čevelj ponudnika ... ima raven podplat, ki je na zgornji del čevlja prišit."
Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v postopku oddaje javnega naročila lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, katere del je tudi tehnična specifikacija. Naročnik v razpisni dokumentaciji predstavi vse svoje zahteve, ki morajo biti postavljene konkretno in določno. Naročnik je v konkretnem primeru poleg opisa predmeta javnega naročila v tehnični specifikaciji podal tudi vzorec predmeta javnega naročila, ki služi še natančnejšemu opisu predmeta javnega naročila. Samo po sebi tudi vzorca ni mogoče tretirati kot obliko razpisne dokumentacije, ki bi bila po svoji vsebini že vnaprej nejasna in nedefinirana. V primeru, da naročnik uporabi vzorec kot opis predmeta javnega naročila, kot je to storil naročnik v konkretnem primeru, mora ponudnik temu slediti, toliko bolj to velja za bistvene dele predmeta javnega naročila. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, da njegov zahtevek po določbi petega odstavka 12. člena ZRPJN ni mogoče šteti kot prepozen, kljub temu pa ponovno opozarja vlagatelja na tretji odstavek 25. člena ZJN-1, ki določa: "Če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb. Naročnik mu mora v najkrajšem možnem času posredovati pisni odgovor, pri tem pa mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo." Naročnik je v dopisu, št. 29121-224-111/02, z dne 06.03.2002, s katerim je pozval ponudnike k oddaji ponudb navedel telefonsko številko, na kateri lahko ponudniki dobijo vsa podrobnejša obvestila o ponudbi, vlagatelj pa te možnosti ni izkoristil (kot izhaja iz spisne dokumentacije predmetnega javnega naročila). Ker vlagateljeva ponudba ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik eksplicitno zahteval v razpisni dokumentaciji (v skladu z vzorcem), je ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, ki določa: "pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije", in je zato vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja, da je naročnik v konkretnem postopku uporabil Navodilo o postopku oddaje naročila male vrednosti, ki v svojem 6. členu določa, da se uporablja za naročila z ocenjeno vrednostjo do 1.000.000,00 SIT. Glede na to, da vrednost naročila v konkretni zadevi presega omenjeno vrednost, je naročnik izigral pravila javnega naročanja in ponujal oddajo javnega naročila v skladu z določili ZJN-1, ki se nanašajo na naročila male vrednosti, pravilno pa bi moral oddati naročilo v skladu s pravili o oddajanju javnih naročil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na podlagi 125. člena ZJN-1 sprejel Navodilo o postopku oddaje naročila male vrednosti, št. 0512/5-624-5/00, z dne 10.11.2000. Citirano navodilo v 1. členu določa:
"Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije." Iz dokumentacije predmetnega javnega naročila, in sicer iz dopisa, št. 29121-224-111/02, z dne 06.03.2002, s katerim je pozval ponudnike k oddaji ponudb, je razvidno, da je naročnik določil orientacijsko vrednost javnega naročila v višini 7.000.000,00 SIT. Prav tako je iz dokumentacije predmetnega javnega naročila razvidno, da je naročnik predmetni postopek vodil po določilu 8. člena Navodila o postopku oddaje naročila male vrednosti, v katerem je določen postopek zbiranja ponudb za naročila male vrednosti z ocenjeno vrednostjo nad 1.000.000,00 SIT. Glede na navedeno in na dejstvo, da se 6. člen citiranega navodila uporablja za postopek zbiranja ponudb za naročila male vrednosti z ocenjeno vrednostjo do 1.000.000,00 SIT, Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da je naročnik s tem, ko je predmetni postopek vodil po svojem notranjem predpisu (Navodilu o postopku oddaje naročila male vrednosti) in ne po ZJN-1, izigral pravila javnega naročanja, zato vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v tem delu ni utemeljen.

Državna revizijska komisija je na podlagi navedenega skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila zahtevek za revizijo kot neutemeljen.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, se zavrne tudi zahteva za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:

Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??

Natisni stran