018-209/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu â?? , v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za adaptacijo in rekonstrukcijo z delno nadzidavo dela obstoječega poslovnega objekta v â?? in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za adaptacijo in rekonstrukcijo z delno nadzidavo dela obstoječega poslovnega objekta v â?? , objavljen v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â?? .

Obrazložitev:

Naročnik je dne â?? v Uradnem listu RS, št. â?? , pod številko objave Ob-â?? , objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za adaptacijo in rekonstrukcijo z delno nadzidavo dela obstoječega poslovnega objekta v â?? . Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 22.07.2002, je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasno prispele ponudbe.

Naročnik je, dne 26.07.2002, izdal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 74/2002, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj, dne 06.08.2002, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik neupravičeno izločil njegovo ponudbo iz nadaljnje obravnave, kljub dejstvu, da iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb razvidno, da je njegova ponudba glede na dosežene točke najugodnejša. Vlagatelj dodaja, da je naročnik s tem bistveno kršil pravila razpisnega postopka, ki jih je opredelil v razpisni dokumentaciji. V obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 26.07.2002, je naročnik navedel, da je vlagatelj v svoji ponudbi pri izvedbi del predvidel drug, manj kvaliteten material (Popis del za razpis, poglavje VII. Steklarska in alu dela, postavka 1), ki za naročnika ni sprejemljiv in ker bi naj izključil možnost sodelovanja naročnika pri izbiri nekaterih materialov (strojna instalacija), kar pa v ničemer ne ustreza dejanskemu stanju. Dejstvo je, da je naročnik z razpisno dokumentacijo (Popis del za razpis, poglavje VII. Steklarska in alu dela, postavka 1) zahteval izolacijsko steklo s koeficientom toplotne prevodnosti K= 1,1 W/m2K, ki se ga pa glede na zahtevano izvedbo del v nobenem primeru ne da doseči. Vlagatelj dodaja, da je zato na osnovi pisne izjave njegovega podizvajalca steklarskih del (â?? d.o.o.), ki potrjuje vlagateljeve navedbe glede možnega doseganja koeficienta toplotne prevodnosti v svoji ponudbi opredelil izvedbo, ki lahko doseže koeficient toplotne prevodnosti K= 1,4 W/m2K. Vlagatelj nadaljuje, da dopušča možnost, da bi moral naročnika na to posebej opozoriti, vendar pa je glede na tehnične podatke iz razpisne dokumentacije menil, da bodo vsi ponudniki ravnali v duhu dobrih poslovnih običajev in izdelali svojo ponudbo v skladu z dejanskimi toplotnimi prevodnostmi zahtevane izvedbe del. Vlagatelj nadaljuje, da v razpisni dokumentaciji (Projekt: Strojne instalacije, poglavje 6. Popis materiala in del, 6.1. Vodovod in kanalizacija, postavke 1,3,4 in 6) ni posebej določena kvaliteta in cenovni razred zahtevanih materialov, temveč je zgolj podana navedba "po izbiri projektanta arhitekture oz. investitorja". Vlagatelj meni, da je navedena formulacija presplošna in ponudniki na njeni osnovi ne morejo vedeti kaj je "želja" naročnika. Vlagatelj dodaja, da je zato na osnovi pisne izjave njegovega podizvajalca vodovodnih in kanalizacijskih del navedel, da ponuja keramiko proizvajalca "â??". Vlagatelj meni, da z navedenima izjemama v njegovi ponudbi ni storil napak, ki bi bile razlog za izločitev ponudbe, kot to navaja naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila. Vlagatelj dodaja, da je podpisal izjavo o kakovosti, ki je sestavni del razpisne dokumentacije ter da se je z navedeno izjavo zavezal, da bo pri izvedbi javnega naročila vgrajeval le nove materiale najboljše kvalitete. Z navedenim ravnanjem prav tako ni bila omejena investitorjeva pravica pri izbiri materialov in zato niso v ničemer podani razlogi za izločitev ponudbe.

Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik z določitvijo diskriminatornih meril za ocenjevanje ponudb omejeval konkurenco med ponudniki, saj merila favorizirajo ponudnike, ki so že opravljali dela za naročnika. Vlagatelj dodaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da ne bo upošteval nobenih dodatnih pogojev (pravilno: meril) poleg tistih, ki so navedena v razpisni dokumentaciji. V obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 26.07.2002, pa je naročnik navedel, da je izbrani ponudnik najugodnejši glede na dodatne ugodnosti (plačilni pogoji, doba garancije), ki pa niso bile opredeljene kot merilo za ocenjevanje ponudb v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj zahtevka za revizijo predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo ter ga s sklepom, št. 384/2002, z dne 10.09.2002, kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je vlagatelj bil seznanjen z merili za ocenjevanje ponudb, saj so le-ta bila navedena v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob-â?? in v razpisni dokumentaciji. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je bil znan pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Ker tega vlagatelj ni storil, naročnik v celoti zavrača navedbe, ki se nanašajo na določitev meril. Ob tem naročnik dodaja, da stoji stavba, ki je predmet adaptacije, že od leta 1917, zato so gradbena dela izvajali doslej številni izvajalci in ne le eden, kot navaja vlagatelj. Naročnik nadaljuje, da je za izvedbo postopka oddaje javnega naročila sklenil pogodbo z zunanjim strokovnim sodelavcem (strokovnjakom gradbene stroke) z več kot dvajsetletnimi izkušnjami, ki pozna razmere na trgu gradbenih storitev, zato je zapisano merilo "pozitivne izkušnje investitorja z izvajalcem" bilo mišljeno v širšem kontekstu lokalnega okolja, saj zunanji strokovni izvajalec razpolaga z informacijami o zadovoljstvu investitorjev s posameznimi izvajalci.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na pravilnost njegove ponudbe, naročnik najprej navaja, da v kolikor vlagatelju ni bilo jasno, kakšen način izvedbe steklenih konstrukcij je predviden v gradbeni dokumentaciji, bi moral v času priprave ponudbe poklicati kontaktno osebo naročnika, ki je bila zadolžena za dajanje pojasnil v zvezi z razpisno dokumentacijo, kot je tudi bilo navedeno v razpisni dokumentaciji. Naročnik dodaja, da je njegov zunanji strokovni sodelavec na podlagi navedb v zahtevku za revizijo pri proizvajalcih in dobaviteljih ponovno preveril svojo zahtevo razpisne dokumentacije, ki se nanaša na "steklarska in alu dela" in ugotovil, da iz ponudbe na tržišču izhaja, da se stekleni fasadni elementi z vgradnim steklom v alu okvirju dajo izvesti na v razpisni dokumentaciji predviden način, saj na tržišču obstaja steklo s koeficientom toplotne prevodnosti K = 1,1 W/m2K. Naročnik kot dodatni argument navaja, da so se ostali trije ponudniki strinjali z zahtevami glede "steklarskih in alu del" in pripravili ponudbo v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije. Zaradi navedenega naročnik ugotavlja, da je ravnal pravilno pri izločitvi vlagateljeve ponudbe kot nepravilne.

Glede vlagateljeve navedbe, da v razpisni dokumentaciji v delu, ki se nanaša na "vodovod in kanalizacijo" ni posebej določena kvaliteta in cenovni razred zahtevanih materialov, naročnik ugotavlja, da je vlagatelj v svoji ponudbi navedel ceno ter pri sanitarni keramiki prečrtal del besedila razpisne dokumentacije, ki se glasi: "â?? po izbiri projektanta arhitekture oz. investitorjaâ??". Naročnik vztraja na tem, da mora imeti kot investitor pravico do izbire sanitarne keramike vsaj glede barve in oblike v okviru ponujenega proizvajalca le-te oziroma v okviru v ponudbi zapisane cene. S tem, ko je vlagatelj prečrtal del besedila razpisne dokumentacije je v celoti izključil možnost sodelovanja tako projektanta kot naročnika, kar je nesprejemljivo in odločilen vzrok za izključitev vlagateljeve ponudbe.

Glede vlagateljeve navedbe, ki se nanaša na uporabo tudi tistih meril pri ocenjevanju ponudb, ki pa niso bila opredeljena v razpisni dokumentaciji, naročnik navaja, da sta ponudbi dveh ponudnikov dosegli enako število točk pri ocenjevanju na podlagi meril iz razpisne dokumentacije. Naročnik dodaja, da je zaradi navedenega pri nadaljnji obravnavi obeh ponudb upošteval dodatne pogoje (plačilni pogoji) in ugodnosti (garancije), ki so bili zahtevani z razpisno dokumentacijo niso pa bili navedeni kot merilo za ocenjevanje ponudb. Na podlagi navedenega postopka je tudi bil izbran najugodnejši ponudnik. Naročnik dodaja, da se na takšen način ocenjevanja ni pritožil ponudnik, ki je pri ocenjevanju na podlagi meril opredeljenih v razpisni dokumentaciji prejel enako število točk kot izbrani ponudnik, zato se na uporabo dodatnih meril za ocenjevanje ne more pritožiti vlagatelj, čigar ponudba je bila izločena iz popolnoma drugih razlogov.

Naročnik zaključuje, da glede na navedene ugotovitve vlagateljev zahtevek za revizijo zavrača v celoti kot neutemeljen.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.09.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 19.09.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila z vso dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 24.09.2002, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN od vlagatelja zahtevala dodatna pojasnila v zvezi z opombo: "Nudimo izolacijsko steklo 6 â?? 6-15-6; k-1,4 W/m2K", ki je navedena v njegovi ponudbi (Popis del za razpis, poglavje VII. Steklarska in alu dela, postavka 1) in dejstvom, da je v svoji ponudbi (Projekt: Strojne instalacije, poglavje 6. Popis materiala in del, 6.1. Vodovod in kanalizacija, postavke 1,3,4 in 6) prečrtal besedilo "po izbiri projektanta arhitekture oz. investitorja". Vlagatelj je z dopisom, z dne 27.09.2002, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevana pojasnila ter kot prilogo pojasnil tudi strokovno mnenje sodnega izvedenca in cenilca za steklarsko stroko.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil s strani vlagatelja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na določitev razpisne dokumentacije v delu "Popis del za razpis, poglavje VII. Steklarska in alu dela, postavka 1" ter v delu "Projekt: Strojne instalacije, poglavje 6.1. Vodovod in kanalizacija postavke 1,3,4 in 6", Državna revizijska komisija navaja, da Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) v prvem odstavku 23. člena določa: "Naročnik mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo." Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila (tretji odstavek 3. člena ZRPJN). Določba od ponudnika zahteva posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnika (in druge osebe), da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika in jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo s tem v veliki meri omejuje. Kljub temu pa se na določbo petega odstavka 12.člena ZRPJN ni mogoče sklicevati v primeru, ko na podlagi razpisne dokumentacije ni omogočena izdelava pravilne ponudbe (Popis del za razpis, poglavje VII. Steklarska in alu dela, postavka 1) ali njihova primerljivost (Projekt: Strojne instalacije, poglavje 6. Popis materiala in del, 6.1. Vodovod in kanalizacija, postavke 1,3,4 in 6), zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju preverila vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije.

Glede navedbe, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v delu, ki se nanaša na "Popis del za razpis, poglavje VII. Steklarska in alu dela, postavka 1" zahteval izolacijsko steklo s koeficientom toplotne prevodnosti K= 1,1 W/m2K, ki se ga glede na zahtevano izvedbo del v nobenem primeru ne da doseči, vlagatelj v dodatnih pojasnilih med drugim navaja, da je pri izdelavi ponudbe na osnovi popisa del iz razpisne dokumentacije zaprosil podjetje â?? d.o.o. za mnenje o navedeni določbi razpisne dokumentacije. Vlagatelj dodaja, da ga je navedeno podjetje opozorilo, da na predviden način izvedbe (fasada s profili â?? FW 50 SG) ni možno doseči predpisan koeficent toplotne prevodnosti stekla do K = 1,1w/m2K, zato je v svojo ponudbo po priporočilu navedenega podjetja vključil steklo z drugačno sestavo (6 â?? 6-15-6; k = 1,4 W/m2K), ki pa ni manj kvalitetno kot to trdi naročnik. Vlagatelj je priložil tudi skico proizvajalca â?? , ki določa način izvedbe zastekljene fasadne stene po sistemu FW 50 SG. Vlagatelj še dodaja, da je z namenom ugotovitve pravilnosti njegovih navedb zahteval izdelavo strokovnega mnenja pri sodnem izvedencu in cenilcu za steklarsko stroko, iz katerega po vlagateljevem mnenju izhaja, da v ponudbi ni ponudil manj kvaliteten izdelek, temveč prav nasprotno, kvalitetnejše materiale kot jih je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju povzema bistvene navedbe strokovnega mnenja sodnega izvedenca in cenilca za steklarsko stroko, z dne 25.09.2002, o možnosti izpolnitve naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, ki je predmet spora med strankama. Sodni izvedenec in cenilec za steklarsko stroko v strokovnem mnenju navaja: "Pod točko VII. ponudbenega popisa del se da, kljub napakam, utemeljeno sklepati, da je projektant za fasado predvidel Alu-stekleno fasado izdelano iz sistemske profilacije FW 50 SG nemškega dobavitelja sistemov â?? in sončnozaščitnega izolacijskega stekla. Od vseh spektrometričnih in fizikalnih lastnosti stekla pa je predpisan samo "K faktor" in to 1,1 W/m2K in podana nepravilna debelinska sestava izolacijskega stekla za ta faktor." Sodni izvedenec in cenilec za steklarsko stroko v svojem strokovnem mnenju nadaljuje: "Fasadni sistem â?? FW 50 SG spada v takoimenovane "strukturne sisteme" steklenih fasad, kjer je z zunanje strani vidno samo steklo in medstekelne fuge, ki so zatesnjene s silikonskimi kiti. Sistem ima dovoljenje za uporabo nemškega Inštituta za gradbeništvo (Zul. Nr.: Z-36.3-7) in točno predpisuje kako se mora izvesti Al konstrukcijska profilacija in tudi kako se mora izdelati izolacijsko steklo, saj predvideva lastne posebno oblikovane aluminijaste distančnike, preko katerih se stekla obešajo na konstrukcijo (dobavljajo se skupaj z osnovnimi profili - glej prilogo). Steklo mora biti zelo točno predpisane sestave in sicer:

- zunanje steklo deb 6 mm,
- medstekelni prostor 15 mm in
- notranje steklo deb 6 mm.

Ker je zunanje steklo povezano v izolacijsko steklo brez vsakršnih kovinskih okvirjev samo z lepljenjem na Alu distančnik z lepili na osnovi silikonov (npr. DC 993), mora biti tudi kaljeno. Samo tako izdelan sistem lahko odgovarja vsem postavljenim zahtevam." V strokovnem mnenju je še navedeno: "Ponudnik â?? je s pomočjo svojih kooperantov pravilno razumel projektantski popis del in pravilno ponudil tudi tip zasteklitve, saj je v ponudbi zajel izolacijsko steklo tip: â?? 6 mm, kaljeno SRZ 15 mm I plus 6 mm in navedel K faktor = 1,4 W/m2K, kar je za določen sistem FW 50 SG popolnoma pravilno. Ponujena stekla so kvalitetna in z najboljšimi spektometričnimi in fizikalnimi karakteristikami v okviru zahtev projekta. Višji K faktor je ponujen samo zaradi tega, ker je tako, zaradi mehanskih zahtev, silikonsko lepljeno in tesnjeno izolacijsko steklo ni polnjeno z žlahtnim plinom (argon), ker le ta ne bi ostal v medstekelnem prostoru, kar je posledica molekularne mreže silikona, ki ne more zadrževati manjših molekul žlahtnih plinov. Zato se tako izdelana izolacijska stekla ne polnijo z plini, kar pa posledično pomeni za 0,3 W/m2K višji K faktor." Sodni izvedenec in cenilec za steklarsko stroko v zaključku strokovnega mnenja povzema, da je vlagatelj v svoji ponudbi za "Steklarska in Alu dela" ponudil kvalitetnejše materiale od zahtevanih in ne manj kvalitetne (steklo SSS green ima najboljše spektrometrične karakteristike v svoji kategoriji primerljivih stekel), kot to trdi naročnik. Steklo predpisano v razpisni dokumentaciji s terminom "anti sol antelio" ne predpisuje najboljše kvalitete in pomeni zgolj blagovno znamko "â??", katera pa tudi dopušča pet do šest različnih vrst stekel. Sodni izvedenec in cenilec za steklarsko stroko dodaja, da na tržišču obstajajo sistemi steklenih fasad, ki lahko zagotovijo koeficient toplotne prevodnosti K = 1,1 W/m2K, vendar to niso takoimenovane "steklene strukturne fasade", ki temeljijo na lepljenju s silikonskimi lepili, ampak fasade, ki imajo vidne alu profile, ki so istočasno UV zaščita kitov za robno tesnjenje izolacijskih stekel (thiokol, poliuretan) in dovoljujejo polnjenje le teh z žlahtnim plinom.

Na podlagi proučitve določb razpisne dokumentacije, navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil s strani vlagatelja in strokovnega mnenja sodnega izvedenca in cenilca za steklarska dela, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik razpisno dokumentacijo v delu, ki določa izdelavo, dobavo in montažo zasteklene fasadne stene (Popis del za razpis: poglavje VII. Steklarska in alu dela, postavka 1) določil na kontradiktoren način, saj je zahteval Alu-stekleno fasado izdelano na podlagi sistema FW 50 SG proizvajalca â?? (sistem med drugim določa tudi debelino oken in način njihovega tesnjenja) in hkrati zahteval drugačno debelino oken od tiste po sistemu FW 50 SG, nadalje prekritje stikov s "primernimi profili", ki ga sistem FW 50 SG ne predvideva in koeficient toplotne prevodnosti, ki ga ni mogoče doseči pri uporabi sistema FW 50 SG. Iz skice proizvajalca â?? , ki določa način izvedbe zasteklene fasadne stene po sistemu FW 50 SG namreč izhaja, da so pri navedenem sistemu zasteklitve, stekla med seboj lepljena s posebnim na UV-žarke odpornim silikonskim tesnilom na način, da sta z zunanje strani zasteklene fasadne stene vidna samo steklo in medstekelno silikonsko tesnilo. Iz navedene skice nadalje izhaja tudi zahtevana debelina stekla (zunanje steklo 6 mm, medstekelni prostor 15 mm in notranje steklo 6 mm). Ugotovitve glede načina izvedbe zastekljene fasadne stene, kot ga določa sistem FW 50 SG potrjuje tudi predloženo strokovno mnenje sodnega izvedenca in cenilca za steklarsko stroko. Naročnik je nadalje v razpisni dokumentaciji (Popis del za razpis: poglavje VII. Steklarska in alu dela, postavka 1) določil debelino stekel 6 mm + 12 mm + 5 mm, ki pa ne izpolnjuje zahtev sistema izvedbe steklene fasade FW 50 SG in tudi v razpisni dokumentaciji navedenega koeficienta toplotne prevodnosti do K = 1,1 W/m2K s sistemom izvedbe steklene fasade FW 50 SG ni mogoče doseči, zaradi načina tesnjenja oken s posebnim na UV-žarke odpornim silikonskim tesnilom, kot ga določa navedeni sistem. Državna revizijska komisija se sicer strinja z navedbo naročnika, ki je podana v njegovem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 384/2002, z dne 10.09.2002, da se stekleni fasadni elementi z vgradnim steklom v alu-okvirju dajo izvesti na način, da se doseže koeficient toplotne prevodnosti K = 1,1 W/m2K, vendar se navedeni koeficient toplotne prevodnosti ne da doseči na v razpisni dokumentaciji predviden način (sistem FW 50 SG), ki na zunanji strani zastekljene fasadne stene ne predvideva vidnih alu-okvirjev, ki hkrati služijo kot zaščita pred UV-žarki za robno tesnilo stekel (thiokol, poliuretan), ki je lahko polnjeno z žlahtnim plinom, kar je med drugim pogoj za dosego v razpisni dokumentaciji zahtevanega koeficienta toplotne prevodnosti. Navedena kontradiktornost zahteve razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na izdelavo, dobavo in montažo zastekljene fasadne stene (Popis del za razpis: poglavje VII. Steklarska in alu dela, postavka 1) ima za posledico, da je ni mogoče izpolniti in posledično ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe. Opisano ravnanje naročnika pomeni kršitev prvega odstavka 23. člena ZJN-1.

Glede navedbe, da naročnik v razpisni dokumentaciji (Projekt: Strojne instalacije, poglavje 6. Popis materiala in del) v popisih del za "Vodovod in kanalizacijo" ni posebej določil kvalitete in cenovni razred zahtevanih materialov, vlagatelj v dodatnih pojasnilih med drugim navaja, da opisi v posameznih postavkah (postavke 1, 3, 4 in 6) v popisu del za "Vodovod in kanalizacijo", ki predvideva dobavo in montaža sanitarne keramike, določajo le kvaliteto izdelkov 1.A. Vlagatelj dodaja, da izdelki veliko proizvajalcev sanitarne keramike izpolnjujejo zahtevano kvaliteto, razlika med takšno opremo posameznih proizvajalcev pa je vsekakor v ceni. Vlagatelj meni, da posamezni popisi del premalo natančno določajo kaj naj ponudniki ponudijo, da bi bila zagotovljena primerljivost ponudb. Vlagatelj še dodaja, da se s predloženo ponudbo ponudnik zaveže izvesti dela, ki so predmet javnega naročila za ponujeno ceno. V primeru, da so ponujene cene nizke za nedefiniran popis del in ob predpostavki, da lahko naročnik naknadno izbira tip izdelkov, se ponudnik izpostavlja nepredvidenim tveganjem. Obratno, če se ponudnik zavaruje in ponudi za nedefiniran izdelek visoko ceno, se izpostavlja tveganju, da bo njegova ponudbena cena previsoka in zato ne bo konkurenčen. Vlagatelj nadaljuje, da s tem, ko je v svoji ponudbi črtal besedilo "po izboru projektanta oz. naročnika" ni izključil aktivne vloge naročnika pri izbiri materialov oziroma določitvi barv, finalnih obdelav in podobno. Tak način sodelovanja z naročnikom je običajen v gradbeni praksi, ne glede na to, kdo je naročnik in kdo izvajalec. Vlagatelj dodaja, da je s tem zgolj zagotovil, da bo dobavil sanitarno keramiko točno določenega proizvajalca s katerim poslovno sodeluje. Vlagatelj zaključuje, da naročnik v navedenih. postavkah ni zadostno definiral izdelke za katere se naj izdela ponudba. Verjetno je vsak ponudnik nudil drug izdelek, zato naročnik ni mogel pridobiti primerljivih ponudb, kar pa je osnovni namen razpisa in osnova za izbiro izvajalca.

Na podlagi proučitve določb razpisne dokumentacije, navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil s strani vlagatelja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da s tem, ko je v razpisni dokumentaciji (Projekt: Strojne instalacije, poglavje 6. Popis materiala in del, 6.1. Vodovod in kanalizacija, postavke 1,3,4 in 6) za zahtevano sanitarno keramiko navedena zahteva "po izbiri projektanta arhitekture oz. investitorja" in kvaliteta sanitarne keramike določena le z navedbo 1.A, ni zagotovljena primerljivost ponudb in s tem njihovo objektivno vrednotenje ter enakopravno nastopanje ponudnikov v predmetnem javnem naročilu. Namreč, v razpisni dokumentaciji je zahtevana sanitarna keramika določena na način, ki je preveč splošen (kvaliteta 1.A), tako da so ponudniki v svojih ponudbah lahko ponudili sanitarno keramiko različnih cenovnih razredov, kljub zahtevani kvaliteti 1.A, kar se lahko odrazi tudi v različni ponudbeni ceni posameznih ponudb. Na nejasnost naročnikovih zahtev v tem delu razpisne dokumentacije vpliva tudi določba "po izbiri projektanta arhitekture oz. investitorja", saj iz razpisne dokumentacije ni jasno na kaj se ta izbira projektanta oziroma naročnika nanaša. Tako je vlagatelj navedeno zahtevo razpisne dokumentacije razumel na način, da si naročnik pridržuje pravico do naknadne izbire ne samo barve, vzorcev in posameznih materialov sanitarne keramike, ki ne bi imeli stroškovnega vpliva na izvedbo predmeta javnega naročila, ampak tudi do naknadne izbire proizvajalca sanitarne keramike in s tem posredno tudi na stroške ponudnika pri izvedbi predmeta javnega naročila, zaradi različne cene sanitarne keramike (kvalitete 1.A) pri različnih proizvajalcih le-te. Naročnik je tudi z opisano določitvijo razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na sanitarno keramiko (Projekt: Strojne instalacije, poglavje 6. Popis materiala in del, 6.1. Vodovod in kanalizacija, postavke 1,3,4 in 6) kršil prvi odstavek 23. člena ZJN-1.

Ob takšni razpisni dokumentaciji (v delu, ki se nanaša na "Popis del za razpis: poglavje VII. Steklarska in alu dela, postavka 1" in "Projekt: Strojne instalacije, poglavje 6. Popis materiala in del, 6.1. Vodovod in kanalizacija, postavke 1,3,4 in 6") je onemogočena izdelava pravilne ponudbe, zlasti pa primerljivost ponudb in objektivno vrednotenje ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti vse potrebne podatke in vključiti dokumente, ki omogočajo ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo. Naročnik postavi vse svoje zahteve v razpisni dokumentaciji, zato mora v njej popolno predstaviti predmet javnega naročila, da je omogočena izdelava pravilne ponudbe ter njihova primerljivost in posledično objektivno vrednotenje ponudb.

Naročnik je z opisanim ravnanjem pri določitvi razpisne dokumentacije (v delu, ki se nanaša na "Popis del za razpis: poglavje VII. Steklarska in alu dela, postavka 1" in "Projekt: Strojne instalacije, poglavje 6. Popis materiala in del, 6.1. Vodovod in kanalizacija, postavke 1,3,4 in 6") kršil načelo transparentnosti (6. člen ZJN-1), ki je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri izdelavi razpisne dokumentacije, ki mora biti pripravljena tako, da lahko naročnik na njeni osnovi pričakuje pravilne in primerljive ponudbe za izpolnitev predmeta javnega naročila.

Glede na zgoraj zapisano Državna revizijska komisija ocenjuje vlagateljev očitek, da je naročnik kršil ZJN-1, kot utemeljen. Državna revizijska komisija je glede na to, da v tem postopku zaradi pomanjkljivo določene razpisne dokumentacije (kar ima vpliv na primerljivost ponudb in možnost njihovega objektivnega vrednotenja) nepravilnosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni mogoče sanirati, skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Glede navedb vlagatelja, ki se nanašajo na kršitev drugega odstavka 50. člena ZJN-1 (diskriminatornost meril) pri opredelitvi meril, Državna revizijska ugotavlja, da je s strani vlagatelja očitana kršitev ZJN-1 v smislu določil ZRPJN prepozna. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Vlagatelj bi torej moral očitano kršitev uveljavljati najkasneje do dneva odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika. Zaradi tega Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

Ne glede na dejstvo, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikovo ravnanje pri tem, ko je pri ocenjevanju ponudb uporabil tudi merila, ki niso bila opredeljena v razpisni dokumentaciji, predstavlja kršitev četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena ter da naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji. V kolikor je naročnik želel pri ocenjevanju ponudb uporabiti tudi merilo "dodatne ugodnosti", bi moral navedeno merilo opredeliti (opisati in ovrednotiti) v razpisni dokumentaciji in sicer na način, ki bi zagotavljal objektivno vrednotenje ponudb.

Državna revizijska komisija, v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN, naročnika napotuje, da pri ponovitvi postopka oddaje javnega naročila upošteva ugotovitve glede zgoraj navedenih nepravilnosti in kršitev določil ZJN-1 ter da pripravi razpisno dokumentacijo v skladu z določbami ZJN-1, z upoštevanjem temeljnih načel javnega naročanja, predvsem pa načela transparentnosti postopka oddaje javnega naročila in načela enakopravnosti ponudnikov.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v višini 333.552,61 SIT. Skladno z določilom prvega odstavka 22. člena ZRPJN mora vlagatelj zahtevka za revizijo, ob vložitvi zahtevka, plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 1% od vrednosti javnega naročila, od katere je po zakonu potreben javni razpis. Glede na določbo prvega odstavka 14. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (Ur.l.RS, št. 103/01) mora vlagatelj, kadar so predmet javnega naročila gradnje, plačati takso v višini 150.000,00 SIT. Ne glede na to, da vlagatelj ni zahteval povrnitev stroškov, Državna revizijska komisija opozarja vlagatelja, da lahko naslovi na Ministrstvo za finance zahtevek za povračilo preveč plačane takse.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??

Natisni stran