018-206/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za postavitev spletnega informacijskega sistema in spletnih strani â?? z oznako â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za postavitev spletnega informacijskega sistema in spletnih strani â?? z oznako â?? .

Obrazložitev:

Naročnik je dne 6.6.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za postavitev spletnega informacijskega sistema in spletnih strani â?? pod oznako â?? ter pripravil Razpisno dokumentacijo, štev. 810-1/2002-3-10003 (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), ki jo je dne 21.6.2002, s povabilom za sodelovanje, posredoval šestim potencialnim ponudnikom, kateri so bili na javnem razpisu za predhodno ugotavljanje sposobnosti, ki ga je pod oznako OMIS.IT-4/2001 izvedel â?? izbrani kot usposobljeni izvajalci za področje obravnavanega javnega naročila. Na naročnikovo povabilo sta se pravočasno odzvala dva ponudnika, in sicer vlagatelj ter podjetje â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po pregledu prispelih ponudb je strokovna komisija naročnika dne 22.7.2002 pripravila Poročilo o oddaji predmetnega javnega naročila, štev. 810-01/2002-17-10003, na podlagi katerega je naročnik z Obvestilom o oddaji javnega naročila pod oznako â?? , štev. 810-1/2002-18-10003, z dne 22.7.2002 (v nadaljevanju: obvestilo), oba ponudnika obvestil o izbiri izvajalca. V obrazložitvi obvestila je naročnik navedel rezultate ocenjevanja obeh ponudb po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe iz razpisne dokumentacije ter ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dosegla največji odstotek točk.

Dne 31.7.2002 je vlagatelj od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila v skladu z 79. členom ZJN-l. V zahtevi je vlagatelj naročniku zastavil določena vprašanja, ki zadevajo ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj meni: (1.) da je (ob upoštevanju problematike in števila razpoložljivih strokovnjakov izbranega ponudnika) ponujeni izvedbeni rok nerealen; (2.) da je rezultat ocene referenc izbranega ponudnika (17%) nemogoč; (3.) da izbrani ponudnik ni certificirani Lotus partner in da ne more predložiti štirih ali več certifikatov za razvijalca v Lotus Notes okolju; (4.) da izbrani ponudnik nima zahtevanega števila referenc.

Na podlagi vlagateljeve zahteve je naročnik pripravil obrazloženo obvestilo, štev. 810-1/2002-21-10003, z dne 8.8.2002, v katerem je na zastavljena vprašanja podal naslednjo obrazložitev:
(1.) Naročnik pojasnjuje, da časovni potek izdelave takšnih opravil, kot je računalniško programiranje, predstavlja za nekoga, ki ne opravlja takšnega dela in ga tudi nikoli ni, zelo težko določljiv in težko merljiv parameter ter da naročnik ne razpolaga s strokovnjaki za to področje, zaradi česar se je pri presoji roka izvedbe zanesel na strokovnost posameznega ponudnika, in to še toliko bolj, ker je vsak ponudnik v ponudbi podal tudi pisno izjavo, da vse navedbe, ki so podane v njegovi ponudbi, ustrezajo dejanskemu stanju. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi navedel rok izdelave dva tedna (kar je v ponudbi tudi večkrat poudaril), zato je naročnik pri ocenjevanju ponudbe upošteval ta rok. Ali je rok realen ali ne in ali je v takšnem času možno izpolniti v razpisni dokumentaciji zahtevane pogoje, pa iz prej navedenih razlogov naročnik ni ocenjeval. Naročnik meni, da mora biti vsak ponudnik v času, ki ga je navedel v svoji ponudbi, sposoben opraviti zastavljeno delo, saj je vsak ponudnik imel pri izdelavi svoje ponudbe na razpolago razpisno dokumentacijo, iz katere je bil razviden obseg del in na podlagi katere (seveda glede na njegove dosedanje izkušnje pri podobnih delih) je sam določil rok, v katerem je sposoben izvesti naročilo.
(2.) Naročnik se strinja z izračunom ocene referenc, ki ga je predstavil vlagatelj v zahtevi za obrazloženo obvestilo, vendar pripominja, da izračun temelji na predpostavki, da je izbrani ponudnik dobil oceno 17,0%, kar pa je tipkarska napaka v obvestilu ponudnikom - njegova dejanska ocena je 17,3%. Da je prišlo pri pisanju obvestila ponudnikom pri oceni reference izbranega ponudnika do tipkarske napake, pojasnjuje naročnik, je razvidno tudi iz skupne ocene ponudbe, ki znaša 93,3%. Vsota vseh posameznih ocen izbranega ponudnika, zapisanih v obvestilu ponudnikom (50,0% + 17,0% + 20,0% + 6,0%), da namreč rezultat 93,0%, razlika med skupno oceno in to vsoto pa znaša 0,3%. To pa dejansko predstavlja tipkarsko napako pri oceni referenc.
(3.) Naročnik pojasnjuje, izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil dokazila, da je certificiran Lotus partner, vendar pa je predložil dokazilo, da je IBM-ov partner v njihovem programu za razvijalce (IBM Partner World for Developers), ki ga je izrecno označil, da velja tudi za Lotus Notes področje. Naročnik poudarja, da v razpisni dokumentaciji ni točno določeno, kakšen nivo Lotus partnerja je potreben za pridobitev točk v tem delu ocenjevanja, ter da je zato naročnik dokazilo izbranega ponudnika priznal kot podobno certifikatu Lotus partner in mu dodelili ustrezno število točk. Izbrani ponudnik pa v svoji ponudbi ni predložil nobenega dokazila, da razpolaga z osebjem, ki imajo certifikat za razvijalce v Lotus Notes okolju, zato mu naročnik v tej točki ocenjevanja ni dodelil nobenih točk.
(4.) V zvezi z domnevnim pomanjkanjem referenc naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik podal izjavo, da vse navedbe, ki so podane v njegovi ponudbi, ustrezajo dejanskemu stanju ter da zato naročnik pri ocenjevanju njegovih referenc ni dvomil v zapisano, niti ni izrecno preverjal, ali predložene reference dejansko temeljijo na Lotus Notes tehnologiji - to pa zaradi tega, kjer je izbrani ponudnik pri večini referenc izpostavil, da gre za spletne informacijske sisteme. Tam, kjer pa to ni izrecno zapisal, je naročnik iz opisa posamezne reference ali samih spletnih strani sklepal, da gre za podoben reference (skupaj 12, od tega 10 v državni upravi) ter mu dodelili številu referenc ustrezno število točk.

Dne 14.8.2002 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da izpodbija naročnikova obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila zaradi napačno vodenega postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja, in sicer iz naslednjih razlogov:
A.) Naročnik je po vlagateljevem mnenju nepravilno upošteval dokazilo izbranega ponudnika â?? kot certifikat Lotus partner ali podobno, za katerega vlagatelj poleg tega tudi sumi, da je ponarejeno.
B.) Naročnik, kljub temu, da ga je vlagatelj opozoril, da se mu zdi s strokovnega vidika rok izdelave izbranega ponudnika nerealen (ob upoštevanju dejstva, da nima nobenega Lotus Notes certificiranega razvijalca in da ima, po vlagateljevi oceni, le eno referenco s področja razvoja Lotus Notes) teh navedb v skladu z načeli dobrega gospodarja ni podrobneje preveril, kajti ZJN-1 nalaga naročniku, da v postopkih javnega naročanja izbere tistega ponudnika, ki je sposoben in usposobljen izvesti zahtevano naročilo.
Ad A)
V razpisni dokumentaciji, je naročnik med merili za ocenjevanje referenc zahteval certifikat Lotus partner ali podobno (ocenjeno s 5 točkami) in certifikat za razvijalca v Lotus Notes okolju (ocenjeno s 5 točkami za 4 ali več oseb oziroma z 1 točko za vsako osebo do 4 oseb). Naročnik v Obrazloženem obvestilu pojasnjuje, da izbrani ponudnik ni predložil dokazila, da je certificiran Lotus partner, vendar pa je predložil dokazilo, da je IBM-ov partner v njihovem programu za razvijalce (IBM Partner World for Developers), ki ga je izrecno označil, da velja tudi za Lotus Notes področje. Vlagatelj izpodbija navedeno razlago in odločitev naročnika ter pojasnjuje, da je IBM Partner Program World for Software (kot se pravilno imenuje) sestavljen iz štirih sklopov podprogramov, in sicer za različne vrste programske opreme, kot sledi: Websphere Software, DB2 Data Management Software, Lotus Software in Tivoli Software. Ponudnik bi torej moral predložiti dokaz certifikat Lotus partner ali podobno, ki ga je možno pridobiti preko spletnih straneh IBM pod opisom Partner Profile. Ker izbrani ponudnik ni nikjer uradno naveden kot IBM-ov partner (kar je možno preveriti na ustrezni spletni strani), se je pri vlagatelju pojavil utemeljen dvom v resničnost navedb izbranega ponudnika. Nasprotno je vlagatelj na ustrezni spletni strani naveden kot â?? , kar je višja stopnja te vrste partnerstva pri principalu IBM. Razumljivo je, navaja vlagatelj, da se vsi partnerji z navedenega dokumenta med seboj poznajo in ker vlagatelj med njimi ni nikoli zasledil izbranega ponudnika, je dopustil možnost, da navedeni dokument morda ni bil pravočasno usklajen z dejanskim stanjem, zato se je obrnil neposredno na principala IBM â?? (v nadaljevanju: IBM) in prosil za pojasnilo. Tako je vlagatelj dne 13.8.2002 v telefonskem pogovoru dobil od IBM (ga. ...) naslednje informacije:
-da je na osnovi že predhodnega klica vlagatelja, ko se je ta še odločal o zahtevi za izdajo obrazloženega obvestila, ga. â?? preverila in ugotovila, da izbrani ponudnik nima nobenega IBM partnerstva;
-da je do IBM prišla informacija o tem, da se izbrani ponudnik oglaša za IBM partnerja tudi preko njihovega oddelka "â??";
-ga. ... je izbranemu ponudniku kot predstavnica IBM ob tem povedala, da se nima pravice predstavljati kot njihov partner.
Ad B)
Vlagatelj svojo ustrezno usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila izkazuje s svojim nazivom IBM Advanced Business Partner in odlično strokovno usposobljenostjo svojih razvijalcev za okolje Lotus Notes/Domino, kar se odraža tudi v referencah, ki jih je navedel v svoji ponudbi. Na tej strokovni podlagi tudi ocenjuje navedbo izbranega ponudnika o roku izvedbe naročila, ob upoštevanju njegove izkazane (ne)strokovnosti in nezadostnega števila ustreznih strokovnjakov, kot realno neizvedljivo. Vlagatelj je utemeljeno podvomil v resničnost navedb izbranega ponudnika in na to tudi takoj opozoril naročnika, zato bi moral naročnik po njegovem mnenju te navedbe vsaj podrobneje preveriti. Vlagatelj zato predlaga naročniku, naj podrobno preveri podane reference izbranega ponudnika in glede na dejanske ugotovitve upošteva in ustrezno pravilno oceni le tiste, ki ustrezajo merilom iz razpisne dokumentacije. S tem, če je naročnik oddal naročilo za razvoj aplikacije v okolju Lotus Notes ponudniku, ki nima usposobljenih razvijalcev za to tehnologijo, kaže na to, da obstaja zelo velika verjetnost, da s to tehnologijo ponudnik zadanega naročila ne bo mogel opraviti, oziroma, da navedene tehnologije ne bo uporabljal pravilno v skladu s stroko. Preprečevanje takih primerov je tudi glavni namen izdajanja certifikatov za razvijalce Lotus Notes. Certifikat torej ni sam sebi namen, temveč pomeni garancijo naročniku, da bodo upoštevana pravila stroke.
Iz vsega navedenega po vlagateljevem mnenju sledi, da naročnik ni pravilno vodil postopka in ni pravilno ugotovil dejanskega stanja, relevantnega za izbiro. Vlagatelj zato predlaga, da naročnik ponovno preveri pravilnost postopka in predložene navedbe in dokaze izbranega ponudnika ter zahtevku za revizijo ugodi, in sicer tako, da izbere vlagatelja kot najboljšega ponudnika oziroma, da v celoti razveljavi sporni postopek javnega naročila in postopek ponovi.

Naročnik je s sklepom, štev. 810-1/2002-32-10003, z dne 6.9.2002, zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa je naročnik navedel, da je oba ponudnika pozval, da mu dostavita dodatna pojasnila v zvezi s svojo ponudbo. Na podlagi teh dodatnih pojasnil in dodatnih preverjanj, ki jih je opravil sam naročnik, je strokovna komisija naročnika opravila ponovno ocenjevanje obeh prispelih ponudb na podlagi meril, določenih v razpisni dokumentaciji, pri čemer je ponudba izbranega ponudnika dosegla največji odstotek točk. Ker je strokovna komisija po ponovnem preverjanju prispelih ponudb in ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo prišla do enake odločitve, kot je to navedeno v obvestilu o oddaji javnega naročila, štev. 810-1/2002-18-10003, z dne 22.7.2002, je naročnik sprejel sklep, da se zahtevek za revizijo zavrne.

Vlagatelj je dne 12.9.2002 naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj meni, da naročnik ni pravilno ovrednotil oceno, ki se nanaša na reference izbranega ponudnik ter opozarja, da je naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval kot reference, ki jih bo upošteval, le tiste reference, ki bodo podobne projektu, ki je predmet zadevnega javnega naročila. Po vlagateljevem mnenju je definicijo pojma "podobnost" naročnik podal sam v razpisni dokumentaciji in sicer:
(1) Pri merilih za izbiro (str. 11) je naročnik zapisal: "Pri referencah ponudnika se ocenjuje število različnih in uspešno izvedenih spletnih informacijskih sistemov v zadnjih petih koledarskih letih, ki so podobni razpisanemu projektu".
(2) Podobnost razpisanemu projektu pa je po vlagateljevem mnenju dobro opisana v poglavju 2.3.1 Predmet javnega razpisa (str. 7-8), kjer med drugim piše: "Predmet javnega razpisa je priprava, izdelava in postavitev spletne informacijske aplikacije ..." (str . 7, prvi odstavek) ter "â?? Ker naročnik že uporablja informacijski sistem, ki temelji na Lotus Notes tehnologiji, mora biti ista tehnologija uporabljena tudi za osnovo spletnega informacijskega sistema (Lotus Notes verzije 5)." (str. 8, drugi odstavek). Iz opisa predmeta javnega naročila je po vlagateljevem mnenju mogoče zaključiti, da mora vsebovati informacijski sistem, ki je razpisanemu podoben, vse naslednje značilnosti (kumulativno):
gre za aplikacijo, torej program (in ne le za skupino t.i. statičnih spletni strani, realiziranih v HTML formatu)
aplikacija mora delovati na strežniku Lotus Domino
aplikacija mora biti dostopna preko spletnega brskalnika
Vlagatelj opozarja, da gre sicer za tehnično vprašanje, vendar ga je naročnik postavil kot merilo, zato mora zahteve iz svojega javnega naročila spoštovati. Vlagatelj ocenjuje, da dobro pozna trg razvijalcev programske opreme v okolju Lotus Notes/Domino, zato meni, da izbrani ponudnik ni navedel referenc, ki bi zadovoljile kumulativno navedenim pogojem za oznako "podobnosti". Vlagatelj meni, da gre v primeru referenc, ki jih navaja izbrani ponudnik, predvsem za realizacijo t.i. statičnih spletnih strani, realiziranih v HTML formatu, ki se morda kdaj tudi povezujejo z okoljem Lotus Notes/Domino, vendar to niso aplikacije, ki delujejo na strežniku Lotus Domino in so dostopne preko spletnega brskalnika, kot to izrecno zahteva v razpisni dokumentaciji naročnik.
Na koncu vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v sklopu dokazovanja usposobljenosti, listino - certifikat IBM Partner World for Developers, ki naj bi dokazovala njegov status "Lotus partner ali podobno", krivo uporabil kot pravo. Vlagatelj meni, da je s tem izbrani ponudnik izpolnil dejanski stan kaznivega dejanja ponarejanje listin, ki se kaznuje po kazenskem zakoniku. Na tako sklepanje (poleg obrazložitve naročnika, z dne 11.9.2002) vlagatelja napotuje tudi razgovor s predstavnikom principala IBM/Lotus, ga. ... , ki je ugotovila, da izbrani ponudnik nima nobenega IBM partnerstva in mu je izrecno prepovedala, da se predstavlja kot njihov partner. Iz obnašanja izbranega ponudnika vlagatelj ugotavlja, da ne gre za nikakršen njegov drobni spodrsljaj ali pomoto, temveč da gre za namerno (naklepno) izvršitev opisanega dejanja z namenom nepoštene pridobitve posla zadevnega javnega naročila.

Naročnik je z dopisom, štev. 810-1/2002-34-10003, z dne 16.9.2002, Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo in celotno dokumentacijo predmetnega javnega naročila. V spremnem dopisu naročnik na kratko povzema potek postopka ter navaja, da se je v revizijskem postopku (zato, ker so bila v zahtevku za revizijo navedena nekatera dejstva, ki bi lahko vplivala na končno oceno posamezne ponudbe) odločil, da bo ponovno preveril in ocenil obe ponudbi. V ta namen je naročnik oba ponudnika zaprosil za dodatna pojasnila, predvsem glede referenc in statusa Lotus partner, hkrati pa je slednje tudi sam preveril pri slovenskem zastopniku avtorja â?? , t.j. â?? . Na podlagi dodatnih pojasnil obeh ponudnikov in IBM je strokovna komisija naročnika ponovno ocenila obe ponudbi in ker je bil na koncu rezultat enak prvotnemu rezultatu (ponovno je bila ponudba izbranega ponudnika ocenjena kot najugodnejša) je naročnik na podlagi 2. odstavka 16. člena ZJN-1, dne 6.9.2002, sprejel sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je dne 23.9.2002 naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje dodatna pojasnila. Naročnik je zaprošena dodatna pojasnila posredoval v svojem dopisu, štev. 810-1/2002-36-1003, z dne 24.9.2002.

Dne 19.9.2002 je Državna revizijska komisija na podlagi 3. odstavka 21. člena ZRPJN za dodatna pojasnila zaprosila tudi oddelek za prodajo programske opreme pri IBM. Zaprošena pojasnila je Državna revizijska komisija prejela dne 24.9.2002.

Državna revizijska komisija je skladno z 12. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Ur.l. RS, št. 55/00) v obravnavani zadevi pridobila pisno strokovno mnenje neodvisnega strokovnjaka s področja informatike.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil naročnika in IBM ter presoji strokovnega mnenja neodvisnega strokovnjaka s področja informatike je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (1. odstavek 124. člena ZJN-1). Če je vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zato zakon delno odstopa od načela javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Vsa druga temeljna načela javnega naročanja (Poglavje 1.4. ZJN-1) pa je naročnik dolžan spoštovati tudi pri oddaji t.im. naročil male vrednosti.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno predvsem ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika na podlagi enega od meril za izbiro najugodnejše ponudbe, ki so navedena v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj je namreč prepričan, da je naročnik ob ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika nepravilno upošteval dokazila o zahtevanih referencah in certifikatih, ki jih je le-ta predložil v svoji ponudbi in so povezana z ocenjevanjem njegove ponudbe na podlagi merila "Reference ponudnika" (20%). Vlagatelj svoje navedbe v zahtevku za revizijo sicer posredno usmerja tudi v trditev, da izbrani ponudnik (zaradi domnevnega pomanjkanja ustreznih certifikatov in referenc) ni sposoben izvesti predmetnega javnega naročila. V zvezi s slednjim Državna revizijska komisija že uvodoma opozarja, da se (ob upoštevanju dejstva, da je naročnik v obravnavanem primeru k sodelovanju v postopku povabil izključno ponudnike, katerim je bila na podlagi javnega razpisa za predhodno ugotavljanje sposobnosti, ki ga je pod oznako â?? izvedel â?? , predhodno že priznana usposobljenost za izvedbo javnih naročil na področju spletnih informacijskih sistemov) ni mogla spuščati v preverjanje usposobljenosti izbranega ponudnika. Pač pa je morala Državna revizijska komisija v revizijskem postopku natančno preveriti, ali je naročnik pri ocenjevanju njegove ponudbe na podlagi merila "Reference ponudnika" (20%) pravilno uporabil predložena dokazila o referencah in certifikatih in ali je bil ponudba izbranega ponudnika na tej podlagi pravilno ocenjena. Državna revizijska komisija je morala torej zlasti preveriti, ali je naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika merilo "Reference ponudnika" uporabil na način, kot je bilo opisano in vrednoteno v razpisni dokumentaciji (4. odstavek 50. člena ZJN-1).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točka 2.3.5. - "Merila za izbiro izvajalca", stani 10-12) navedel, da se bo o najugodnejši ponudbi odločal na podlagi naslednjih meril:
Cena izvedbe 50%
Reference ponudnika 20%
Rok izvedbe 20%
Ocena predloga grafične podobe 10%

Način uporabe spornega merila "Reference ponudnika" (20%) je v razpisni dokumentaciji (stran 11) opisan, kot sledi:
"Pri referencah ponudnika se ocenjuje število različnih in uspešno izvedenih spletnih informacijskih sistemov v zadnjih petih koledarskih letih, ki so podobni razpisanemu projektu:
- vse reference ponudnika
10 ali več referenc 20 točk
5 do 9 referenc 10 točk
do 5 referenc 1 točka za vsako referenco
- reference ponudnika v državnih organih
7 ali več referenc 7 točk
3 do 6 referenc 4 točke
1 do 2 referenci 5 točk
- certifikat Lotus partner ali podobno 5 točk
- certifikat za razvijalca v Lotus Notes okolju
4 ali več oseb 5 točk
do 4 osebe 1 točka za vsako osebo

Največje možno število točk je 37. število doseženih točk (RP1) se v končno oceno preračuna po naslednji formuli (največ 20%):

RP1
RP = _ x 20%."
37

Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, ki jo je o poteku postopka sestavil naročnik (predvsem pa iz Poročila o reviziji postopkov pri oddaji javnega naročila za postavitev spletnega informacijskega sistema in spletnih strani â?? z oznako â?? , štev. 810-1/2002-31-10003, z dne 5.9.2002, ki ga je naročnik pripravil po ponovnem ocenjevanju obeh ponudb v revizijskem postopku - v nadaljevanju: Poročilo, z dne 5.9.2002), je bila ponudba izbranega ponudnika na podlagi merila "Reference ponudnika" ocenjena z naslednjim številom točk:
- vse reference ponudnika (10 ali več referenc) 20 točk
- reference ponudnika v državnih organih (7 ali več referenc) 7 točk
- certifikat Lotus Notes partner ali podobno (NE) 0 točk
- certifikat za razvijalca v Lotus Notes okolju (0) 0 točk
Skupno število doseženih točk (največ 37) = 27
število doseženih odstotnih točk za reference ponudnika (največ 20%) = 14,6%.

V Poročilu, z dne 5.9.2002 (strani 1 in 2), je naročnik zapisal, da je strokovna komisija naročnika v revizijskem postopku na podlagi navedb v zahtevku za revizijo od obeh ponudnikov zahtevala dodatno obrazložitev njunih ponudb (dopis naročnika, štev. 810-1/2002-24-10003, z dne 28.8.20029), in sicer v delu, ki se nanaša na reference ponudnika ter rok izdelave ter da je, na podlagi pridobljenih pojasnil obeh ponudnikov (dopisi izbranega ponudnika, z dne 29.8.2002 in 4.9.2002 ter dopis vlagatelja, z dne 30.8.2002), kot tudi na podlagi drugih poizvedovanj članov strokovne komisije (e-sporočilo podjetja â?? naročniku, štev. 801-1/2002-27-10003, z dne 28.8.2002), dne 6.9.2002 še enkrat opravila ocenjevanje obeh ponudb, s poudarkom na roku izdelave in prikazanih referencah.

Kot je razvidno iz primerjave rezultatov ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika, navedenih v Poročilu, z dne 5.9.2002, ter rezultatov ocenjevanja, ki so dokumentirani v prvem poročilu komisije (Poročilo o oddaji javnega naročila male vrednosti pod oznako â?? , štev. 810-1/2002-17-10003, z dne 22.7.2002), je bila, ob upoštevanju vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo, ocena, ki jo je prejela ponudba izbranega ponudnika na podlagi merila "Reference ponudnika", tekom revizijskega postopka korigirana na 14,6% (prej 17%), kar je v skupni oceni izbranemu ponudniku prineslo 90,6 odstotnih točk (prej 93,3%). Iz primerjave obeh poročil izhaja, da je bila ocena ponudbe izbranega ponudnika znižana na račun dejstva, da je naročnik v revizijskem postopku sprejel navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevane pomanjkljivosti v zvezi s predloženim certifikatom Lotus Notes partner ter je zato v ponovnem ocenjevanju ponudbo izbranega ponudnika na podlagi podmerila "Certifikat Lotus Notes partner ali podobno" ocenil z oceno 0 točk (prej 5 točk). Iz navedenega je mogoče zaključiti, da je naročnik v tem delu v celoti sledil revizijskim navedbam vlagatelja ter da ocena ponudbe izbranega ponudnika v tem smislu med strankama ni (več) sporna.

Vkljub navedenemu je Državna revizijska komisija na podlagi 3. odstavka 21. člena ZRPJN za dodatna pojasnila o pomenu spornih certifikatov zaprosila â?? . Iz pojasnila, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 24.9.2002, izhaja, da â?? ponuja svojim partnerjem za programsko opremo, glede na njihovo naravo dela in fokus, dve obliki sodelovanja (1.) PartnerWorld for Software (sodelovanje je namenjeno predvsem podjetjem, ki se želijo ukvarjati s prodajo programske opreme IBM in implementacijo programske opreme IBM pri strankah) in (2.) PartnerWorld for Developers (namenjeno predvsem podjetjem, ki se želijo ukvarjati z razvijanjem aplikacij na IBM platformah in z IBM programskimi orodji). Poleg navedenega IBM vsem partnerjem ponuja tudi različne "stopnje" partnerstva, in sicer: "member" (osnovna oblika sodelovanja), "advanced" in "premier" (za partnerje, ki si želijo veliko podpore od IBM in v ta namen tudi investirajo v izobraževanje in drugo.) "Member" članstvo pomeni v praksi samo podporo IBM partnerjem preko spletnih strani, vabila na dogodke, ki jih prireja IBM, predstavitve novosti in podobno. Za "member" članstvo se ne zahteva IBM tehničnih ali prodajnih certifikatov, torej registriranega znanja, kar pa seveda ne pomeni, da partner znanja in izkušenj nima. Za "advanced" in "premier" partnerstvo je potrebno izobraževanje in potrditev znanja (certifikat) na posameznih tehničnih ali prodajnih področjih, kakor tudi registrirane reference in izpolnitev drugih pogojev. Iz pojasnila IBM je mogoče razbrati tudi naslednji (trenutni) status obeh ponudnikov, in sicer:
Vlagatelj: članstvo v PartnerWorld for Software (23.2.2001); advanced članstvo (4 tehnični certifikati - CLP Domino R5)
Izbrani ponudnik: članstvo v PartnerWorld for Developers (prijavljen konec prvega četrtletja, natančnega podatka IBM še nima); članstvo v PartnerWorld for Software (19.8.2002) - member član, certifikatov zaenkrat nima.

Kar zadeva ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika na podlagi podmeril "Vse reference ponudnika" in "Reference ponudnika v državnih organih", je iz primerjave vsebine obeh poročil naročnika o oddaji obravnavanega javnega naročila mogoče razbrati, da je ocena, ki jo je v tem delu prejela ponudba izbranega ponudnika, (tudi po opravljenih dodatnih preverjanjih v revizijskem postopku) ostala nespremenjena. V Poročilu, z dne 5.9.2002, je s tem v zvezi zapisano, da je komisija naročnika, po preverjanju dodatnih pojasnil v ponudbi predloženih 12 referenc, ki jih je na zahtevo naročnika posredoval izbrani ponudnik, kot tudi na podlagi lastnih preverjanj tistih referenc izbranega ponudnika, za katere le-ta ni dal opisa, ugotovila, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil 10 ustreznih referenc, od tega 8 s področja državnih organov. Preostali dve referenci je komisija naročnika ocenila kot neustrezni, in sicer s pojasnilom, da so spletne strani narejene v klasični HTML obliki, zaradi česar se pri spremembi vsebine nujno potrebujejo posebna orodja, ki jih naročniki običajno nimajo in takšne popravke opravlja izvajalec, kar je v nasprotju z zahtevo iz razpisne dokumentacije, da vse popravke vsebine izvaja izključno naročnik brez posredovanja izvajalca. Naročnik ti dve referenci ni upošteval v skupnem izračunu, kljub temu pa je izbranemu ponudniku v tem delu ostalo dovolj ustreznih referenc, da je pri ocenjevanju ponudbe na podlagi podmeril "Vse reference ponudnika" in "Reference ponudnika v državnih organih" zbral največje število možnih točk.

Državna revizijska komisija je skladno z 12. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Ur.l. RS, št. 55/00) zaradi strokovne ocene zgoraj navedenih zaključkov naročnika ter vlagateljevih navedb Â"Â"v tem delu revizijskega zahtevka pridobila pisno strokovno mnenje neodvisnega strokovnjaka s področja informatike (v nadaljevanju: mnenje).

Iz strokovnega mnenja, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 2.10.2002, izhaja, da je v obravnavanem primeru pri referencah sporna predvsem dikcija, uporabljena pri opisu merila "Reference ponudnika", in sicer "â?? ki so podobni razpisanemu projektu". Iz mnenja je mogoče povzeti, da je uporabljena dikcija preohlapna in da premalo natančno definira zahtevo naročnika. Takšna dikcija ponudnikom omogoča različno interpretacijo naročnikove zahteve, saj nikjer v razpisni dokumentaciji ni obrazloženo, kaj naročnik definira kot "podobno razpisanemu projektu". Ni torej jasno ali gre za vsebinsko, organizacijsko, tehnično ali funkcionalno podobnost ali pa morebiti za obvezno kombinacijo vseh navedenih elementov. V strokovnem mnenju je dalje poudarjeno, da je naročnik v svoji obrazložitvi ocenjevanja referenc tekom revizijskega postopka sicer navedel, kaj po njegovem mnenju omenjena dikcija pomeni, da pa vendarle ostaja dejstvo, da tovrstne obrazložitve v razpisni dokumentaciji ni ter da si zato lahko pač vsakdo po svoje tolmači, na osnovi katerih parametrov bi bilo v obravnavanem primeru potrebno razsojati o "podobnosti razpisanemu projektu". Zaradi vsega navedenega je v obravnavanem primeru objektivno nemogoče natančno oceniti primernost podanih referenc, saj so si vsi spletni portali vsaj v kakšnem elementu ali vidiku podobni (pri čemer pa naročnik, kot rečeno, v opis merila ni vključil nobenih objektivnih parametrov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati "podobnost" z razpisanim projektom). Takšen zaključek je toliko bolj utemeljen ob dejstvu, da je vlagatelj v svoji ponudbi podal striktno samo reference iz okolja Lotus Notes (pri čemer seveda obstaja možnost, da izdeluje rešitve samo v tem okolju), izbrani ponudnik pa reference, ki se nanašajo na različne rešitve, v različnih tehnoloških okoljih (možno je domnevati da v nekaterih primerih tudi samo za en modul sistema - sporočilni sistem v referencah 5, 7, 8, 11).

Na podlagi spredaj navedenega mnenja Državna revizijska komisija zaključuje, da na osnovi obstoječe razpisne dokumentacije ni mogoče objektivno razsoditi o sporu med vlagateljem in naročnikom o tem, katere od referenc, ki jih je v svoji ponudbi predstavil izbrani ponudnik, ustrezajo kriteriju, zapisanemu na 11. strani razpisne dokumentacije, to je "podobne razpisanemu projektu".

ZJN-1 v 50. členu zahteva, da morajo biti merila za izbiro najugodnejše ponudbe smiselno povezana z vsebino javnega naročila in da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (2. odstavek 50. člena). V cit. določilu sta vsebovani dve (med seboj tesno povezani) zahtevi v zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejšega ponudnika, in sicer (1.) zahteva po smiselni vsebinski povezavi med posameznim merilom in predmetom javnega naročila ter (2.) zahteva po takšnem opisu (načina uporabe) merila, da bo na njegovi osnovi v fazi ocenjevanja ponudb mogoče objektivno (to je brez vpletanja elementov subjektivne presoje) "meriti" prednosti oziroma slabosti posameznih ponudb na določenem relevantnem področju. Zahteva po "smiselni povezanosti" (meril s predmetom javnega naročila) iz 2. odstavka 50. člena ZJN-1 seveda ne pomeni zgolj deklarirane "podobnosti projektov", temveč pomeni predvsem zahtevo po tem, da se vnaprej določijo in dovolj jasno opišejo elementi oziroma objektivne okoliščine, na podlagi katerih se bo mogoče (tudi v primeru spora) o tem odločati. Le z jasnim opisom okoliščin, ki povezujejo določene projekte kot "podobne", se je v fazi ocenjevanja ponudb mogoče izogniti subjektivni presoji in tako izpolniti tudi drugo zahtevo zakona iz 2. odstavka 50. člena - to je zahtevo po takšnih merilih, ki bodo prispevala k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v obravnavanem primeru pri opisu merila "Reference ponudnika" v razpisni dokumentaciji ni izpolnil zgoraj opisanih zahtev iz 2. odstavka 50. člena ZJN-1. Navedena pomanjkljivost razpisne dokumentacije je v nadaljevanju postopka sprožila med vlagateljem in naročnikom spor, v katerem si stranki vsaka po svoje razlagata elemente, ki opredeljujejo "podobnost" razpisanega projekta, pri čemer pa ne obstajajo objektivni kriteriji, na podlagi katerih bi bilo mogoče razsoditi o njunem sporu. Ker se je torej ob reševanju revizijskega zahtevka izkazalo, da na osnovi obstoječe razpisne dokumentacije ni mogoče preveriti pravilnosti ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika na podlagi merila "Reference ponudnika" (to merilo pa se v obravnavanem primeru, ob upoštevanju doseženih rezultatov ocenjevanja obeh konkurenčnih ponudb po preostalih merilih, izkaže kot odločilno za izbiro najugodnejšega ponudnika), je morala Državna revizijska komisija skladno z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

Čeprav v nadaljevanju navedeno ne vpliva na odločitev Državne revizijske komisije, Državna revizijska komisija na koncu vendarle pripominja, da je (podobno kot rezultate ocenjevanja ponudb po merilu "Reference ponudnika") zaradi nedorečenosti v razpisni dokumentaciji v obravnavani zadevi težko odgovoriti tudi na vprašanje, ali izbrani ponudnik lahko izvede naročilo v dveh delovnih tednih, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval konkretno navedbo zaposlenih, ki bodo delali na projektu in njihovo razpoložljivost glede na ostale naloge, ki jih izvajajo, prav tako pa obrazec predračuna ne predvideva podrobnih specifikacij dela. Iz že omenjenega mnenja neodvisnega strokovnjaka s področja informatike, ki ga je v revizijskem postopku pridobila Državna revizijska komisija, izhaja, da je dva tedna zelo kratek rok, ki ga je realno težko doseči, še posebej, ker je običajno, da pri tovrstnih delih naročnik potrjuje posamezne faze (npr. grafično podobo, način navigacije, funkcionalnost rešitve ipd.). Naročnik v svojih obrazložitvah sicer navaja, da je čas izvedbe odvisen od različnih dejavnikov, ki nastopajo tako na strani naročnika kot tudi izvajalca ter da zaupa izbranemu ponudniku, da je sposoben projekt zaključiti v dveh tednih. Žal pa izbrani ponudnik ni ob utemeljitvi svoje (pavšalne) potrditve izvedbenega roka podal nobenih konkretnih podatkov s pomočjo katerih bi konkretno obrazložil, kako bo ta rok izpolnil. V konkretnem primeru rok izvedbe bistveno vpliva na končno število točk, četudi je absolutna razlika v času izvedbe majhna (teden in pol), tako, da se postavlja tudi vprašanje smiselnosti tovrstne uteži pri časovno tako kratkem projektu, razen če ne obstajajo posebni razlogi, ki bi narekovali nujno dokončanje dela do določenega roka.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??

Natisni stran