018-203/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za izdelavo projektne in razpisne dokumentacije za ureditev mednarodnega mejnega prehoda â?? in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ... , skupina ponudnikov, združenih po pogodbi o skupnem nastopanju na javnem razpisu za Izdelavo projektne dokumentacije (PGD, PZR in PZI in projekt opreme) in razpisne dokumentacije za ureditev mednarodnega mejnega prehoda â?? , z dne 19.07.2002, po katerem nastopa â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je, dne 29.04.2002, sprejel sklep, št. 266-12/01, o začetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo projektne in razpisne dokumentacije za ureditev mednarodnega mejnega prehoda â?? . V Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, je naročnik objavil javni razpis predmetnega javnega naročila. Dne 17.07.2002 je naročnik sprejel popravek sklepa, št. 266-23/2002, o začetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo projektne in razpisne dokumentacije za ureditev mednarodnega mejnega prehoda â?? . Javno odpiranje ponudb je bilo dne 19.07.2002, iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb pa izhaja, da je na javni razpis prispelo 7 pravočasnih ponudb. Iz obvestila o oddaji naročila št. 266-23/2002, z dne 22.08.2002, je razvidno, da je kot najugodnejši ponudnik izbran â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).


Naročnik je, dne 04.09.2002 (dokument št.: 351-1/02, z dne 03.09.2002) prejel vlagateljev zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V njem vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo zavrnil z navedbo, da nastopa kot partner skupaj s podjetjem â?? , ki je za naročnika, po pogodbi št. 20/02, z dne 27.02.2002, ki je bila sklenjena na osnovi izbire najugodnejšega ponudnika na javnem naročilu malih vrednosti, št. 266-12/01, zap.št. JN: 08/02 MAN, izdelal "Izdelavo idejnih projektov objektov in zunanje ureditve s komunalnimi vodi za Mednarodni mejni prehod â?? ". Skladno z drugim odstavkom 5. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe. Glede na navedeno je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnje obravnave.
Vlagatelj nadalje navaja, da se generalno vprašanje, ali se priprava projekta šteje za izdelavo razpisne dokumentacije in ali je to razlog za izločitev ponudnika, v pravni praksi kot odprto vprašanje pojavlja že od uveljavitve zakonske ureditve javnih naročil, saj so znana pravna mnenja tako ob upoštevanju določila 7. člena ZJN-1, kakor tudi skoraj identičnega določila drugega odstavka 5. člena ZJN-1. Vprašanje se je presojalo v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti načela enakosti ponudnikov kakor tudi načela zagotavljanja konkurence med ponudniki. Vlagatelj je seznanjen s prevladujočimi pravnimi stališči, po katerih je smisel navedene zakonske določbe zlasti izločitev ponudnikov, ki so sodelovali pri pripravi razpisne dokumentacije, da ne bi ti ponudniki prilagajali pogojev in meril za izbiro najugodnejše ponudbe oziroma drugih pogojev svojim interesom. Pravilo je preventivno in uveljavlja splošno načelo, da se prepreči upoštevanje interesov ponudnikov, ki so imeli možnost vplivati na vsebino razpisne dokumentacije. Pri tem ni nujno, da gre za situacijo, v kateri je nek izdelek sestavni del razpisne dokumentacije, temveč za situacijo, v kateri je ponudnik, ki je sodeloval pri pripravi izdelka, ki se uporabi pri pripravi razpisne dokumentacije, imel neupravičeno prednost pred ostalimi ponudniki, ker je bil s podlagami za razpisno dokumentacijo že seznanjen pred ostalimi ponudniki, kar je povečalo njegove možnosti pri izbiri najugodnejšega ponudnika. S tem je kršeno načelo enakopravnosti, ker vsi ponudniki niso imeli ob enakih pogojih enakih možnosti.
Vlagatelj nadalje meni, da navedeni argumenti pri predmetnem javnem razpisu za njegovo izločitev niso podani. V skladu z določili Pravilnika o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Uradni list RS, št. 35/98 in spremembe; v nadaljevanju: pravilnik), ki določa podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije in sicer idejnega projekta (v nadaljevanju: IP), projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: PGD), projekta za razpis (v nadaljevanju: PZR), projekta izvedenih del (v nadaljevanju: PID) in projekta za etažne lastnike, mora projektna dokumentacija v skladu z določilom 7. člena, razen kadar ne pride do gradnje, obsegati PGD, PZI in PID. Projektna dokumentacija lahko obsega tudi IP oziroma PZR. Iz navedenega določila jasno izhaja ugotovitev, da IP ni obvezna sestavina projektne dokumentacije. 9. člen pravilnika določa vsebino IP, ki se izdela na osnovi predhodno izdelanih idejnih rešitev oziroma programskih risb, v katerih se oblikujejo posamični problemi oziroma variante posamičnih problemov. Z IP se predlaga najustreznejšo varianto. Po določilu tretjega odstavka 9. člena se IP lahko uporabi kot osnovo za izdelavo PGD ali kot osnovo za izdelavo investicijskega programa ali kot osnovo za izdelavo PZR. Iz pogodbe, ki jo je partner ... v skupni ponudbi sklenil za izdelavo IP objektov in zunanje ureditve s komunalnimi vodi za MMP â?? , ne izhaja, da bo izdelek naročnik uporabil kot strokovno podlago pri pripravi razpisne dokumentacije za predmetni javni razpis, temveč je bil namen sklenjene pogodbe v okviru predmeta pogodbe zgolj izdelava IP objektov in zunanje ureditve s komunalnimi vodi. Izvajalec navedene pogodbe ni bil seznanjen z namenom naročnika, da bo njegov izdelek uporabil kot strokovno podlago pri pripravi razpisne dokumentacije za drug javni razpis, iz pogodbenih določil ta namen naročnika ni razviden in torej soglasje volj obeh pogodbenih strank glede uporabe predmeta pogodbe ni bilo podano. Ta ugotovitev je nesporno podkrepljena s samim predmetom oddaje pri konkretnem javnem naročilu, kjer je že v naslovu samega javnega razpisa opredeljeno, da gre pri predmetu oddaje tako za izdelavo projektne dokumentacije (PGD, PZR in PZI in projekt opreme) kakor tudi za izdelavo razpisne dokumentacije za ureditev MMP â?? . Izdelek iz sklenjene pogodbe je naročnik uporabil torej za drug namen, s katerim izdelovalec IP ni bil seznanjen, kar ne more iti v škodo skupini ponudnikov, v kateri kot partner sodeluje izdelovalec IP. V kolikor bi bil partner v skupni ponudbi seznanjen z namenom naročnika, da predmet pogodbe uporabi za pripravo razpisne dokumentacije in da bo zato pri naslednjem razpisu v smislu določila 5. člena ZJN-1 izločen, pogodbe po vsej verjetnosti ne bi sklenil. Naročnik namreč tudi ni dosledno uporabil navedenega zakonskega določila, saj je partner â?? zanj po pogodbi izdelal že Idejno rešitev za MMP â??, vendar mu je naročnik ne glede na to oddal tudi javno naročilo male vrednosti Izdelava IP za isti MMP. Ob uporabi 5. člena ZJN-1 torej â?? ne bi smel biti izbran kot najugodnejši ponudnik za izdelavo IP, saj je predhodno že izdelal idejno rešitev za ta mejni prehod.
Vlagatelj nadalje navaja, da stališče, po katerem naj bi bil ponudnik, katerega izdelek se uporabi pri pripravi razpisne dokumentacije, v neupravičeni prednosti, ker bi zadevo poznal bolje od ostalih ponudnikov in bi lahko vključil v zahteve razpisne dokumentacije določene svoje interese, torej naročnik ni upošteval pri sklenitvi pogodb za izdelavo idejne rešitve in IP. Po vlagateljevem mnenju namreč navedeno stališče pri izdelavi projektne dokumentacije ne pride v poštev, ker gre za drugačno situacijo kakor pri relaciji izdelava projektov in sama gradnja. Ker v konkretnem primeru partner ... pri realizaciji pogodbe in sami izdelavi IP ni bil seznanjen z namenom naročnika, da bo njegov izdelek uporabil kot strokovno podlago pri pripravi razpisne dokumentacije za predmetni razpis, tudi ni mogel imeti in ni imel namena prilagoditi svojih interesov pri izdelavi IP z interesi pri izdelavi PGD, PZR in PZI.
Razpisna dokumentacija, katere vsebina je opredeljena z odredbo o obvezni vsebini razpisne dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97), mora med drugim vsebovati tudi tehnično dokumentacijo, ki mora biti izdelana v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in ob upoštevanju veljavnih predpisov. Projektna naloga, ki jo vsebuje predmetna razpisna dokumentacija tako vsebuje "tehnična navodila" ponudnikom, kjer je med drugim (za pomoč ponudnikom pri izvrševanju predmeta oddaje javnega naročila) tudi navedena osnova za izdelavo načrtov PGD, PZR in PZI kot strokovno gradivo. Na podlagi pravilnika mora projektna dokumentacija obsegati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in PID (vsebina le-teh je tudi opredeljena v nadaljevanju tega podzakonskega akta). Ni pa torej nujno, da vsebuje IP oziroma PZR, pač pa je le-to opredeljeno kot možnost (drugi odstavek 7. člena pravilnika). Dalje je v 9. členu opredeljena vsebina IP (idejnega projekta), kjer je izrecno navedeno, da se z IP predlaga najustreznejšo varianto, dalje pa se ga lahko (ni pa to nujno) uporabi kot osnovo za izdelavo projekta za PGD ali kot osnovo za izdelavo investicijskega programa ali kot osnovo za izdelavo PZR. IP tako dejansko obsega tehnični opis, ki mora biti izdelan v skladu s predpisi, posplošeni popis del in opreme z oceno stroškov, s katerim je v tem delu nemogoče doseči take izvedbe posameznih del, ki izraziteje dajejo prednost ponudnikovi tehnologiji, uporabi specifične opreme, s katero ponudnik razpolaga, kar velja tudi za kadre, izkušnje, zaloge ali nahajališča materialov. Dalje je v 11. členu pravilnika točno opredeljeno, da gre za posplošeni popis del in opreme. Slednje je nadalje potrjeno (torej da gre zgolj za posplošen popis del) v 16. členu pravilnika, ki predpisuje obvezno vsebino PGD, ki mora dalje natančno vsebovati popis del, opreme, stroškovno oceno, ipd., kar pa v nobenem primeru ni vezano na rešitve iz IP. Izdelovalec IP tako v nobenem primeru ne more preko tega vplivati na prilagajanje razpisne dokumentacije svojim interesom, saj lahko naročnik v postopku priprave le-te uporabi drugačne zahteve. Z IP je namreč predlagana le najustreznejša varianta, ta pa nikakor ni del razpisne dokumentacije, ker bi tako želel izdelovalec projektov, temveč zato, ker je izdelovalec razpisne dokumentacije ali njenega dela vezan na vsebino projektne dokumentacije (tako kot na naravne danosti). Dejansko je slednje razvidno tudi iz razpisne dokumentacije same, kjer je v okviru projektne naloge pod točko 5 navedeno, da je kot osnovo za izdelavo načrtov možno uporabiti naslednje strokovno gradivo, kjer so med drugim navedeni tudi IP-ji. Iz dikcije razpisne dokumentacije pa ni razvidno, da je izdelovalec IP ..., temveč ravno obratno razpisna dokumentacija z uporabljeno množino napotuje na več idejnih projektov. Dejstvo je torej, da so le-ti predlagani kot strokovno gradivo (naročnik, ki je sam pripravljal razpisno dokumentacijo bi lahko kljub temu, da IP vsebuje več variant, slednjega naročil pri različnih pravnih subjektih in uporabil rešitve po svojem lastnem izboru) po izboru naročnika, ki je tako sam izoblikoval tehnično dokumentacijo oziroma načrte.
Vlagatelj nadalje navaja, da kot ponudnik tako v ničemer ni sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali pri pripravi ponudbe. Nasprotno razmišljanje bi namreč vodilo v napačno sklepanje in bi dejansko pomenilo omejevanje konkurence. Dejstvo je, da med ponudniki obstaja konkurenca, ki pa je normalna in nujno potrebna za obstoj trga (npr. ponudnik ima ugodnejši dostop do materialov zaradi bližine sedeža, ipd.) in da imajo določeni ponudniki zaradi nastopanja na trgu različno pridobljene izkušnje, tako v izgradnji, kakor tudi v projektiranju. V kolikor bi imel ponudnik na podlagi izdelanega IP-ja določeno prednost, ta prednost ni nepravična in ne pomeni omejevanja konkurence, pač pa je nastala zaradi objektivnih danosti, ponudnikovega nastopanja na trgu in zaradi narave dejavnosti, ki jo opravlja. Naročnik pa mora v postopku oddaje javnega naročila zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile predmetno diskriminacijo ponudnikov. Vsako nasprotno postopanje naročnika bi pomenilo izločanje ponudnika zaradi narave dejavnosti, ki jo le-ta opravlja, kljub temu, da naročnik pri izdelavi razpisne dokumentacije na izdelani IP sploh ni vezan, pač pa bi lahko uporabil katerikoli IP, ki bi ga lahko pridobil od različnih subjektov. V kolikor bi torej vlagatelj štel, da je bil kot ponudnik zgolj na podlagi izdelanega IP udeležen pri pripravi razpisne dokumentacije oziroma njenega dela, bi to pomenilo širjenje vsebine zakonskih določil in neposredno ustvarjanje diskriminacije med ponudniki, kar pomeni kršitev vseh temeljnih načel ZJN-1, še zlasti načela o enakopravnosti ponudnikov.
Vlagatelj še meni, da velja premisliti, ali ne gre za kršitev avtorskih pravic izdelovalca IP in sicer s tem, da je le-ta pogodbeno prenesel slednje zgolj na naročnika, ta pa jih je na tem temelju upravičen uporabljati le za svojo lastno uporabo, nikakor pa ne dajati na voljo drugim konkurenčnim ponudnikom brez avtorjevega soglasja in še zlasti brez konkretnega navajanja izdelovalca IP. Slednje bi znalo pomeniti tudi zavajanje ponudnikov, saj iz splošnih navedb strokovnih podlag ni razvidno, da je naročnik pri izdelavi razpisne dokumentacije uporabil sporni IP. Zaradi vsega navedenega, še zlasti pa zaradi navedenih kršitev ZJN-1 in zmotne uporabe materialnih predpisov ter napačne presoje dejanskega stanja, je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo in predlagal, da se spremeni odločitev naročnika o izboru najugodnejšega ponudnika ter se kot najugodnejšo ponudbo izbere vlagateljevo ponudbo ob upoštevanju ostalih razpisnih pogojev. Podrejeno pa v izogib napačni uporabi 5. člena ZJN-1 in jasnejši opredelitvi uporabe izdelanega IP v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila Izdelava projektne dokumentacije PGD, PZR in PZI ter projekt opreme vlagatelj predlaga naročniku, da ob uporabi določila 77. člena ZJN-1 sprejme odločitev o zavrnitvi vseh ponudb in o novem postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v višini 80.000,00 SIT.


Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN, dne 09.09.2002, sprejel sklep, št. 266-23/2002, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo postopka predmetnega javnega naročila ter navedel, da navedbe vlagatelja v celoti zavrača. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je bil vlagatelj zahtevka za revizijo podjetje ..., ki nastopa kot partner, že pred objavo javnega naročila seznanjen, da bo njegov izdelek, to je idejni projekt oziroma njegov del, naročnik uporabil kot del razpisne dokumentacije in da vsled navedenega, po določilih drugega odstavka 5. člena ZJN-1 ne more oziroma ne sme sodelovati kot ponudnik, partner ali podizvajalec. Ker se vlagatelj s takim tolmačenjem naročnika ni strinjal, oziroma je imel drugačno mnenje, ga je naročnik napotil po pridobitev mnenja o predmetni zadevi na za to pristojen organ, to je Urad za javna naročila. Urad za javna naročila je vlagatelju izdal mnenje, št. 399/2002-RS, z dne 10.06.2002, v katerem v celoti potrjuje mnenje oziroma razlago naročnika glede namena in uporabe drugega odstavka 5. člena ZJN-1. V skladu z navedenim, je naročnik zakonito in pravilno ponudbo, ki sta jo vložila ..., skupina ponudnikov, združenih po pogodbi o skupnem nastopanju na javnem razpisu za Izdelavo projektne dokumentacije (PGD, PZR in PZI in projekt opreme) in razpisne dokumentacije za ureditev mednarodnega mejnega prehoda â??, iz prej navedenih razlogov, izločil iz nadaljnje obravnave. Naročnik nadalje navaja, da ima, v kolikor je vlagatelj mnenja, da je naročnik njegovo avtorsko delo uporabil nepravilno oziroma v nasprotju s sklenjeno pogodbo, na voljo ustrezna pravna sredstva za zaščito svojih pravic, nikakor pa le-teh ne more reševati skozi postopek oddaje javnega naročila in v zvezi s tem vložene revizije. Naročnik je skladno s 17. členom ZRPJN vlagatelja pozval, da mu v roku tri dni od prejema tega sklepa pisno sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 12.09.2002, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je skladno z določilom drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št. 266-23/2002, z dne 16.09.2002, Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Z dopisom, št. 018-203/02-22-1741, z dne 20.09.2002, je Državna revizijska komisija skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN naročnika pozvala, da posreduje dokazila oziroma pojasnila, da je bil vlagatelj že pred objavo javnega naročila seznanjen, da bo idejni projekt oziroma njegov del naročnik uporabil kot del razpisne dokumentacije in da vsled navedenega, po določilih drugega odstavka 5. člena ZJN-1 ne more oziroma ne sme sodelovati kot ponudnik. Z dopisom, z dne 23.09.2002, je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval zahtevana pojasnila.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je v razpisni dokumentaciji v okviru projektne naloge pod točko 5. navedeno, da je kot osnovo za izdelavo načrtov možno uporabiti naslednje strokovno gradivo, kjer so med drugim navedeni tudi IP-ji. Iz dikcije razpisne dokumentacije pa naj ne bi bilo razvidno, da je izdelovalec ..., temveč bi naj ravno obratno razpisna dokumentacija z uporabljeno množino napotovala na več idejnih projektov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 5. točki "Predhodno izdelana dokumentacija" Projektne naloge za izdelavo projektne dokumentacije (PGD, PZR, PZI) celovite ureditve mednarodnega mejnega prehoda (MMP) â??, št. 1021/02-BB, z dne 17.04.2002, ki je priloga in sestavni del razpisne dokumentacije, določil:
"Osnova za izdelavo načrtov PGD, PZR in PZI je naslednje strokovno gradivo:
â"˘ mednarodni mejni prehod â?? - idejne rešitve zunanje ureditve in objektov, varianta A in B;
â"˘ mednarodni mejni prehod â?? - idejni projekt zunanje ureditve in objektov ter komunalnih vodov
â"˘ geotehnične raziskave za fazo PGD, PZI projekta
â"˘ odlok o programu priprave lokacijskega načrta za mednarodni mejni prehod â??, ki ga je sprejela â?? (sprejet 14.03.2002) in je bil objavljen v Ur. listu RS štev.: â??

V zvezi z naročnikovo navedbo v sklepu, št. 266-23/2002, z dne 09.09.2002, da je bil vlagatelj zahtevka za revizijo podjetje â??, ki nastopa kot partner, že pred objavo javnega naročila seznanjen, da bo njihov izdelek, to je idejni projekt oziroma njegov del, naročnik uporabil kot del razpisne dokumentacije in da vsled navedenega, po določilih drugega odstavka 5. člena ZJN-1 ne more oziroma ne sme sodelovati kot ponudnik, partner ali podizvajalec, je Državna revizijska komisija naročnika zaprosila za dokazila oziroma pojasnila v zvezi s tem. Iz odgovora naročnika na zahtevo za dodatna pojasnila, z dne 23.09.2002, je razvidno, da sta strokovni sodelavki naročnika, ki sta zadolženi za izvedbo projekta izgradnje mejnih prehodov z Republiko Hrvaško, direktorja podjetja â?? seznanili, da bo njegov izdelek, to je idejni projekt oziroma njegov del naročnik uporabil kot del razpisne dokumentacije za predmetni javni razpis in ga seznanili s strokovnim tolmačenjem drugega odstavka 5. člena ZJN-1. Ker se direktor podjetja â?? s tolmačenjem ni strinjal, je predlagal sestanek z vodjo Sektorja za javna naročila pri naročniku, kjer mu je bilo (sestanek konec meseca maja ali v prvih dneh junija 2002) pojasnjeno, da kot ponudnik ali podizvajalec zaradi izdelave idejnega projekta, ki ga bo naročnik uporabil kot del razpisne dokumentacije, ne more sodelovati na javnem razpisu in da bo, v kolikor bi sodeloval, njegova ponudba izločena iz nadaljnje obravnave. Ker se direktor podjetja ... tudi s tem tolmačenjem ni strinjal, ga je naročnik napotil na Urad za javna naročila, da pridobi strokovno tolmačenje v tozadevni problematiki.

Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da je bil vlagatelj že pred objavo predmetnega razpisa in potem še z dvigom razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik jasno določil osnovo za izdelavo načrtov PGD, PZR in PZI, seznanjen z dejstvom, da je naročnik njegov idejni projekt uporabil kot del razpisne dokumentacije. Peti odstavek 12. člena ZRPJN določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila." Citirana določba petega odstavka 12. člena uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila (tretji odstavek 3. člena ZRPJN). S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnika (in druge osebe), da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika in jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo s tem v veliki meri omejuje. Z vsebino objave javnega naročila in zlasti z razpisno dokumentacijo, se je vlagatelj seznanil že v fazi priprave ponudbe. V kolikor je menil, da so podane kršitve zakona, bi moral vložiti zahtevek za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.

Ne glede na zgoraj navedeno, pa Državna revizijska komisija opozarja vlagatelja na določilo drugega odstavka 5. člena ZJN-1, ki določa: "Pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe." Glede razlage citirane določbe je slediti mnenju Urada za javna naročila, z dne 10.06.2002, v katerem je navedeno, da je smisel zakonske določbe, da iz kroga možnih ponudnikov izloči osebe, ki so sodelovale in pomagale pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih sestavnih delov, z namenom zagotoviti enake pogoje in konkurenčnost med ponudniki. Osebe, ki so sodelovale pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov imajo namreč možnost prilagajanja pogojev, meril za izbiro ponudnika in vsebine svojim interesom. Pojem "pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov" pa je potrebno razlagati v skladu z namenom navedene zakonske prepovedi. Predvsem se pri razlagi navedenega pojma postavlja vprašanje, katere dokumente šteti za razpisno dokumentacijo oz. njene sestavne dele. Razpisno dokumentacijo predstavljajo vsi dokumenti, katerih namen je celotna predstavitev obsega in vrste javnega naročila. Pri gradnji objektov je tako potrebno ravnati po projektni dokumentaciji, pri izdelavi projektne dokumentacije po lokacijskem in gradbenem dovoljenju in podobno, kar pomeni, da se bo pri javnem razpisu za izdelavo PGD in PZI razpisna dokumentacija sklicevala na izdelano projektno dokumentacijo. Iz navedenega sledi, da pripravljalec projektne dokumentacije (idejnega načrta) ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.

Državna revizijska komisija pa se ne more opredeljevati do vlagateljevih navedb, da partner â?? pri realizaciji pogodbe in sami izdelavi IP ni bil seznanjen z namenom naročnika, da bo njegov izdelek uporabil kot strokovno podlago pri pripravi razpisne dokumentacije za predmetni razpis, prav tako ni mogel imeti in ni imel namena prilagoditi svojih interesov pri izdelavi IP z interesi pri izdelavi PGD, PZR in PZI, in, da velja premisliti, ali ne gre za kršitev avtorskih pravic izdelovalca IP in sicer s tem, da je le-ta pogodbeno prenesel slednje zgolj na naročnika, ta pa jih je na tem temelju upravičen uporabljati le za svojo lastno uporabo, nikakor pa ne dajati na voljo drugim konkurenčnim ponudnikom brez avtorjevega soglasja in še zlasti brez konkretnega navajanja izdelovalca IP, saj je revizija postopka oddaje javnega naročila namenjena oceni zakonitosti naročnikovega ravnanja pri oddaji predmetnega javnega naročila, ne pa presoji pravilnosti ravnanja naročnika v prejšnjih postopkih oddaj javnih naročil oziroma iz njih izhajajočih vprašanj v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. Navedena vprašanja namreč niso predmet tega postopka oddaje javnega naročila. V kolikor pa vlagatelj meni, da je bil v kakršnemkoli smislu oškodovan, pa lahko uveljavlja pravno varstvo pred pristojnim sodiščem.

Državna revizijska komisija je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila zahtevek za revizijo kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??

Natisni stran