018-202/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), po â?? v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za prevoz osnovnošolskih otrok s stalnim prebivališčem v Občini â?? za šolsko leto 2002/2003 in 2003/2004 ter vloženega zahtevka za revizijo â?? (v nadaljnjem besedilu: prvi vlagatelj) in â?? (v nadaljnjem besedilu: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 24.09.2002

odločila:

1. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.
3. Zahteva za povrnitev stroškov prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â?? , z dne â?? , pod številko objave Ob- â?? , objavil javni razpis za prevoz osnovnošolskih otrok s stalnim prebivališčem v Občini â?? za šolsko leto 2002/2003 in 2003/2004. Predmetno javno naročilo je razdelil na štiri sklope - relacije (v nadaljnjem besedilu: sklopi), v 4. točki objave javnega razpisa pa je določil, da lahko ponudniki oddajo svoje ponudbe za vsako relacijo posebej, sklop relacij ali za vse relacije skupaj. Naročnik je s tremi sklepi o oddaji javnega naročila (za sklop 1, 2 in 3), št. 64000-0013/2002-11, z dne 07.08.2002, obvestil vse ponudnike, da je kot najugodnejšega ponudnika v sklopih 1, 2 in 3 izbral â?? (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Za sklop 4 je naročnik s sklepom o zavrnitvi ponudbe, št. 64000-0013/2002-11, z dne 07.08.2002, zavrnil ponudbo edinega ponudnika v sklopu 4 â?? . Prvi vlagatelj je vložil ponudbo za 3. sklop razpisanih storitev. Drugi vlagatelj je vložil ponudbo za 1. sklop razpisanih storitev.

Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 16.08.2002, v katerem naročniku očita, da je kršil 78. in 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). Naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni izdelal in ponudnikom posredoval obvestila o oddaji javnega naročila, zato vlagatelj ni imel možnosti pridobiti obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila. S sklepom o oddaji javnega naročila je bil napoten na revizijo postopka oddaje javnega naročila, čeprav sme ponudnik v skladu z 79. členom ZJN-1 zahtevek za revizijo vložiti šele po prejemu obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila. Rok za vložitev zahtevka za revizijo začne teči šele po prejemu obrazloženega obvestila oziroma po preteku roka, ki je določen v obvestilu o oddaji javnega naročila. Prvi vlagatelj navaja, da nobeden od neizbranih ponudnikov ni zahteval obrazloženega obvestila. Prvi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov in sicer takse v znesku 80.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 64000-0019/2002-11, z dne 30.08.2002, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navedenega sklepa naročnik navaja, da je iz pisemske povratnice razvidno, da je prvi vlagatelj prejel sklep o oddaji javnega naročila, št. 64000-0013/2002-11, z dne 07.08.2002, dne 12.08.2002. V tem sklepu je bilo navedeno, da je bil kot najugodnejši ponudnik izbran izbrani ponudnik, na podlagi meril iz razpisne dokumentacije (ponujena cena 95% in reference 5%). Izračun točk je priloga poročila o oddaji javnega naročila, z dne 06.08.2002, ki ga naročnik hrani v spisu in je podlaga za posredovano obvestilo - sklep o oddaji javnega naročila, zoper katerega je prvi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo. Omenjeni sklep vsebuje vse sestavine iz 78. člena ZJN-1. Oblika akta - obvestila o oddaji javnega naročila pa je prepuščena naročniku. Glede na navedeno je naročnik zahtevek za revizijo prvega vlagatelja kot neutemeljen zavrnil. Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema tega sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ali zahtevek za revizijo umika.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 12.09.2002, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 20.08.2002 prejel tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, z dne 16.08.2002, v katerem zahteva razveljavitev izbire najugodnejšega ponudnika zaradi kršitve temeljnih načel in sicer načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, načela transparentnosti porabe javnih sredstev in načela enakopravnosti med ponudniki. Drugi vlagatelj navaja, da so razpisane storitve (prevoz osnovnošolskih otrok) take vrste, da ne more biti pretežno ponujena cena tista, ki odloča o izbiri najugodnejšega ponudnika. Naročnik mora zagotoviti zanesljivost in varnost, kakor tudi prilagojenost prevozov potrebam šole, otrok in staršev. Naročnik bi moral po mnenju drugega vlagatelja zagotoviti kompleksnejša merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe. Merila, ki so bila določena, so vnaprej izločila dosedanje izvajalce v korist izbranega ponudnika. Drugi vlagatelj je do sedaj opravljal razpisane storitve kvalitetno in pravočasno in še v večjem obsegu, kot je bil obvezan v skladu s pogodbo, tako da je zagotavljal večjo varnost in udobnost otrok ter staršev. Drugi vlagatelj navaja, da se je za svojo dejavnost opremil s kvalitetnim vozilom za tovrstno terensko delo (slabe ceste in zimske razmere). Drugi vlagatelj dvomi, da je lahko z nižjo ceno zagotovljeno zanesljivo in varno izvajanje razpisanih storitev. Načelo gospodarnosti namreč ne pomeni prekomernega varčevanja, upoštevati je potrebno tudi interese občanov, to so varnost in zanesljivost prevozov.
Drugi vlagatelj navaja, da je naročnik kršil načelo konkurence med ponudniki s tem, ko je pretežno upošteval ceno (95%) pri oceni ponudb, poleg tega pa je merilo reference (5%) postavil diskriminatorno do vseh drugih ponudnikov, razen do izbranega ponudnika. Uporaba referenc kot merila bi bila po vlagateljevem mnenju smiselna, če bi se zahtevale reference o kvaliteti prevozov v preteklem obdobju, ne pa reference glede na količino (količina naročnikov, ki jih je ponudnik oskrboval v zadnjih treh letih). Poseben položaj izbranega ponudnika je podan s tem, ker je edini od ponudnikov prevozniško podjetje, ki opravlja to dejavnost z večjim voznim parkom, po širšem območju â?? . Ostali ponudniki so s svojimi, v ta namen kupljenimi, vozili opravljali prevoze izključno za naročnika v tem postopku. Drugi vlagatelj navaja, da dejstvo, da so neizbrani ponudniki do sedaj opravljali prevoze le za enega naročnika, za njih ne sme pomeniti prednosti, v nobenem primeru pa zaradi tega ne smejo biti deležni diskriminatorne obravnave.
Kršitev transparentnosti postopka je bila po mnenju drugega vlagatelja podana tudi zaradi meril, ki omogočajo naknadno poviševanje ponudbenih cen. Le-to je namreč v ZJN-1 prepovedano le v primeru, ko naročnik izbere najugodnejšega ponudnika po merilu najnižja cena (3. točka 51. člena ZJN-1). Izbrani ponudnik lahko ob diskriminatornem merilu reference ponudi najnižjo ceno, obenem pa mu naročnik omogoči naknadno poviševanje cene.
Izbrani ponudnik je imel priviligiran položaj tudi na javnem odpiranju, kjer je naročnik najprej ugotovil pravilnost ponudbe enega izmed ponudnikov, kasneje pa je to ugotovitev na podlagi pripombe izbranega ponudnika spremenil (izbrani ponudnik je menil, da je glede izpolnjevanja pogoja nekaznovanosti ustrezno le potrdilo, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje in ne sodišče). Drugi vlagatelj meni, da je takšno ravnanje nedopustno in da nobeden od ponudnikov ne bi smel imeti takega vpliva na vodenje zapisnika o javnem odpiranju. Z upoštevanjem sugestije izbranega ponudnika je naročnik neposredno kršil predzadnji odstavek 42. člena ZJN-1, kjer je določeno, da v Republiki Sloveniji izdajajo potrdila iz 1. in 3. točke drugega odstavka tega člena redna sodišča in naročnik tega mnenja izbranega ponudnika ne bi smel upoštevati.
V nadaljevanju drugi vlagatelj navaja, da je naročnik kršil tudi 2. točko 23. člena ZJN-1 in 1. točko 50. člena ZJN-1, ker v objavi javnega razpisa ni objavil enakih meril kot v razpisni dokumentaciji oziroma jih v objavi sploh ni objavil. Poleg tega je kršil drugi odstavek 24. člena ZJN-1, saj je za razpisno dokumentacijo zaračunal 7.000,00 SIT, kar presega stroške razmnoževanja, potrebno pa jo je bilo prevzeti osebno, torej ni stroškov dobave.
Vlagatelj navaja, da je bil izbrani ponudnik v priviligiranem položaju tudi pri izpolnjevanju pogojev, saj je lahko predložil pavšalni seznam svojih voznikov in dokumentacijo o razpolaganju z vozili, ne glede na zasedenost kapacitet. V primeru izbora pa se lahko izbrani ponudnik dodatno opremi oziroma zaposli še dodatne voznike. Naročnik bi moral preveriti ali izbrani ponudnik dejansko razpolaga z ustreznimi in zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi. Naročnik bi moral njegovo ponudbo v skladu z 41. členom ZJN-1 izločiti, ne pa jo izbrati.
Drugi vlagatelj tudi navaja, da so postavljena merila v nasprotju z navedenimi temeljnimi načeli ter da niso smiselno povezana s predmetom javnega naročila ter da ima način upoštevanja referenc za posledico diskriminatorno razvrščanje ponudb, kar je neposredna kršitev 50. člena ZJN-1.
Drugi vlagatelj tudi navaja, da je naročnik nepravilno obravnaval nizko ponudbeno ceno izbranega ponudnika, saj bi moral zahtevati obrazložitev za neobičajno nizko ponudbo ali pridobiti mnenje Urada za varstvo konkurence.
Dalje drugi vlagatelj navaja, da je naročnikov sklep o oddaji javnega naročila, št. 64000-013/2002-11, z dne 07.08.2002, izdan v obliki upravne odločbe. Obličnost obvestila o oddaji javnega naročila ni predpisana, je pa ustvarjena zmeda, saj so vsi ponudniki dobili sklepe z enakimi številkami, vendar za druge relacije. Vlagatelj meni, da izdan sklep ni v skladu z 78. členom ZJN-1, saj ni bil izdan na podlagi poročila o oddaji javnega naročila oziroma je bil ta izdelan kasneje. Izdani sklep vsebuje tudi napačen pravni pouk, saj vsebuje le napotitev na revizijski postopek, ne pa tudi na možnost zaprositve za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila v skladu z 79. členom ZJN-1. Ponudniki torej niso mogli razbrati ali je prejem tega sklepa že prejem obrazloženega obvestila, kljub temu, da le-ta ne vsebuje vseh sestavin iz 79. člena ZJN-1. Vlagatelj meni, da je podana kršitev 78. in 79. člena ZJN-1, v smislu neupoštevanja zakonskih določil kot tudi nedoslednosti postopka.
Drugi vlagatelj od naročnika zahteva, v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila in ponovno objavi javni razpis. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil tudi potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. 64000-0018/2002, z dne 30.08.2002 zahtevek za revizijo drugega vlagatelja kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je v skladu z merili iz razpisne dokumentacije izbral najugodnejšega ponudnika, saj je le-ta zbral najvišje število točk. Pri tem je upošteval tudi načelo gospodarnosti, saj je le-ta ponudil najnižjo ponudbeno ceno in po merilu cena dobil maksimalno število točk (95). Poleg tega je izbrani ponudnik z vrsto referenc dokazal, da kakovostno opravlja svoje delo. Naročnik navaja, da s postavljenimi merili ni kršil načela konkurence med ponudniki in načela transparentnosti, saj so bila poleg pogojev del razpisne dokumentacije, ki je bila vnaprej znana vsem ponudnikom. Naročnik razpisne dokumentacije ni spreminjal oziroma je ni prilagajal ponudniku, ki je bil izbran kot najugodnejši ponudnik.
Glede javnega odpiranja naročnik navaja, da je bilo izvedeno v prisotnosti pooblaščenih predstavnikov ponudnikov, kar daje še posebno težo oziroma zagotavlja zakonitost dela naročnika. Predstavniki ponudnikov lahko postopek spremljajo, v njem dejavno sodelujejo, postavljajo vprašanja in zahtevajo, da se upošteva zakonitost. Naročnik je mnenje izbranega ponudnika na zapisnik o javnem odpiranju pripisal kot pripombo in ga ni upošteval kot pravno mnenje v postopku oddaje javnega naročila. Faza ocenjevanja ponudb se izvede kasneje kot faza odpiranja ponudb in se ne opravlja javno.
Glede neskladnosti podatkov iz objave javnega razpisa in razpisne dokumentacije naročnik odgovarja, da ZJN-1 ne predpisuje, da objavi merila tudi v objavi javnega razpisa, ampak določa le, da morajo biti opisana in ovrednotena v razpisni dokumentaciji. Zakon torej ne predpisuje, da bi morala biti merila za izbiro najugodnejšega ponudnika opisana in ovrednotena že v sami objavi razpisa. V tem primeru torej ne gre za neskladnost, saj je v predmetnem javnem razpisu pod številko 17 - merila za oceno ponudb zapisano, da so le-ta v skladu z razpisno dokumentacijo.
Glede stroškov za razpisno dokumentacijo, naročnika navaja, da v višini 7.000,00 SIT, z vključenim 20% davkom na dodano vrednost, ne presegajo višine stroškov, ki jih je naročnik imel pri izdelavi obsežne razpisne dokumentacije, ki je bila zgledno pripravljena in na voljo v plastificirani mapi. Naročnik ob objavi razpisa razpiše tudi ceno razpisne dokumentacije, ki jo določi na podlagi kalkulacije, ki poleg stroškov razmnoževanja vključuje tudi morebitne stroške pošiljanja dokumentacije v primeru, da bi ponudniki to želeli. V razpisu pa ni bilo navedeno, da morajo naročniki osebno dvigniti razpisno dokumentacijo in se na razpis prijaviti na originalnih obrazcih. V 24. členu ZJN-1 je predpisano, da naročnik na zahtevo ponudnika izroči razpisno dokumentacijo osebno, po pošti ali elektronski pošti, če je tak način dostave možen. Cena razpisne dokumentacije je po naročnikovem mnenju primerljiva z ostalimi cenami razpisnih dokumentacij objavljenih v javnih razpisih.
Glede izpolnjevanja pogojev izbranega ponudnika naročnik navaja, da je pripravil razpisno dokumentacijo skladno z 41. členom ZJN-1, kjer je podrobneje opredeljeno, kateri dokumenti morajo biti predloženi za izpolnjevanje obveznega pogoja, da lahko ponudnik sploh sodeluje v postopku. Izbrani ponudnik je vso zahtevano dokumentacijo tudi predložil. Izbranemu ponudniku je bila na podlagi predloženih zahtevanih potrdil priznana usposobljenost za opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok.
Naročnik še navaja, da ZJN-1 v komentarju 45. člena navaja, da naročnik ne more in ne sme zahtevati, da ima ponudnik opremo na voljo ali celo v lasti v času priprave ponudbe ali v času ocenjevanja ponudb. To bi bila skrajno nesmotrna zahteva in v nasprotju z ekonomsko logiko. Poleg tega pa je izbrani ponudnik v parafirani in žigosani predloženi pogodbi navedel točno določeno opremo (avtomobile), s katerimi bi opravljal prevoze osnovnošolskih otrok, zato bi ga bilo v skladu s tem neupravičeno izločiti iz postopka. Poleg tega izbrani ponudnik navaja tudi seznam usposobljenega osebja, s katerim razpolaga za opravljanje storitev prevoza.
Naročnik ponovno navaja, da so bila merila za oceno ponudb znana vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo. Meril za oceno ponudb naročnik ni spreminjal in jih komurkoli prilagajal. Le ta niso bila diskriminatorna, saj je v skladu 54. členom ZJN-1 navedeno, da mora naročnik z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen in na predmet javnega naročila. Merila za oceno ponudb so smiselno povezana z vsebino javnega naročila, kjer torej cena utemeljeno predstavlja 95%. Peti odstavek 12. člena ZRPJN navaja, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. 10. člen navedenega zakona pa določa, da zahtevka za revizijo ni možno vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil.
V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je cena izbranega ponudnika neobičajno nizka, naročnik navaja, da v skladu s prvim odstavkom 53. člena ZJN-1 ni dolžan postopati v skladu s prvim odstavkom navedenega člena in preverjati nizke cene. Naročnika zakon namreč ne obvezuje, da mora od ponudnika, ki ponudi nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja in sicer: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka in naročnik mora biti odločen zavrniti ponudbo zaradi neobičajno nizke cene. V primeru javnega naročila za prevoz osnovnošolskih otrok pa naročnik najnižje ponujene cene ni smatral za nerealno oz. neobičajno nizko (cena najugodnejšega ponudnika je za 17,6 % nižja od cen ostalih ponudnikov, ki so se prijavili na iste relacije). Navedbe drugega vlagatelja, da je naročnik nepravilno obravnaval neobičajno nizko ceno izbranega ponudnika, so neopravičene, kar izhaja tudi iz ponudbe prvega vlagatelja, z dne 28.8.2002, saj je v svoji ponudbi za prevoz šolskih otrok od 01.09.2002 do 15.10.2002 za isto relacijo navedel še za 14,3% nižjo ceno od cene na razpisu izbranega ponudnika.
Naročnik je objavil predmetni javni razpis pod eno številko objave (Ob-â??) za vse relacije in ne za vsako relacijo posebej - potemtakem bi šlo za javno naročilo male vrednosti. Temu primerno je tudi evidentiranje dokumentov, zato so upravne odločbe oz. sklepi vodeni pod isto številko.
Naročnik od vlagatelja zahtevka za revizijo ni prejel pisne zahteve po obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, ki ga sme ponudnik zahtevati v osmih dneh od dneva prejetja obvestila o oddaji naročila. Sklep o oddaji javnega naročila, ki ga je vlagatelj zahtevka prejel, vsebuje vse sestavne dele, ki so predpisani v 78. členu ZJN-1. Poleg tega pa je v komentarju navedenega zakona navedeno, da je oblika akta o obvestilu prepuščena naročniku, zakon pa predpisuje le vsebino akta.
Izračun točk za vsakega posameznega ponudnika, narejen na podlagi meril iz razpisne dokumentacije, je priloga poročila o oddaji javnega naročila, z dne 6.8.2002, na podlagi katerega je bilo naročniku posredovano obvestilo - sklep.
Glede na navedeno je naročnik zahtevek za revizijo drugega vlagatelja kot neutemeljenega zavrnil. Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema tega sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ali zahtevek za revizijo umika.

Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 13.09.2002, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, v katerem ponavlja svoje revizijske navedbe. Hkrati pa navaja, da je naročnik dne 30.08.2002 sprejel odločitev, da zavrne vlagateljev zahtevek za revizijo, vlagatelja zahtevka pa o tem ni obvestil v roku treh dni, kakor to zahteva ZRPJN v 17. členu, temveč šele enajsti dan po sprejeti odločitvi. Iz naročnikovega sklepa o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka tudi ni razvidno, ali je naročnik pozval Ministrstvo za finance, da imenuje revizijskega izvedenca in ni razvidno ali je izvedenec izdelal obrazloženo mnenje in ali ga je naročnik upošteval oziroma če ga ni, bi morali biti navedeni razlogi za to.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da zahtevka za revizijo nista utemeljena iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali sta zahtevka za revizijo dopustna in ali sta vlagatelja aktivno legitimirana za vložitev zahtevka.

Prvi vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo za sklop 3, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila v sklopu 3 in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Drugi vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo za sklop 1, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila v sklopu 1 in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj naročniku v svojem zahtevku za revizijo očita, da je le-ta kršil tako 78. kot tudi 79. člen ZJN-1. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 v 78. členu (Poročilo o oddaji naročila) v prvem odstavku določa, da mora naročnik sestaviti pisno poročilo o vsakem oddanem naročilu, v drugem odstavku istega člena pa določa: "Na podlagi poročila iz prvega odstavka tega člena mora naročnik nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila". Glede na drugi odstavek 78. člena ZJN-1 posreduje naročnik ponudnikom le obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, ne pa celotnega poročila, ki ga mora izdelati v skladu z obligatornimi zahtevami iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1. Vsebine in oblike obvestila o oddaji javnega naročila zakon ne predpisuje, določitev le-te je torej prepuščena presoji naročnika. V predmetnem postopku je naročnik ponudnike o izbiri najugodnejšega ponudnika obvestil s tremi sklepi o oddaji javnega naročila (za sklop 1, 2 in 3), št. 64000-0013/2002-11, z dne 07.08.2002, v katerem je podal pravni pouk, s katerim je ponudnike napotil na vložitev revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija opozarja, da lahko na posebno zahtevo ponudnika, ki ni bil izbran, pošlje naročnik le-temu tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročnika (prvi odstavek 79. člena ZJN-1). Drugi odstavek 79. člena ZJN-1 pa določa, da mora obrazloženo obvestilo vsebovati naslednje:
" 1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
3. prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril,
4.naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana".
ZJN-1 torej za obvestilo o oddaji naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1) in za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila (drugi odstavek 79. člena ZJN-1) ne določa pravnega pouka kot (obvezne) sestavine teh dveh dokumentov. Pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil normira ZRPJN, ki med drugim v prvem odstavku 12. člena določa: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila.". To določbo ZRPJN pa dopolnjuje določba prvega odstavka 79. člena ZJN-1, kjer je določeno, da tudi "od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijoâ??". Poudariti pa je potrebno, da prejem obrazloženega obvestila (prvi odstavek 79. člena ZJN-1) ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo, ampak lahko ponudnik, ki ni izbran, skladno z 12. členom ZRPJN, vloži zahtevek za revizijo v osmih dneh od prejema obvestila o oddaji naročila. Ko namreč ponudnik prejme obvestilo o oddaji naročila, že lahko ugotovi, da so njegove pravice kršene in lahko za zavarovanje svojih interesov vloži zahtevek za revizijo, lahko pa zahteva obrazloženo obvestilo in šele nato vloži zahtevek za revizijo. Ugotoviti je potrebno, da vlagatelj za pravno varstvo v tem postopku ni bil prikrajšan, ne glede na to, da ga naročnik ni opozoril (čeprav tega zakon od njega tudi ne zahteva) na možnost obrazloženega obvestila, ki ga ponudnikom ponuja 79. člen ZJN-1, saj prvi vlagatelj očitno pozna določbe tako 79. člena ZJN-1 kot tudi ustrezne določbe ZRPJN, saj je v skladu z njimi tudi postopal.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo vlagatelja kot edino navedbo navaja domnevno kršitev 78. in 79. člena ZJN-1, zato je vsled navedenega potrebno ugotoviti, da je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v celoti neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

ZRPJN v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo učinkovitosti (3. člen ZRPJN) revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša obenem preprečiti tudi morebitne pravne situacije, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel v postopku korist. V obravnavanem primeru drugi vlagatelj naročniku očita:
- da je naročnik s postavitvijo meril v razpisni dokumentaciji kršil načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, načelo transparentnosti porabe javnih sredstev, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravnosti med ponudniki, predvsem glede merila cena, ki je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila imela ključno vlogo (95%),
- da postavljena merila niso v smiselni povezavi s predmetom javnega razpisa, da bi morala biti merila kompleksnejša in primernejša predmetu razpisanih storitev, saj pri prevozih osnovnošolskih otrok naročnik ne bi smel prekomerno varčevati, ampak upoštevati tudi varnost in zanesljivost opravljanih prevozov,
- da so merila reference postavljena diskriminatorno, saj so ob najnižji ponudbeni ceni izločeni ostali ponudniki, merila v celoti pa omogočajo naknadno poviševanje ponudbenih cen,
- da obstaja neskladnost med merili objavljenimi v javnem razpisu v Uradnem listu RS ter v razpisni dokumentaciji,
- da cena 7.000,00 SIT, ki jo je bilo potrebno plačati za razpisno dokumentacijo, presega stroške razmnoževanja in razpošiljanja.
Ker gre pri navedenih očitkih za presojo vprašanj, ki so vsa urejena že v razpisni fazi oziroma se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, je potrebno ugotoviti, da so navedeni vlagateljevi očitki vloženi prepozno. Drugi vlagatelj je bil namreč z razpisno dokumentacijo seznanjen že na samem začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zaradi česar je bil v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan svoje eventualne očitke, ki zadevajo njeno vsebino, uveljavljati čim prej oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Tudi sicer je drugega vlagatelja potrebno opozoriti, da bi moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije, še v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki drugega vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Drugi vlagatelj je svoje očitke naročniku v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije izrazil šele potem, ko je ta že izdal sklepe o oddaji javnega naročila, št. 64000-0013/2002-11, z dne 07.08.2002. Zaradi tega je potrebno šteti, da so te navedbe drugega vlagatelja v smislu določil petega odstavka 12. člena ZRPJN formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tudi drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel, da je naročnik kršil 78. in 79. člen ZJN-1, ko ni pravilno poučil ponudnikov o pravnem pouku. Državna revizijska komisija je o zatrjevani kršitvi, ki jo je uveljavljal tudi prvi vlagatelj, že odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Zaradi tega se Državna revizijska komisija v tem delu v celoti sklicuje na razloge iz obrazložitve, na podlagi katerih je treba tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v tem delu zavrniti kot neutemeljen.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbe drugega vlagatelja in sicer glede, po vlagateljevem mnenju, nepravilnega ugotavljanja izpolnjevanja obveznih pogojev izbranega ponudnika.

Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi." V drugem odstavku 41. člena ZJN-1 določa, kdaj mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika in med drugim v 7. točki navaja tudi primer, ko ponudnik "ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi". V drugem odstavku 42. člena ZJN-1 v 5. točki kot pisni dokaz za izpolnjevanje citiranega pogoja iz 41. člena ZJN-1 med drugim navaja "seznam najvažnejših dobav, gradenj ali storitev v zadnjih treh letihâ??". V zvezi z dokazovanjem pogojev iz 7. točke velja opozoriti na to, da mora naročnik navesti, katera dokazila zahteva in katere druge elemente, ki dokazujejo ponudnikovo tehnično sposobnost, mora le-ta še predložiti. Državna revizijska komisija je pri tem ugotovila, da je naročnik skladno s citiranimi določbami 41. in 42. člena ZJN-1, v razpisni dokumentaciji v 11. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da ponudnik izpolnjuje pogoje iz 8. člena teh navodil, če med drugim priloži tudi seznam izvedb storitev (OBR 12) ter mora v vzorcu pogodbe navesti, s katerimi vozili bo opravljal razpisane storitve (4. člen pogodbe - OBR 10). Drugih zahtev za izpolnjevanje tehničnih pogojev v razpisni dokumentaciji naročnik ni določil. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbeni dokumentaciji poleg zahtevanega izpolnjenega seznama najvažnejših izvedb storitev, priložil še potrdila naročnikov iz seznama referenc o opravljenih storitvah ter izpis Gospodarske zbornice Slovenije, iz katerega so razvidna vozila, s katerimi razpolaga in vozniki, ki opravljajo razpisane storitve, ter priložil izpolnjeno pogodbo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v skladu z ZJN-1 in razpisno dokumentacijo, ko je ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje zahtevani pogoj. Zaradi navedenega v postopku revizije ni bilo mogoče slediti vlagatelju ko zatrjuje, da bi moral naročnik v tem delu preveriti dejansko usposobljenost izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je presojala tudi navedbo drugega vlagatelja, da naročnik ni opravil presoje ponudbe cene izbranega ponudnika kot neobičajno nizke cene. Državna revizijska komisija pri tem pritrjuje naročniku, saj prvi odstavek 53. člena ZJN-1 določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti". Naročnik torej ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (neobičajno) nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka in naročnik mora biti odločen zavrniti ponudbo z neobičajno nizko ceno. Iz besedila zakona je razvidno, da se postopek nanaša na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. O tem, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, zakon molči, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni oceni naročnika. Postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika (in ne naročnika!) v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". Zaradi tega dejstva Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti navedbi drugega vlagatelja, da je šlo pri predmetni zadevi za kršitev prvega odstavka 53. člena ZJN-1 in je tudi v tej zvezi vlagateljev zahtevek neutemeljen. Državna revizijska komisija pa iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 64000-0013/2002-11, z dne 31.07.2002, še ugotavlja, da so vlagatelj in še dva ponudnika ponudili ceno 170,00 SIT z DDV/km, izbrani ponudnik 140,00 SIT z DDV/km, med tem ko je četrti ponudnik ponudil ceno 85,00 SIT z DDV/km.

Državna revizijska komisija glede navedbe drugega vlagatelja, da je naročnik na podlagi sugestije izbranega ponudnika na javnem odpiranju spremenil svojo odločitev glede (ne)pravilnosti ponudbe ponudnika â?? , ugotavlja, da je drugi vlagatelj podal svojo ponudbo le za sklop 1 in mu je priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo le za ta sklop. Ponudnik â?? , pa je podal ponudbo le za sklop 4. ZRPJN namreč v 9. členu določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev postopka oddaje javnega naročila. Pravni interes bi lahko vlagatelj izkazal le v primeru, če bi mu zatrjevana kršitev naročnika povzročila škodo, v predmetnem postopku pa drugi vlagatelj sploh ni podal ponudbe za 4. sklop razpisanih storitev (nima interesa za pridobitev naročila).

Ker drugi vlagatelj v delu zahtevka, ki se nanaša na domnevno kršitev naročnika v zvezi s ponudbo ponudnika â?? , podano za sklop 4, ni izkazal pravnega interesa, Državna revizijska komisija zahtevka v tem delu in v tem konkretnem revizijskem postopku, v skladu s prvim odstavkom 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni meritorno obravnavala. Državna revizijska komisija se vsled navedenega do omenjene navedbe vlagatelja ni opredeljevala.

Državna revizijska komisija glede vlagateljevih navedb, v zvezi s preteklim opravljanjem razpisanih storitev in njegove opremljenosti, ugotavlja, da je revizija postopka oddaje javnega naročila namenjena oceni zakonitosti naročnikovega ravnanja pri oddaji predmetnega javnega naročila, ne pa presoji pravilnosti ravnanja naročnika v prejšnjih postopkih oddaj javnih naročila oziroma iz njih izhajajočih vprašanj v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti, zato so te navedbe drugega vlagatelja v tem postopku oddaje predmetnega javnega naročila brezpredmetne.

Državna revizijska komisija v zvezi z revizijskim izvedencem, ki naj bi ga, po vlagateljevem mnenju, naročnik vključil v revizijski postopek, ugotavlja, da je naročnik v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZRPJN Ministrstvo za finance pozval z dopisom, št. 64000-0013/2002-11, z dne 21.08.2002, k imenovanju le-tega. Ministrstvo za finance je naročnika z dopisom, št. 6785/02-195/02, z dne 26.08.2002, obvestilo, da podzakonski akt, ki naj bi bil podlaga za pripravo seznama revizijskih izvedencev, še ni bil sprejet, zato se revizijski postopek izvaja brez vključitve revizijskega izvedenca. Naročnik je tako skladno s 16. členom ZRPJN odločil o zahtevku in skladno s 17. členom ZRPJN po vlagateljevem sporočilu, da nadaljuje postopek, celotno dokumentacijo posredoval Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je pri preverjanju utemeljenosti zahtevka za revizijo drugega vlagatelja ugotovila, da je naročnik ravnal v skladu z določili ZJN-1 in ZRPJN, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Prvi vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??

Natisni stran