018-201/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur. list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članov â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega, računalniškega in ostalega potrošnega materiala za potrebe â?? in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), proti ravnanju naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 04.06.2002 sprejel sklep, št. 402-04-22/2002, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku in imenovanju strokovne komisije, javni razpis pa je dne â?? objavil v Uradnem listu RS, št. â?? , pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 402-02-22/2002, z dne 12.08.2002, je razvidno, da je naročnik prejel 5 pravočasnih ponudb. Dne 23.08.2002 je naročnik izdal obvestilo o oddaji naročila, št. 402-04-22/2002, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika za sklope 1, 4, 5, 6, 7, 10, 12, 13, 14 in 16 izbral podjetje â?? , za sklope 2, 3, 8, 9 in 11 podjetje â?? , za sklop 15 pa podjetje â?? . V obrazložitvi obvestila o oddaji naročila je naročnik zapisal, da je po odpiranju ponudb komisija ugotovila, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, saj ni bila zvezana z notarsko vrvico in zapečatena, kot je to določala razpisna dokumentacija v poglavju Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe pri oddaji javnega naročila dobave blaga št. 18/02VV in pogoji za udeležbo (zahteve naročnika po obliki in vsebini ponudbe, 6. stran razpisne dokumentacije). Na podlagi navedene ugotovitve je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnje obravnave kot nepravilno.

Po prejemu obvestila o oddaji naročila je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, z dne 28.08.2002, v katerem navaja, da njegova ponudba res ni bila zvezana z notarsko vrvico, vendar pa je bila v skladu s splošnimi obveznimi pogoji pravilne ponudbe ter posebnimi obveznimi pogoji. Na odpiranju ponudb so bile prebrane vlagateljeve ponudbene vrednosti, s tem pa je bila onemogočena kakršnakoli nadaljnja manipulacija vlagatelja, povezana s komercialnim delom ponudbe. Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba v skladu z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), kjer oblika ponudbe ni posebej predpisana, predpisani pa so obvezni pogoji (41. člen ZJN-1). Vlagatelj tudi navaja, da so ponudniki glede na v določenih delih nejasno razpisno dokumentacijo (predvsem v komercialnem delu) še 08.08.2002 (vprašanja in dodatna pojasnila so si skoraj dnevno sledila od 25.07.2002 do 08.08.2002) prejeli dodatne obrazložitve artiklov z navedbo naročnika, s čimer so bili prisiljeni v naknadno spremembo ponudb glede na ogledane vzorce, na vlagateljevo zahtevo po podaljšanju roka za oddajo ponudb pa je naročnik odgovoril negativno. Vlagatelj še navaja, da je naročnik v obrazloženem obvestilu navedel, da je njegovo ponudbo izločil pred ugotavljanjem obveznih pogojev ter ocenjevanjem iz priloge "vrednotenje ponudb", za ponudbeni sklop 8, Ljubljana, pa je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil in ovrednotil.
Vlagatelj trdi, da je kot ponudnik upošteval vse splošne ter posebne obvezne pogoje, ki jih predpisuje ZJN-1. V postopku odpiranja ponudb in ugotavljanja oz. branja ponudbenih vrednosti je bila vlagateljeva ponudba cenovno najugodnejša v osmih od šestnajstih sklopov. Vlagatelj je tudi pri drugem merilu ponudil najugodnejše pogoje in bi bil v primeru skladnosti z vsebinskimi zahtevami izbran kot ponudnik za polovico razpisanih sklopov. Zaradi napake pri upoštevanju zahteve po obliki sta, trdi vlagatelj, v nasprotju temeljno načelo gospodarnosti in zahteva naročnika po obliki, ki pa v zakonu ni posebej določena. Vlagatelj meni, da bi naročnik moral v tem primeru upoštevati temeljno načelo, ne pa posebne zahteve po obliki.
Vlagatelj se pri obrazložitvi zahtevka sklicuje tudi na letno poročilo Državne revizijske komisije za leto 2001, z dne 22.02.2002, in sicer na del 4.2 ter posebej na del 4.2.1, kjer je posebej poudarjena pomembnost temeljnih načel v smislu racionalnosti porabe javnih sredstev (pravno pravilo omejuje, odpira in vodi pravno načelo). Vlagatelj se sklicuje tudi na gradivo za posvet o javnih naročilih in koncesijah z dne 22.04.2002 Urada za javna naročila, kjer so bile predstavljene vzorčne razpisne dokumentacije, in sicer na člen 7 in posebej 7.1 vzorčnih dokumentacij, kjer Urad za javna naročila predlaga obliko javnih naročil in kjer je v drugi točki tretjega odstavka navedeno "zaželjeno" vezanje z notarsko vrvico.
Vlagatelj dalje navaja, da so bili ponudniki zaradi nepreglednega ter nedefiniranega spiska artiklov v ponudbi (opisi niso zadostovali za pripravo konkurenčne ponudbe) prisiljeni v pošiljanje zahtev po dodatnih opisih artiklov, končne odgovore na ta vprašanja pa so dobili šele 08.08.2002, štiri dni pred rokom za oddajo ponudbe. Naročnik je na zahtevo po podaljšanju roka za oddajo ponudb, s čimer bi si zagotovili dovolj časa za pripravo ponudbe, odgovoril negativno. Odgovora na zadnjo prošnjo za podaljšanje, z dne 07.08.2002, kjer so bili navedeni dodatni razlogi za podaljšanje, pa naročnik vlagatelju sploh ni poslal. Pri tem se vlagatelj sklicuje na drugi odstavek 58. člena ZJN-1, kjer mora naročnik predvideti daljši rok, če se za pripravo ponudbe zahteva pregled obsežne razpisne dokumentacije (predvsem v delu ponudbene specifikacije). Naročnik se pri negativnem odgovoru ni skliceval na skrajšani rok za oddajo po 60. členu ZJN-1.
Med postopkom odpiranja ponudb je bilo ugotovljeno, dalje navaja vlagatelj, da je ponudba ponudnika â?? , zvezana z notarsko vrvico na tak način, da jo je bilo treba prerezati in zato ni več služila namenu, napisanem v posebni zahtevi po obliki. Pripomba je vpisana v zapisnik o javnem odpiranju ponudb. Omenjenega ponudnika komisija ni izločila iz postopka, čeprav po vsebini prav tako ni izpolnjeval naročnikove posebne zahteve. Vlagatelj meni, da je s tem kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov.
Na koncu vlagatelj še navaja, da je bila njegova ponudba izločena pred ugotavljanjem izpolnjevanja obveznih pogojev in ocenjevanja, iz zapisnika o odpiranju (tabele o vrednotenju ponudb) pa je pri sklopu 8 vlagateljeva ponudba vpisana in ovrednotena. Komisija v primeru izločitve ponudbe (kot navaja v zapisniku) ne sme vrednotiti ponudb ponudnika, ki ga je izločila v predhodnem postopku.
Vlagatelj predlaga, da naročnik ponovi ocenjevanje ponudb ter upošteva tudi njegovo ponudbo ali pa razveljavi in ponovi razpisani postopek.

Naročnik je dne 05.09.2002 na podlagi 16. člena ZRPJN sprejel sklep, št. 402-04-22/2002, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da že sam vlagatelj ugotavlja, da njegova ponudba ni bila zvezana z notarsko vrvico, kar je komisija na javnem odpiranju ponudb javno prebrala in ugotovila. Komisija je ugotovila, da je vlagatelj predložil ponudbo v nasprotju z zahtevami naročnika po obliki in vsebini ponudbe, navedenih v razpisni dokumentaciji na strani 6 (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe pri oddaji javnega naročila dobave blaga št. 18/02VV in pogoji za udeležbo). Na podlagi navedenega je komisija ugotovila, da je ponudba nepravilna in jo izločila iz nadaljnje obravnave. Sklicevanje vlagatelja na temeljno načelo gospodarnosti, ki bi ga moral po vlagateljevem mnenju uporabiti naročnik in zanemariti zahtevo iz razpisne dokumentacije, je neutemeljeno, saj bi naročnik s takim ravnanjem kršil ostala temeljna načela, npr. načelo enakopravnosti ponudnikov, hkrati pa računska analiza kaže, da so odstopanja med ponudbenimi cenami vlagatelja in izbranimi ponudniki glede na obseg javnega naročila minimalne in je vlagateljevo sklicevanje na načelo gospodarnosti neutemeljeno.
Na vlagateljeve navedbe, da so bila zaradi nejasne razpisne dokumentacije potrebna številna dodatna pojasnila in da so ponudniki zadnje odgovore dobili šele 08.08.2002, zaradi česar je vlagatelj zahteval podaljšanje roka za predložitev ponudb, naročnik odgovarja, da so neutemeljene. Vlagatelj je svojo ponudbo v celoti pripravil z zahtevanimi artikli in se nepravilnost njegove ponudbe ne nanaša na pomanjkljivosti v tem delu, temveč zgolj v tehničnem delu priprave ponudbe (vezava ponudbe z notarsko vrvico), ki ne terja posebnega časa, saj gre za rutinsko opravilo. Naročnik meni, da je imel vlagatelj dovolj časa za pripravo pravilne ponudbe, tako da je nepravilnost v celoti rezultat njegovega, ne dovolj pozornega ravnanja. Če je vlagatelj menil, da ni bilo dovolj časa za pripravo pravilne ponudbe, bi moral zahtevek za revizijo vložiti že pred izdajo obvestila o oddaji javnega naročila.
Naročnik dalje navaja, da je vse ponudbe obravnaval enakopravno. Ponudnik â?? , je svojo ponudbo zvezal z notarsko vrvico in zapečatil. Ker je bila ponudba zvezana in zapečatena na tak način, da ni omogočala tekočega pregleda ponudbene dokumentacije, je komisija soglasno, v prisotnosti vseh ponudnikov, notarsko vrvico prerezala in jo privezala nazaj, znotraj registratorja, in to na način, ki ne omogoča njenega razvezovanja. Naročnik dodaja, da omenjeni ponudnik v nobenem sklopu ni bil izbran kot najugodnejši ponudnik, tako da tudi izločitev omenjenega ponudnika ne bi spremenila izbora najugodnejših ponudnikov.
Na koncu naročnik še navaja, da lahko vrednoti tudi ponudbe tistih ponudnikov, katerih ponudbe je oz. bo izločil. Omejen pa je s tem, da nepravilne ponudbe ne sme sprejeti. Tovrstno vrednotenje in analize naročnik izvaja zgolj zaradi primerjave ponudnikov. Obvestilu št. 402-04-22/2002 z dne 23.08.2002 je bila pomotoma priložena tabela št. 8, pravilna tabela, ki jo naročnik AR po pošti vroča vsem ponudnikom, pa vlagatelja ne upošteva kot ponudnika. Priložena tabela je zgolj priloga obvestilu o oddaji naročila, kjer je v sklopu 8 navedeno pravilno točkovanje in so upoštevane samo pravilne ponudbe. Vlagateljeva ponudba kot nepravilna ni bila upoštevana.
Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 10.09.2002, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 402-04-22/2002, z dne 11.09.2002, v reševanje odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi. ".

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da dejansko stanje med strankama ni sporno, saj naročnik tako v zapisniku o javnem odpiranju ponudb, št. 402-02-22/2002, z dne 12.08.2002, kot tudi v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 402-02-22/2002, z dne 23.08.2002, ugotavlja, da vlagateljeva ponudba ni bila zvezana z notarsko vrvico in zapečatena, vlagatelj pa v svojem zahtevku za revizijo tej ugotovitvi ne oporeka, temveč priznava, da "ponudba ... dejansko ni bila zvezana z notarsko vrvico vezano na zahtevo naročnika po Obliki ponudbe". Zato se je Državna revizijska komisija osredotočila zgolj na pravno vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je izločil vlagateljevo ponudbo iz postopka kot nepravilno.

18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1 določa, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Obvezni pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, ki želi sodelovati v postopku oddaje javnega naročila in konkurirati za pridobitev posla, so določeni v 41. členu ZJN-1. Naročnik pa lahko (ob upoštevanju določil ZJN-1 in glede na konkretni predmet javnega naročila) v razpisni dokumentaciji določi tudi druge pogoje, ki se lahko nanašajo tudi na vsebino ali obliko ponudbe. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen tako, kot je predvideno v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Izpolnjevanje pogojev s strani ponudnika mora biti absolutno in kumulativno: ponudnik mora v celoti izpolniti vse pogoje, določene v razpisni dokumentaciji, sicer je treba njegovo ponudbo v skladu z definicijo 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 označiti kot nepravilno. Če naročnik v postopku vrednotenja in ocenjevanja ponudb ugotovi, da je določena ponudba zaradi neizpolnjevanja enega ali več pogojev nepravilna, mora ravnati v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe.

Razpisna dokumentacija v poglavju Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe pri oddaji javnega naročila dobave blaga št. 18/02VV in pogoji za udeležbo na strani 6 (zahteve naročnika po obliki in vsebini ponudbe) med drugim (v poudarjenem tisku) določa: "Ponudnik odda ponudbeno dokumentacijo v registratorju širine, ki ustreza ponudbeni dokumentaciji, in sicer tako, da so posamezna poglavja ločena s pregradnimi kartoni, na katerih so navedeni naslovi posameznih poglavij. Ponudbena dokumentacija mora biti preluknjana, povezana z notarsko vrvico, katera mora biti zavezana oz. zapečatena, in to na način, da se omogoči pregled razpisne dokumentacije brez razvezovanja notarske vrvice.". Iz citiranega določila razpisne dokumentacije torej nedvomno izhaja jasna in nedvoumna naročnikova zahteva po posebni vezavi ponudbe z notarsko vrvico in pečatom (pri čemer se Državna revizijska komisija ni ukvarjala z racionalnostjo tovrstne zahteve). Ponudnik mora pri pripravi ponudbene dokumentacije upoštevati zahteve, ki jih v razpisni dokumentaciji postavi naročnik, in sicer tako tiste, ki se nanašajo na samo vsebino ponudbe, kot tudi tiste, ki se nanašajo na njeno obliko oz. urejenost. Ta dolžnost ponudnika izhaja tudi iz Odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97 in 84/99; v nadaljevanju: Odredba), ki v 10. členu zahteva, da mora biti ponudbena dokumentacija urejena in opremljena tako, kot je to zahtevano v navodilih ponudnikom.

Glede na (kot je že bilo ugotovljeno) nesporno dejansko stanje med strankama lahko Državna revizijska komisija le-to zgolj subsumira pod že citirane pravne norme 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, drugega odstavka 76. člena ZJN-1 ter 10. člena Odredbe in ugotovi, da je bila vlagateljeva ponudba zaradi neizpolnjevanja zahteve po vezavi z notarsko vrvico in pečatom nepravilna, kot takšno pa jo je bil naročnik dolžan zavrniti in izločiti iz nadaljnjega postopka vrednotenja in ocenjevanja ponudb. Ker je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila na podlagi ugotovljenega (nespornega) dejanskega stanja ravnal v skladu z navedenimi določili ZJN-1, mu v tem delu postopka ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je bil cenovno najugodnejši v osmih od šestnajstih sklopov predmetnega javnega naročila in da bi zato naročnik moral upoštevati temeljno načelo gospodarnosti, ne pa zahteve po obliki ponudbe. V zvezi s temi vlagateljevimi navedbami je treba poudariti, da je postopek oddaje javnega naročila izredno formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti med drugim tudi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1) določa, da mora naročnik z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila. V skladu s tem načelom mora naročnik nakup blaga ali storitev opraviti s čim manj sredstvi, pri čemer morajo porabljena sredstva zagotavljati ustrezno kakovost. Vendar pa načelo gospodarnosti ne dovoljuje, da bi naročnik izbral ponudnika, katerega ponudba je sicer cenovno najugodnejša, ne izpolnjuje pa v celoti vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije. Takšno morebitno naročnikovo ravnanje bi namreč pomenilo kršitev ne samo drugega odstavka 76. člena ZJN-1, temveč tudi načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1).

Za vlagateljeve navedbe, da so bila zaradi nejasne razpisne dokumentacije potrebna številna dodatna pojasnila in da so ponudniki zadnje odgovore dobili šele 08.08.2002, zaradi česar je vlagatelj zahteval podaljšanje roka za predložitev ponudb, čemur pa naj naročnik v nasprotju z določili ZJN-1 ne bi ugodil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so prepozne. Peti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Določba zahteva od vlagatelja posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika, hkrati pa uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja in katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili ne-strinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnike (in druge osebe), da pozorno spremljajo morebitne kršitve naročnika in zoper njih reagirajo nemudoma, s tem pa jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo v veliki meri omejuje.

Z dejstvom, da naročnik ni podaljšal roka za predložitev ponudb, se je vlagatelj nedvomno seznanil že ob sami oddaji ponudbe oz. na javnem odpiranju ponudb, kjer je bil prisoten njegov predstavnik, torej dne 12.08.2002, in bi zoper zatrjevano kršitev moral ukrepati (vložiti zahtevek za revizijo) nemudoma, najkasneje pa do naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Namen petega odstavka 12. člena ZRPJN je namreč preprečiti prav tovrstna ravnanja, ko ponudnik ne vloži zahtevka za revizijo, ker čaka na ugoden izid postopka, čeprav je z zatrjevano kršitvijo seznanjen že prej. Ker je bila vlagatelju domnevna kršitev naročnika glede (ne)podaljšanja roka za predložitev ponudb nedvomno znana že pred odločitvijo o dodelitvi naročila, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN njegov zahtevek v tem delu štela kot prepoznega in ga zato tudi ni mogla vsebinsko obravnavati.

Zaradi ugotovitve, da vlagateljeva ponudba ni pravilna, ker ne izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije po vezavi z notarsko vrvico in pečatom, pa Državna revizijska komisija vlagatelju ni mogla priznati pravnega interesa v tistem delu njegovega zahtevka, kjer oporeka pravilnosti ponudbe ponudnika â?? . Ker vlagatelj ni predložil pravilne ponudbe in je naročnik, kot je bilo že zapisano, njegovo ponudbo v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb pravilno zavrnil, se v nobenem primeru ne more potegovati za pridobitev predmetnega javnega naročila. Morebitna ugotovitev nepravilnosti ponudbe ponudnika â?? , ne bi v ničemer vplivala niti na pravni položaj vlagatelja niti na samo izbiro najugodnejšega ponudnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, saj ponudnik â?? , v nobenem sklopu ni bil izbran kot najugodnejši, pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika z vidika prvega odstavka 76. člena ZJN-1 pa bi obstajali tudi po morebitni izločitvi omenjenega ponudnika. Pravni interes bi lahko vlagatelj izkazal le v primeru, če bi mu zatrjevana kršitev naročnika povzročila škodo. Ker vlagatelj v delu zahtevka, ki se nanaša na domnevno nepravilnost ponudbe ponudnika â?? , ni izkazal pravnega interesa, Državna revizijska komisija zahtevka v tem delu in v tem konkretnem revizijskem postopku, v skladu s prvim odstavkom 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni meritorno obravnavala. Ne glede na zapisano pa Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da je pravilna ponudba le tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Če naročnik omogoči, da se ponudba, ki je nepravilna, kakorkoli spremeni v pravilno, s tem krši prvi odstavek 54. člena ZJN-1, krši pa tudi načelo enakopravnosti ponudnikov iz 7. člena ZJN-1.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je bila njegova ponudba izločena pred ugotavljanjem izpolnjevanja obveznih pogojev in ocenjevanjem, v zapisniku o javnem odpiranju ponudb pa je v sklopu 8 vpisana in ovrednotena, ter da komisija v primeru izločitve ne sme vrednotiti ponudbe, ki jo je izločila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je odločitev o zavrnitvi nepravilne ponudbe odločitev, ki jo v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 sprejme naročnik, ne pa njegova strokovna komisija. Strokovna komisija je fakultativno telo, ki ga lahko naročnik v skladu s tretjim odstavkom 21. člena ZJN-1 imenuje za strokovno ocenitev ponudb, lahko pa ga zadolži tudi za vodenje postopka javnega odpiranja ponudb. Dejstvo, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopu 8 vrednotil in ocenil, kar sicer ni v skladu z določili ZJN-1, pa ne more vplivati na pravilnost naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe.

Državna revizijska komisija vlagatelja še opozarja, da je v skladu s 4. členom ZRPJN Državna revizijska komisija poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, ne pa morda organ v sestavi Ministrstva za finance, kot to zatrjuje vlagatelj.

Ker je Državna revizijska komisija pri preverjanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik pri zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nepravilne ravnal v skladu z določili ZJN-1, je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??

Natisni stran