Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-198/02

    Številka: 018-198/02
    Datum sprejema: 14. 3. 2005

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) v senatuâ??â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo lokalne ceste â??â??in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??.(v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnicaâ??â??.., zoper ravnanje naročnika â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??..

    odločila:

    1.) Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, kot izhaja iz obvestila o oddaji naročila štev. 351-01-24/2002-14, z dne 19.8.2002.

    2.) Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 216.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe.

    Obrazložitev:

    Naročnik je v Uradnem listu RS, števâ??.., z dneâ??., pod štev. objaveâ??.., objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za izvedbo lokalne cesteâ??â??.

    Z Obvestilom o oddaji naročila, štev. 351-01-24/2002-14, z dne 19.8.2002, je naročnik vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju â??â??.(v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila naročnik navaja, da je do razpisnega roka za oddajo ponudb prejel ponudbe štirih ponudnikov ter da so bile vse priloge ponudb pregledno zložene po navedenem seznamu, razen ponudbe vlagatelja, katerega ponudba je bila nepopolna glede dokazil zahtevanih pod točko 3 e /1 in 3 e /2. Na podlagi izvedenega postopka zbiranja ponudb ter primerjalne analize prispelih ponudb, ki ga je opravila strokovna komisija, je naročnik ugotovil, da je najugodnejša ponudba izbranega ponudnika.

    Zoper odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je v roku predložil svojo ponudbo, ki pa jo je naročnik po izvedenem odpiranju ponudb zavrnil, ker naj ne bi vsebovala dokazil pod točko 3e/l in 3e/2, to je izpiska iz sodnega registra za ponudnika in dokazila, da ponudnik ni pod prisilno upravo, v stečaju, likvidaciji itd.. Zaradi domnevno nepopolne ponudbe je bila vlagateljeva ponudba posledično zavrnjena in se ni upoštevala pri nadaljnji analizi ponudb ter izbiri najugodnejšega ponudnika. Po mnenju vlagatelja je naročnik nepravilno ugotovil, da vlagatelj ni predložil popolne ponudbe. Vlagatelj namreč navaja, da je v svoji ponudbi predložil potrdilo Gospodarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju GZS), iz katerega je razvidno, da je predlagatelj uvrščen na seznam izvajalcev gradenj in da s tem izpolnjuje vse pogoje, določene v 1., 2., 3. in 5. točki 2. odstavka 41. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj navaja, da je GZS skladno z 92. členom ZJN-l pooblaščena, da na podlagi javnega poziva pripravi seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj, pri čemer mora upoštevati določila zakona, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev, določenih v 1., 2., 3. in 5. točki 2. odstavka 41. člena ZJN-1, in določila predpisov, ki veljajo za graditev objektov v Republiki Sloveniji. Vlagatelj dalje navaja, da isti člen v 2. odstavku določa tudi, da lahko izvajalec, ki je vpisan na seznam, za vsako naročilo, v katerem sodeluje, predloži potrdilo o vpisu v seznam in da to potrdilo velja eno leto ter je uradna listina. Glede na navedeno je po vlagateljevem mnenju zakon dal potrdilu GZS, ki bo pripravljeno skladno s 92. členom ZJN-l, moč uradne listine, kar pomeni, da potrdilo dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje ali določa. Po prepričanju vlagatelja predmetno potrdilo GZS potrjuje, da je predlagatelj usposobljen izvajalec gradenj in da s tem izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v 1., 2., 3. in 5. točki 2. odstavka 41. člena ZJN-1. Da je navedeno tolmačenje pravilno, je po vlagateljevem mnenju razvidno tudi iz mnenja Urada za javna naročila pri Vladi Republike Slovenije, opr. št. 147/2002-RS, z dne 05.3.2002, ki v točki AD/7 navaja: "Ponudnik pa lahko izpolnjevanje pogojev iz 1., 2., 3. in 5. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-l dokazuje s potrdilom izdanim s strani GZS ali Obrtne zbornice Slovenije tudi v primeru, če naročnik take možnosti dokazovanja eksplicitno ne določi v razpisni dokumentaciji." Glede na vse navedeno po vlagateljevem mnenju ne vzdrži stališče naročnika, da ZJN-l nikjer eksplicitno ne določa, da seznam zainteresiranih izvajalcev nadomešča zahtevana potrdila iz 41. in 42. člena ZJN-l ter dokazila navedena v Odredbi o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Ur.l.RS, št. 33/97, 63/97, 84/99 in 39/00; v nadaljevanju: Odredba). Po mnenju vlagatelja potrdilo GZS kot uradna listina dokazuje resničnost tega, da predlagatelj izpolnjuje vse pogoje iz 1., 2., 3. in 5. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-l in ostale zahteve, ki jih nalagajo predpisi, ki veljajo za graditev objektov v RS. Tako je vlagatelj prepričan, da je s potrdilom GZS nesporno dokazal izpolnjevanje pogojev iz 1., 2., 3. in 5. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-l. Da je navedeno tako, po njegovem mnenju potrjujejo tudi preostali razpisi na katere se je v zadnjem času prijavil in pri katerih so vsi med njimi sprejeli potrdilo GZS kot uradno listino, ki potrjuje izpolnjevanje pogojev iz 1., 2., 3. in 5. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-l. Glede na vse navedeno je po mnenju vlagatelja naročnik nepravilno ugotovil, da je njegova ponudba nepopolna in jo je neutemeljeno izločil iz nadaljnjega postopka. Zato vlagatelj naročniku predlaga, da delno razveljavi postopek tako, da ponudbo vlagatelja v celoti sprejme kot popolno in po analizi in primerjavi vseh ponudb izbere najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov vodenja revizijskega postopka po priloženem stroškovniku.

    Naročnik je z odločbo, štev. 041-2/2002-12, z dne 5.9.2992, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navedenega sklepa naročnik navaja, da je v podnaslovu 92. člena ZJN-l sicer res navedeno "Seznam usposobljenih izvajalcev gradenj", vendar je po njegovem mnenju iz zakonske dikcije člena jasno razvidno, da GZS in Obrtna zbornica Slovenije na podlagi javnega zapisa pripravita seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj, pri čemer morata upoštevati določila tega zakona o izpolnjevanju pogojev, določenih v 1., 2., 3. in 5. točki 2. odstavka 41. člena ZJN-l, kar pomeni, da morata zbornici pogoje iz omenjenih točk 2. odstavka 41. člena ZJN-l upoštevati pri sestavljanju in uvrščanju zainteresiranih izvajalcev na seznam teh izvajalcev, nikjer pa v ZJN-l ni eksplicitno navedeno, da seznam zainteresiranih izvajalcev nadomešča potrdila, zahtevana z ZJN-l in v razpisni dokumentaciji. Naročnik dalje opozarja, da 1. odstavek 41. člena ZJN-l določa, da mora naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi. 42. člen ZJN-l določa, da mora naročnik od ponudnika zahtevati pisna dokazila za izpolnjevanje pogojev iz 2. odstavka 41. člena in da za dokaze, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi, da dokaže svojo usposobljenost (in ne zainteresiranost) za izvedbo javnega naročila, štejejo listine, ki jih izdajo na njegovo zahtevo pristojni organi. Tudi Odredba kot podzakonski akt, ki določa vrsto in vsebino dokumentacije za ugotavljanje usposobljenosti, določa, da le-ta mora vsebovati vse elemente, ki so zahtevani v navodilih ponudnikom v razpisni dokumentaciji in v dodatno naknadno poslanih pojasnilih ponudnikom. Naročnik opozarja, da je v razpisni dokumentaciji navedel naslednje pogoje:
    Točka 3e/l: Dokazilo, da je ponudnik registriran pri pristojnem organu države, v kateri ima sedež (priloženi registrski listi o vpisu v sodni register, iz katerih je razvidna dejavnost ponudnika, samostojni podjetniki pa priglasitvene liste, pri pristojni Davčni upravi RS, ki morajo vsebovati tudi dokazilo, da podjetnik izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti v skladu z zakonom in niso starejši od 30 dni).
    Točka 3e/2: Dokazilo, da ponudnik ni plačilno nezmožen, pod prisilno upravo, v stečaju, likvidaciji, da njegovo poslovanje ni predmet obravnave pred sodiščem ali predmet sodne preiskave, da njegovo poslovanje ni s sodno ali drugo odločbo ustavljeno (dokazilo pristojnega sodišča), ki ni starejše od 30 dni.
    Iz vsega navedenega po prepričanju naročnika izhaja, da je v postopku priprave razpisne dokumentacije za izvedbo javnega naročila ravnal v skladu z 41. in 42. členom ZJN-1 ter določili Odredbe ter da kogentnost teh določb ne more zamenjati dispozitivnost in nedorečenost 92. člena ZJN-1, ki govori o seznamu zainteresiranih izvajalcev in eksplicitno ne navaja, da ta seznam nadomešča kogentno določena dokazila, ki jih mora ponudnik predložiti v skladu z ZJN-1, Odredbo in seveda razpisno dokumentacijo, temveč je ta odločitev prepuščena naročniku, da v razpisni dokumentaciji navede, ali zahteva dokazila za točke od 1-8, 2. odstavka 41. člena ZJN-l ali pa se zadovolji za dokazovanje pogojev iz 1., 2., 3. in 5. točke 2. odstavka ZJN-l s potrdilom pristojne zbornice. Naročnik navaja, da se v tem delu njegovo stališče tudi razhaja od citiranega mnenja Urada za javna naročila, ki pa pravno ni zavezujoče.
    Naročnik na koncu še navaja, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ZRPJN, ne določata drugače, ter da je bil vlagatelj o opredelitvi njegove ponudbe kot nepopolne obveščen že z dostavo zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 13.8.2002, katerega sestavni del je tudi obrazec z opredelitvijo vsebine ponudbe in iz katerega je razvidno, da je vlagateljeva ponudba nepopolna. Glede na navedeno je v skladu s 5. odstavek 12. člena ZRPJN po mnenju naročnika njegova odločitev utemeljena tudi glede na navedeno zakonsko določilo, ki določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.

    Vlagatelj je dne 6.9.2002 pisno obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo postopka javnega naročila ter da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je dne 9.9.2002 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v reševanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 12.9.2002 naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje dodatno dokumentacijo, katero je od naročnika prejela dne 16.9.2002.

    Državna revizijska komisija je dne 12.9.2002 vlagatelja pozvala, naj skladno z določilom 1. odstavka 21. člena ZRPJN zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o (do)plačilu revizijske takse v skladu z 22. členom ZRPJN. Vlagatelj je zahtevano potrdilo Državni revizijski komisiji dostavil dne 17.9.2002.

    Državna revizijska komisja je dne 16.9.2002, v skladu s 3. odstavkom 21. člena ZRPJN, za dodatna pojasnila zaprosila GZS. Zaprošena pojasnila je GZS posredovala s svojim dopisom, štev. 194/2002, z dne 18.9.2002, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 20.9.2002.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, pridobljene dodatne dokumentacije, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih pojasnil GZS, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve.

    Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

    Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

    Državna revizijska komisija je uvodoma preverila trditev naročnika o tem, da so navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo formalno prepozne. Sklicevanje naročnika na določilo 5. odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila, oziroma trditev naročnika, da je bil vlagatelj o opredelitvi njegove ponudbe kot nepopolne obveščen že z dostavo zapisnika o odpiranju ponudb, je v obravnavanem primeru potrebno zavrniti kot neutemeljeno. Res je sicer, da je iz tabelaričnih prilog k zapisniku o odpiranju ponudb, štev. 351-01-27/2002-14, z dne 13.8.2002, mogoče posredno razbrati, da naj bi ponudba vlagatelja ne vsebovala dokazil o usposobljenosti pod točkami 3 e /1 in 3 e /2 (z roko zapisana označba "-" pod rubriko "Ponudnik" - "â??."). Vendar je po drugi stani potrebno upoštevati, da je v samem zapisniku (pod 7. točko) izrecno zapisano, da je komisija ob odpiranju ponudb ugotovila, da so vse štiri prejete ponudbe (torej tudi ponudba vlagatelja) primerne za ocenjevanje. Prav tako je tudi iz Poročila o opravljenem odpiranju ponudb in Analize ponudb, z dne 19.8.2002, ki se nahaja v spisu, mogoče razumeti, da se je naročnik o vprašanju pravilnosti ponudbe vlagatelja odločal šele v kasnejših fazah predmetnega postopka. Iz omenjenega dokumenta je namreč razvidno, da je vlagatelj po prejemu zapisnika o odpiranju ponudb naročniku posredoval mnenje Urada za javna naročila, na osnovi katerega se je naročnik po presoji različnih argumentov odločil o vprašanju pravilnosti vlagateljeve ponudbe (navedeno niti ne vpliva na dejstvo, da je zahtevek za revizijo vložen pravočasno). Iz vsega navedenega je zato nedvomno potrebno zaključiti, da je bila formalna odločitev naročnika o tem, da se vlagateljeva ponudba kot nepravilna izloči iz nadaljnje obravnave in analize, sprejeta kasneje v postopku oddaje javnega naročila (torej šele po zaključenem javnem odpiranju ponudb) in da je bil vlagatelj o tem uradno obveščen šele s sprejemom obvestila o oddaji naročila, štev. 351-01-24/2002-14, z dne 19.8.2002. Ob takšnem dejanskem stanju pa ni mogoče trditi, da je vlagateljev zahtevek za revizijo vložen prepozno ter da ga v skladu z določbo 5. odstavka 12. člena ZRPJN vsebinsko ni več mogoče obravnavati.

    V obravnavanem primeru se stranki ne strinjata v tem, kako je potrebno interpretirati pravila iz 1. in 2. odstavka 92. člena ZJN-1. Medtem ko je vlagatelj prepričan, da je določba 92. člena ZJN-1 za naročnika zavezujoča, naročnik vztraja pri stališču, da gre za določbo, ki je dispozitivne narave ter da je zato naročniku prepuščena odločitev o tem, ali bo v razpisni dokumentaciji zahteval ustrezna dokazila iz 2. odstavka 41. člena ZJN-l ali pa se bo namesto tega zadovoljil s potrdilom pristojne zbornice.

    ZJN-1 v 92. členu (Seznam usposobljenih izvajalcev gradenj) določa, da GZS in Obrtna zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) na podlagi javnega poziva pripravita seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj, pri čemer morata upoštevati določila tega zakona o izpolnjevanju pogojev, določenih v 1., 2., 3. in 5. točki drugega odstavka 41. člena tega zakona in določila predpisov, ki veljajo za graditev objektov v Republiki Sloveniji. Na navedeni seznam se lahko vpišejo, ob izpolnjevanju enakih pogojev, tudi izvajalci iz drugih držav, če ima o tem Republika Slovenija sklenjen poseben sporazum. Če zbornica na kakršen koli način ugotovi, da na seznam vpisani izvajalec ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev, ga mora najkasneje v osmih dneh od te ugotovitve pisno pozvati, da ponovno dokaže izpolnjevanje pogojev (1. odstavek 92. člena). V nadaljevanju istega člena ZJN-1 določa, da izvajalec, ki je vpisan v seznamu, lahko za vsako naročilo, v katerem sodeluje, predloži potrdilo o vpisu v seznam, da takšno potrdilo o vpisu velja eno leto in da je uradna listina (2. odstavek 92. člena).

    Katere pogoje mora izpolnjevati ponudnik (in izpolnjevanje katerih pogojev mora obvezno preveriti naročnik), ZJN-1 določa v 2. odstavku 41. člena (Obvezni pogoji). Med tam navedenimi obveznimi pogoji so v zvezi z določbo 92. člena ZJN-1 relevantni naslednji štirje:
    - da je ponudnik registriran pri pristojnem organu države, v kateri ima sedež (1. točka 2. odstavka 41. člena),
    - da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek ali je prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe (2. točka 2. odstavka 41. člena),
    - da mu v zadnjih petih letih pred objavo naročila ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila (3. točka 2. odstavka 41. člena) in
    - da ima veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in je tako dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom (5. točka 2. odstavka 41. člena).

    V skladu s 1. odstavkom 41. člena ZJN-1 se izpolnjevanje pogojev iz 2. odstavka 41. člena dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.

    Posamezne vrste listinskih dokazov, s katerimi ponudniki dokazujejo izpolnjevanje pogojev iz 2. odstavka 41. člena, so prepisane v 42. členu ZJN-1 (Dokazovanje izpolnjevanja pogojev). Navedeni člen v 2. odstavku določa, da za dokaze, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi, da dokaže svojo usposobljenost za izvedbo javnega naročila, štejejo listine, ki jih izdajo na njegovo zahtevo pristojni organi, obenem pa za vsak posamezen pogoj iz 2. odstavka 41. člena opredeljuje tudi vrsto listine, s katero se dokazuje izpolnjevanje določenega pogoja. Kar zadeva za interpretacijo pravil iz 92. člena relevantne štiri pogoje (1., 2., 3. in 5. točka 2. odstavka 41. člena ZJN-1), je v 42. členu določeno, da se pogoji iz 1., 2. in 3. točke 2. odstavka 41. člena dokazujejo z izpiskom iz sodne ali druge(!) evidence, pogoj iz 5. točke drugega 2. odstavka 41. člena pa s potrdilom, ki ga izda pristojni organ, ki vodi evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje določene dejavnosti. V istem členu je v 4. odstavku tudi določeno, da v Republiki Sloveniji izdajajo potrdila iz 1. in 3. točke 2. odstavka 42. člena (gre za pogoje iz 1., 2., 3. in 5. točke 2. odstavka 41. člena!) redna sodišča, davčna uprava ali zbornica(!).

    Ob zgoraj opisanih določbah ZJN-1 Državna revizijska komisija ne more pritrditi stališču naročnika, da naj bi bila pravila, vsebovana v določilu 92. člena (samo) dispozitivne narave ter da posledično za naročnika niso zavezujoča. Iz analize zgoraj navedenih določil ZJN-1 je namreč mogoče sklepati, da je zakonodajalec potrdilo zbornice o vpisu v seznam iz 92. člena ZJN-1 uvrstil med listine, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 1., 2., 3. in 5. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-1 (1. in 3. točka 2. odstavka 42. člena), oziroma da je potrdilu, ki ga izda zbornica pripisal enako dokazno moč, kot jo imajo listine, ki jih izdajajo redna sodišča in/ali drugi državni organi (4. odstavek 42. člena ZJN-1).

    Enak zaključek je mogoče izvesti tudi iz intencije zakonodajalca pri pripravi besedila 92. člena. Kot je razvidno iz obrazložitve amandmaja k 91. členu (sedanji 92. člen ZJN-1) predloga ZJN-1 v tretji obravnavi, gre pri navedenem členu "â?? za implementacijo direktive Sveta Evrope, štev. 93/37/EEC, z dne 14.7.1993, ki določa način za vzpostavitev seznama, kakor tudi razloge za izbris s seznama â??" (Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, štev. 22, z dne 31.3.2000, stran 44).

    Smernica 93/37/EEC (The Public Works Directive - v nadaljevanju: smernica) v 29. členu (Article 29) vsebuje pravila, ki se nanašajo na primere, ko države članice vodijo uradne sezname priznanih izvajalcev (Official Lists of Approved Contractors) ter o pomenu in dokazni vrednosti podatkov iz takšnih seznamov v razmerju do naročnikov v drugih državah članicah. Smernica zahteva, da morajo države članice takšne sezname vzpostaviti in voditi na podlagi objektivne presoje, opravljene na podlagi kriterijev (pogojev in meril), vsebovanih v členih 24 do 27 smernice (1. odstavek 29. člena). V tovrstne sezname vpisani izvajalci lahko v posameznih postopkih oddaje javnih naročil predložijo naročniku potrdilo o vpisu v seznam, ki ga je izdal pristojni organ (2. odstavek 29. člena). Navedeno pomeni, da lahko izvajalci, ki so vpisani v takšne uradne sezname v državah članicah, v katerih so registrirani, naročniku predložijo potrdila o vpisu v tovrstni seznam kot nadomestni (alternitivni) dokaz o izpolnjevanju določenih pogojev. Ponudnik, ki se odloči za takšen alternativni dokaz o izpolnjevanju določenih pogojev, mora naročniku predložiti potrdilo o vpisu v uradni seznam, ki ga je izdal pristojni organ. Kar zadeva dokazno vrednost potrdila o vpisu v seznam pa je v 3. odstavku 29. člena izrecno zapisano, da potrdilo o vpisu v seznam, ki ga vodi pristojni organ, vzpostavlja domnevo o tem, da vpisani ponudnik izpolnjuje ustrezne pogoje ter da takšne domneve ni možno izpodbijati (3. odstavek 29. člena).

    Pri presoji pravnega pomena in dokazne vrednosti potrdil o vpisu v seznam iz 92. člena ZJN-1 pa je po mnenju Državne komisije potrebno upoštevati tudi določilo 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, štev. 80/99 in 70/00 - v nadaljevanju ZUP), ki ureja izdajanje potrdil oziroma drugih listin (certifikatov, potrditev idr.) o dejstvih, o katerih se vodijo uradne evidence. V skladu z 2. odstavkom 179. člena ZUP je z uradno evidenco mišljena evidenca, ki je bila vzpostavljena s predpisom, medtem ko je v 3. odstavku istega člena določeno, da potrdila in druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, veljajo za javne listine. Poglavitna pravna značilnost javne listine je njena dokazna moč, kar pomeni, da je takšno listino mogoče uporabiti kot dokazno sredstvo, oziroma da takšna listina (če je sestavljena v skladu z zakonom) dokazuje resničnost dejstev, ki so navedena v njej (1. in 2. odstavek 169. člena ZUP). Seznam usposobljenih izvajalcev gradenj temelji na pooblastilu GZS, ki izhaja iz 1. odstavka 92. člena ZJN-1, potrdilu o vpisu v seznam pa je z določilom 2. odstavka 92. člena izrecno podeljen status javne listine.

    Državna revizijska komisija je v obravnavanem revizijskem postopku, na podlagi 3. odstavka 21. člena ZRPJN, tudi zaprosila GZS, naj ji natančno pojasni, ali vodi seznam usposobljenih izvajalcev v obliki uradne evidence, katere pogoje morajo izpolnjevati gospodarski subjekti za vpis na omenjeni seznam, kako preverja in ažurira podatke o izpolnjevanju pogojev ter po kakšnem postopku izdaja potrdila o vpisu na seznam. Iz odgovora GZS (dopis, štev. 194/2002, z dne 18.9.2002), ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 20.9.2002, je razvidno, da je GZS z javnim pozivom, objavljenim v Ur.l.RS, štev. 82/01, pozvala vse zainteresirane gospodarske družbe, zadruge in samostojne podjetnike, ki so člani GZS, k prijavi v Seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj za javna naročila. V skladu z 92. členom ZJN-1 so za prijavo med drugim potrebne tudi vse priloge, ki jih navaja ZJN-1 v 1., 2., in 3. točki 2. odstavka 41. člena ZJN-1 - razen odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti iz 5. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-1, ker 4. člena noveliranega Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l.RS, štev. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/01) napotuje na rešitve v specialni zakonodaji. Pri tem je GZS upoštevala tudi določila sedaj veljavnega Zakona o graditvi objektov (Ur.l.SRS, štev. 34/84, 29/86; Ur.l.RS, štev. 71/93, 29/95, 59/96, 45/99 in 52/00, to je 51. in 100 e. člena, ki določata pogoje za odgovornega vodjo del. GZS je tudi pojasnila, da se vpis v seznam opravi samo ob predložitvi vseh zahtevanih pisnih dokumentov in izpolnjevanju pogojev. Prijavljene gospodarske družbe, zadruge in samostojne podjetnike v tem primeru dobijo tudi Potrdilo o vpisu v seznam. Vpis v seznam in izdajanje potrdil se vodi v skladu z določili ZUP, zaradi česar ima odgovorni delavec GZS (to je sekretar Združenja za gradbeništvo in IGM) opravljen tudi izpit iz upravnega postopka. GZS je pojasnila še, da je do sedaj vložilo vloge 91 interesentov in da je od tega vpisanih v seznam 86 ponudnikov. V mesecu oktobru bo GZS pristopila k obnavljanju imenika, saj bo v začetku novembra prvim vpisanim interesentom poteklo enoletno obdobje veljavnosti vpisa.

    Na podlagi skrbne presoje vsega zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi stališču naročnika, po katerem naj bi bila dokazna vrednost potrdila o vpisu v seznam iz 92. člena ZJN-1 prepuščena izključno njegovi lastni presoji. V tem smislu se Državna revizijska komisija pridružuje mnenju vlagatelja, da lahko ponudnik izpolnjevanje relevantnih pogojev iz 2. odstavka 41. člena ZJN-l dokazuje tudi s potrdilom, izdanim s strani GZS ali Obrtne zbornice Slovenije celo v primeru, če naročnik tako možnosti dokazovanja eksplicitno ne določi v razpisni dokumentaciji, oziroma da ima potrdilo o vpisu v seznam enako dokazno moč kot druga dokazila iz 42. člena ZJN-1. Ker je vlagatelj v obravnavanem primeru k svoji ponudbi priložil tudi Potrdilo GZS o vpisu v seznam zainteresiranih izvajalcev gradenj, z dne 22.7.2002, je potrebno šteti, da je ponudnik s tem izpolnil pogoje iz 1., 2. in 3. točke 2. odstavka 41. člena ZJN-1.

    Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1, zato je skladno z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

    Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, je Državna revizijska komisija v skladu s 5. odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, ki so bili potrebni za vodenje tega revizijskega postopka v višini 66.000,00 SIT (550 točk z 20% DDV) in stroške revizijske takse, ki je bila plačana v skladu z zakonom v višini 150.000,00 SIT.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


    V Ljubljani, dne â??â??â??..

    Natisni stran