018-196/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu â??â??..v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo športne opreme v večnamenski športni dvorani v â??.ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj â??â??..(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??..(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??.

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štâ??.., z dne â??â??., pod številko objaveâ??â??, objavil javni razpis za izbiro izvajalca za izvedbo predmetnega javnega naročila. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb št. 351-0103/99-04, z dne 22.07.2002 je razvidno, da sta na razpis za predmetno javno naročilo prispeli 2 pravočasni ponudbi. Naročnik (naročnikova strokovna komisija) je dne 29.07.2002 sprejel sklep, da se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo športne opreme v večnamenski športni dvorani vâ??., iz razloga, ker naročnik ni pridobil dveh samostojnih, pravilnih ponudb (76. člen Zakona o javnih naročilih -Uradni list RS, št. 39/00 in 102/0; v nadaljevanju ZJN-1). S prej navedenim sklepom sta bila seznanjena oba ponudnika z dokumentom - obvestilo ponudnikoma javnega razpisa za dobavo športne opreme v večnamenski športni dvorani vâ??.., št. 351-0103/99-04, z dne 29.07.2002.

Vlagatelj je dne 07.08.2002 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je dne 31.07.2002 prejel obvestilo ponudnikoma javnega razpisa za dobavo športne opreme v večnamenski športni dvorani vâ??., iz katerega izhaja, da je naročnik razveljavil postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Naveden dopis je poslal naročnik, medtem, ko so podpisniki dokumenta člani naročnikove strokovne komisije. Vlagatelj smatra, da podpisniki ne morejo pošiljati pošte v imenu naročnika, zato pričakuje, da mu bo naročnik poslal uraden in verodostojen sklep o izbiri izvajalca.
Vlagatelj navaja, da je iz zapisnika o odpiranju ponudb jasno razvidno, da je bila ponudba podjetja â??â??..pregledana in označena za pravilno, v utemeljitvi svoje odločitve pa je naročnik (oziroma njegova strokovna komisija) zapisal, da ponudba ponudnika â??â??.ni pravilna, saj predloženo potrdilo Ministrstva za pravosodje RS, ki potrjuje, da direktor le-tega ni bil obsojen kaznivih dejanj, ne ustreza zahtevam 3. točke 4. poglavja razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da je ponudnik â??â??.predložil pravilno ponudbo in zato naročnik ni imel razlogov za zavrnitev le-te. Edini možni zaključek je, da se je bodisi naročnikova strokovna komisija pri odpiranju ponudb tako drastično zmotila, ali pa je prišlo do naknadne zamenjave dela ponudbe ponudnika â??â??. Vlagatelj meni, da četudi se je naročnikova strokovna komisija zmotila, pa se postavi vprašanje, ali lahko naknadno spreminja svoje ugotovitve, ki so bile predstavljene na odpiranju ponudb in v zapisnik o odpiranju ponudb tudi vpisane. Javno odpiranje ponudb je, po vlagateljevem mnenju, namenjeno ponudnikom, da se seznanijo s ponudbami konkurenčnih ponudnikov in podajo svoje pripombe na licu mesta.
Vlagatelj smatra, da je prej navedena napaka naročnikove strokovne komisije neverjetna in da gre v opisanem primeru za naknadno spremembo ponudbe ponudnikaâ??â??., kar pa je v nasprotju s četrtim odstavkom 54. člena ZJN-1. Vlagatelj meni, da se sicer samo po sebi postavi vprašanje, zakaj bi naročnik ponudniku spremeniti ponudbo na način, da bi slednja postala nepravilna. Vendar pa takšno situacijo lahko razume vsak, ki sledi dogajanjem okoli opremljanja šole in športne dvorane vâ??... Jasno je namreč razvidno, da nekdo poskuša na vsak način posel oddati ponudnikuâ??... Ker navedeno podjetje na odpiranju ponudb ni imelo najugodnejše ponudbe, je naročnik s prej opisanim dosegel, da je postala ponudba nepravilna, zaradi česar je lahko predmetni postopek razveljavil. Ponudnikâ??.., je tako na nepošten način prišel do informacije o ponudbeni ceni vlagatelja, ki mu bo pomagala sestaviti bolj konkurenčno ponudbo. Takšen način sodelovanja med naročnikom in ponudnikom pa ni samo v nasprotju z ZJN-1, pač pa je zrel tudi za prijavo na Urad za preprečevanje korupcije.
Vlagatelj predlaga naročniku, razveljavitev sklepa o razveljavitvi obravnavanega postopka in nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik zahtevek za revizijo zavrača kot neutemeljen (sklep št. 351-0103/99-04, z dne 21.08.2002) in navaja, da je naročnikova strokovna komisija po dnevu odpiranja ponudb, ob natančnem pregledu ponudb ugotovila, da je ponudba ponudnika â??..nepravilna. Iz navedenega razloga je naročnikova strokovna komisija sklenila, da razpis razveljavi in postopek oddaje javnega naročila ponovi. Naročnik še navaja, da je na podlagi 11. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave (Uradni list RS št. 36/99 in 02/01) Urad za družbene dejavnosti Občine â??.v sklopu svojih nalog pristojen tudi za opravljanje upravnih in strokovnih nalog na področju vzgoje, izobraževanja ter športa, zato je povsem upravičeno izdal izpodbijano obvestilo št. 351-0103/99-04, z dne 29.07.2002. Obvestilo je bilo izdelano na podlagi zapisnika naročnikove strokovne komisije, ki je imela svojo sejo dne 26.07.2002, obvestilo pa so člani komisije tudi podpisali.
Naročnik še navaja, da ponudniku â??â??., s strani naročnika ni bila omogočena sprememba predložene ponudbe. Pri ponovnem pregledu, je naročnikova strokovna komisija ugotovila, da ponudnikâ??.., ni predložil ustreznega zahtevanega potrdila. Sicer pa iz komentarja ZJN-1 izhaja, da na odpiranju ponudb strokovna komisija ne ugotavlja vsebine listin ter, da je to delo tistih, ki kasneje ocenjujejo ponudbo. Ravno tako iz komentarja k 73. členu ZJN-1 izhaja, da niso redki primeri, ko se v zapisniku o javnem odpiranju ponudb ugotovi formalna pravilnost ponudbe, kar pomeni, da so predložene vse zahtevane listine, katere pa po svoji vsebini ne ustrezajo zahtevam naročnika.

Vlagatelj je z dokumentom (pritožba na sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo oddaje javnega naročila), z dne 29.08.2002, obvestil naročnika, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in dodaja, da se naročnik spreneveda in obrača besede iz zahtevka za revizijo.
Vlagatelj trdi, da v zahtevku za revizijo ni oporekal pristojnosti Uradu za družbene dejavnostiâ??. Vlagatelj je sicer pričakoval, da bo naročnik zanikal, da je ponudnikuâ??.., dovolil naknadno spremembo razpisne dokumentacije. Pravno mnenje, ki ga navaja je zelo zanimivo, zanimivost pa mu daje predvsem to, da je v nasprotju z drugimi pravnimi mnenji. Vlagatelj citira pravno mnenje iz ZJN-1 s komentarjem, kakor sledi: "Dejansko je javno odpiranje prva in zadnja priložnost, da se ponudniki sami neposredno seznanijo z vsebino konkurenčnih ponudb. Ponudniki niso le pasivni spremljevalci javnega odpiranja ponudb." Glede na to, da so tudi v naročnikovi strokovni komisiji samo ljudje, za katere se ne more trditi niti, da so ali niso zmotljivi ali podkupljivi, tolmačenje, da na samem odpiranju ponudb ni potrebno pregledovati pravilnosti dokumentov v ponudbeni dokumentaciji, preprosto predstavlja instrument, s katerim lahko naročnik samovoljno doseže svoj interes. Vlagatelj zaključuje z vprašanjem, zakaj javna odpiranja ponudb sploh obstajajo, če ugotovitve sprejete s strani naročnikove strokovne komisije na odpiranju ponudb, nimajo nobene teže. Vlagatelj še navaja, da je vsak fizični in pravni subjekt po zakonu dolžan obvestiti Urad Slovenije za preprečevanje korupcije o vsakem sumu koruptivnih dejanj, zato je to dolžan storiti tudi on, verjetno pa tudi Državna revizijska komisija.

Naročnik je dne 05.09.2002, z dopisom št. 851-0103/99-04, Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo. V slednjem je navedel, da je vlagatelj sklep, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen, prejel dne 26.08.2002. Naročnik meni, da bi moral vlagatelj, skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN, v treh dneh, to je najkasneje 29.08.2002 do 24 h obvestiti naročnika, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagateljevo obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisiji pa je naročnik prejel dne 02.09.2002 z navadno pošiljko, zato je skušal na poštiâ??., kjer je bila pošiljka oddana ugotoviti, ali je bila le-ta oddana pravočasno, vendar na pošti ne evidentirajo pošte po naslovniku. Ker se ZRPJN v 3. členu sklicuje na uporabo določb Zakona o pravdnem postopku, slednji pa v 112. členu določa, da se v primeru, če je vloga vezana na rok, šteje da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu organu, preden se rok izteče. Na podlagi navedenega naročnik meni, da je bilo vlagateljevo obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo prejeto po poteku zakonsko določenega roka, zato predlaga, da se kot prepozno prejeto zavrže.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska najprej ugotavlja, da naročnik v sklepu, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, ni navedel pravilnega pravnega pouka. Prvi odstavek 17. člena ZRPJN namreč določa, da mora naročnik o svoji odločitvi iz drugega odstavka 13. člena in 16. člena tega zakona v treh dneh obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejeme naročnikovega obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Ker naročnik ni ravnal v skladu s prej navedeno zakonsko določbo, temveč je vlagatelja ("v pouku o pravnem sredstvu") napotil, da je zoper sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, možna pritožba na Državna revizijsko komisijo (v roku treh dni od prejema sklepa), se je Državna revizijska komisija odločila, da ne bo preverjala, kdaj je vlagatelj izpodbijan sklep prejel (potrdila o prejemu slednjega v spisovni dokumentaciji namreč ni) in kdaj je "vložil pritožbo na sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo" (v slednji je sicer vlagatelj pravilno zapisal, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo) ter da bo zahtevek za revizijo obravnavala meritorno.

Kot izhaja iz izčrpnega povzema vseh porevizijskih dogodkov, je med strankama v tem revizijskem postopku bistvo spora v tem, da vlagatelj trdi, da je ponudba podjetja â??.pravilna, in da so podani pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika, naročnik pa, da je ponudba slednjega nepravilna, kar je razlogovalo njegovo odločitev o razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija se s strinja z vlagateljem v tem, da pomeni javno odpiranje ponudb zagotovitev javnosti za udeležene ponudnike in da je le-to namenjeno ponudnikom, da se neposredno seznanijo z vsebino konkurenčnih ponudb. Vendar pa ZJN-1 ne predpisuje, da se na odpiranju ponudb ugotavlja tudi pravilnost posameznih ponudb, kar pomeni, da ima naročnik pravico, da ugotavlja razloge, ki narekujejo izločitev določenega ponudnika, tudi v kasnejših fazah postopka oddaje javnega naročila. ZJN-1 v prvem odstavku 67. člena ZJN-1 določa, da naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov. Iz drugega odstavka istega člena izhaja, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila, po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Iz 18. točki 1. odstavka 3. člena ZJN-1 pa izhaja, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Iz besedila citiranih členov je mogoče ugotoviti, da ima naročnik tudi po javnem odpiranju ponudb (torej celo po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb), pravico in hkrati dolžnost opraviti podroben pregled vsebine vsake posamezne ponudbe tudi z vidika njene pravilnosti Naročnik ima torej tudi po javnem odpiranju ponudb pravico in dolžnost preveriti, ali je vsebina predloženih dokumentov takšna, da izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije ter ob ugotovitvi, da te zahteve pri posamezni ponudbi niso izpolnjene, takšno ponudbo zavrniti oziroma izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Ob navedenem je v obravnavanem primeru mogoče brez dvoma zaključiti, da naročnik, s tem, ki je vlagateljevo ponudbo (šele) po javnem odpiranju ponudb označil kot nepravilno in jo tako izločil iz nadaljnjega postopka, formalno ni ravnal v nasprotju z določili ZJN-1.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je naročnik potencialne ponudnike v razpisni dokumentaciji na več mestih zelo jasno opozoril na okoliščine, v skladu s katerimi se bo presojala pravilnost njihovih ponudb. V zvezi s tem je naročnik v 4. poglavju razpisne dokumentacije (točka 4.1 - dokumenti, ki jih mora ponudnik predložiti naročniku kot dokazilo o usposobljenosti in sposobnosti) zapisal: "Da se bo ponudba štela za pravilno mora vsebovati vse zahtevane potrjene dokumente in med njimi v točki 3 - potrdilo sodišča, da proti ponudniku v zadnjih 5. letih pred objavo naročila ni bila izdana pravnomočna sodna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero mu je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Isto zahtevo je naročnik zapisal tudi v 3. točki (navedba vseh ponudbenih dokumentov, ki jih mora predložiti ponudnik, da bo ponudba pravilna) in 8. točki (način ocenjevanja ponudb ter merila in postopki, ki se nanašajo na ugotavljanje in ocenjevanje usposobljenih ponudnikov) 2. poglavja razpisne dokumentacije. Pri tem je naročnik ponudnike tudi izrecno opozoril na dejstvo, da mora ponudba vsebovati vse zahtevane potrjene dokumente, da se bo štela za pravilno in da pomeni neizpolnitev vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, izločitev ponudbe iz postopka oddaje javnega naročila (3. točka 2. poglavja razpisne dokumentacije).
Pregled ponudbe ponudnika â??.pokaže, da le-ta ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, saj je slednji namesto prej navedenih dokumentov (kot pravilno ugotavlja naročnik) v ponudbo priložil potrdilo (dokument št. 714-07-8795/2002, z dne 29.05.2002, ki ga je izdalo Ministrstvo za pravosodje), da direktor podjetja â??..ni bil obsojen za kazniva dejanja.

Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je zahteva iz 3. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 slabo dorečena, ter da je ravno zaradi le-tega ponudnikâ??.., oddal nepravilno ponudbo. Kljub temu se Državna revizijska komisija ne more spustiti v presojo posameznih zakonskih določil, temveč je dolžna ob ugotovljenem dejanskem stanju in v mejah zahtevka za revizijo presoditi, ali je prišlo do zatrjevanih kršitev zakona in določil naročnikove razpisne dokumentacije.

Kljub zgoraj navedenemu Državna revizijska komisija opozarja vlagatelja, (čeprav navedeno ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi in ni predmet revizijskega zahtevka), da si je naročnik v obravnavanem primeru v razpisni dokumentaciji (prvi odstavek točke 13 - naročnikova pravica, da sprejme ali zavrne katerokoli ali vse ponudbe) izrecno pridržal pravico, da ne sklene pogodbe z nobenim ponudnikom, oziroma je izključil svojo obveznost sklenitve pogodbe. Z navedenim dejstvom je bil vlagatelj seznanjen že z dnem prejema razpisne dokumentacije, zato je zahteva vlagatelja, da bi moral naročnik v obravnavanem postopku izmed dveh pravilnih (torej tudi v primeru, če bi bila ponudba podjetja â??.pravilna), nesprejemljiva. Zavrnitve vseh ponudb, četudi so slednje pravilne, ZJN-1 ne prepoveduje. Iz določila 77. člena ZJN-1 namreč izhaja, da zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenem postopku za oddajo konkretnega javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. S tem v zvezi je v 77. členu ZJN-1 določeno, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri tem pa mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev ter mora o svoji odločitvi takoj obvestiti vse ponudnike o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek.


Vlagateljevemu očitku, ki se nanaša na podpisnike (podpisnika) dokumenta, s katerim je naročnik seznanil oba ponudnika, da razveljavlja postopek oddaje predmetnega javnega naročila, je sicer mogoče pritrditi, vendar je istočasno potrebno ugotoviti, da ne gre za kršitev, ki bi lahko vplivala na izid obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, oziroma da z ugotovljeno nepravilnostjo niso bile prizadete pravice in pravne koristi udeleženih ponudnikov.

Ob opisanem dejanskem stanju, naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z zakonom, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepravilno in jo izločil iz nadaljnje obravnave, zato je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??.

Natisni stran