018-194/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??â??v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za opravljanje storitev prevoza varovancev v â??â??in vloženega zahtevka za revizijo vlagatelja â??â??.(v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??

odločila:

â"˘ Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za opravljanje storitev prevoza varovancev v â??â??.
â"˘ Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 40.000,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 07.06.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za opravljanje storitev prevoza varovancev vâ??... Naročnik je s povabilom k oddaji ponudbe povabil k oddaji ponudbe štiri potencialne ponudnike in pridobil tri ponudbe. Naročnik je z dopisom "Povabilo k oddaji ponudbe - dopolnitev", z dne 15.07.2002, ponudnike pozval k dopolnitvi ponudb z ustreznimi dokumenti (kopijo vozniškega dovoljenja osebe, ki bo prevažala varovance, kopijo licence za opravljanje dejavnosti in kopijo prometnega dovoljenja vozila, s katerim bo ponudnik opravljal prevoze). Iz obvestila, z dne 26.06.2002, je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral â??â??.(v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.07.2002, v skladu z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) na naročnika naslovil zahtevo za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Naročnik je z dopisom, z dne 31.07.2002, vlagatelju posredoval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila.

Naročnik je dne 08.08.2002 (dokument, z dne 06.08.2002) prejel vlagateljev zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik vlagatelju posredoval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila male vrednosti, iz katerega izhaja, da sta ponudbi predložila 2 ponudnika, navedba o kriterijih za izbiro izbranega ponudnika in o kriterijih za ne izbiro ponudbe ponudnika ter prednosti izbranega ponudnika. Vlagatelj nadalje navaja, da je namen pravnega varstva ponudnika po ZJN-1, ne glede na način oddaje naročila, torej tudi za naročila male vrednosti, tudi zahtevo po obrazloženem obvestilu, kjer se prednosti izbranega ponudnika, glede na ponudbo ponudnika, ki zahteva obrazloženo obvestilo, lahko izražajo v vrednotenju te ponudbe oz. v priznanem številu točk, vendar je zaradi presoje objektivnosti vrednotenja ponudb treba navesti konkretne podatke in elemente ponudbe tako izbrane ponudbe, kot ponudbe ponudnika, ki zahteva obrazloženo obvestilo, kar naročnik v tem konkretnem primeru ni storil. Vlagatelj je obrazloženo obvestilo izkoristil z namenom, da ugotovi, katera merila je naročnik uporabil in njihovo ponderiranje. Iz povabila k oddaji ponudb izhaja, da sama merila niso navedena, zato je vlagatelj ponudbo pripravil glede na zahteve naročnika, ki so bile:
â"˘ cena za prevoženi km
â"˘ delež (%), ki ga v ceni predstavlja strošek goriva
â"˘ način usklajevanja cene
â"˘ opremljenost vozila (klima naprava, ABS zavore),
â"˘ letnik in tip vozila
â"˘ dosedanje izkušnje in reference s prevozi invalidnih oseb
â"˘ sposobnost zagotavljanja stalnega voznika glede na specifičnost populacije.
Iz obrazloženega obvestila je razvidno, da je izmed teh navedb naročnik izbral ceno, letnik in tip vozila ter reference ponudnika. Tako iz obrazloženega obvestila ne izhaja ponderiranje teh meril, kar vlagatelju tudi ni bilo znano iz povabila k oddaji ponudbe. Zaradi zagotavljanja transparentnosti, ki je tudi eno od glavnih načel ZJN-1, je zaradi objektivnosti ocenjevanja potrebno navesti ponderiranje meril. Iz konkretnega obrazloženega obvestila o oddaji naročila male vrednosti namreč ponderiranost in pridobljeno število točk ni razvidno. Tako na primer ni razvidno ali je naročnik uporabil formulo po modelu najnižje cene ali povprečne cene. Iz same obrazložitve pa izhaja, da je naročnik upošteval prostornost vozila, kar pa v samem povabilu k oddaji ponudbe ni navajal. V kolikor bi ponudnik natančneje vedel težo posameznega merila bi lahko pripravil ugodnejšo ponudbo ter več referenc ali nabavil novo vozilo, ipd. Nadalje vlagatelj opaža tudi procesno napako, ker o oddaji javnega naročila ni bil obveščen, ampak je kot legitimen ponudnik o tem bil obveščen po drugih kanalih. Če ravno je postopek potekal po oddaji naročila male vrednosti, je vlagatelj mnenja, da bi mu morala kljub temu biti zagotovljena pravica po obveščenosti, ki mu jo zagotavlja ZJN-1 v 78. členu (poročilo o oddaji naročila). Po mnenju vlagatelja je bila storjena tudi procesna napaka s strani naročnika, ko je po prejemu in odpiranju ponudb ponudnikoma poslal dopolnitev povabila k oddaji naročila. Naročnik namreč po prejemu ponudb ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnokoli spremembo ponudbe. Vlagatelju se zastavlja vprašanje ali gre s strani naročnika za kršenje 79. člena ZJN-1 (2. točke drugega odstavka) in sicer glede na to, da naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila navaja, da sta "kriterije izpolnjevala dva ponudnika", v obvestilu o oddaji naročila pa je v 2. točki zapisano "ima v primerjavi z ostalima ponudnikoma"â??Vlagatelj zaradi navedenega zahteva razveljavitev celotnega predmetnega postopka in zahtevku za revizijo prilaga dokaze. Vlagatelj tudi navaja, da zahteva v primeru ugodnega izida revizijskega postopka vračilo vplačane takse iz 22. člena ZRPJN v višini 80.000,00 SIT.


Naročnik je s sklepom, z dne 22.08.2002, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, v obrazložitvi tega sklepa pa je navedel, da vlagatelj iz obvestila o oddaji javnega naročila male vrednosti, z dne 31.07.2002, napačno sklepa, da sta ponudbi predložila dva ponudnika, saj je iz obvestila možno razbrati le koliko ponudnikov je izpolnjevalo kriterije. Na vabilo k oddaji ponudbe so prispele 3 pravočasne in popolne ponudbe, od katerih pa sta le dva ponudnika izpolnjevala zahtevane kriterije. Glede na 17. člen Pravilnika o oddaji javnih naročil male vrednosti (sprejet na podlagi prvega odstavka 125. člena ZJN-1), z dne 06.12.2000, se opravi ocena ponudb, če sta prispeli najmanj dve pravočasni in popolni ponudbi, kar je bilo tudi storjeno. Naročnik nadalje navaja, da mora na podlagi tretjega odstavka 50. člena ZJN-1 v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti, vsa merila, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega, kar je naročnik v razpisni dokumentaciji tudi storil in se zatorej kot najpomembnejši kriterij šteje prvi navedeni kriterij (cena za prevoženi kilometer). Že pri prvem, najpomembnejšem kriteriju, je vlagatelj dal manj ugodno ponudbo kot izbrani ponudnik. Pri naslednjem kriteriju, pri katerem se ponudbi razlikujeta, to je starost vozila, je vlagatelj dal prav tako manj ugodno ponudbo od izbranega ponudnika, saj je ponudil starejše kombinirano vozilo. Ostale kriterije sta oba ponudnika izpolnjevala v celoti, tako, da je celotna ponudba izbranega ponudnika nedvomno ugodnejša od vlagateljeve ponudbe. Ker je naročnik porabnik proračunskih sredstev in kot tak mora pri svojem poslovanju upoštevati načelo gospodamosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1), ni dvoma o tem, da je najnižja cena najpomembnejši in glavni kriterij pri izbiri najugodnejšega ponudnika, (seveda ob izpolnjevanju tudi drugih kriterijev, ki pa sta jih, kot je že bilo zapisano izpolnjevala oba ponudnika). Naročnik je prepričan, da je vlagatelj, kot že večletni sodelavec naročnika, s tem dejstvom zagotovo seznanjen. Naročnik prav tako zanika očitane procesne napake. Dopolnitev, h kateri so bili ponudniki naknadno povabljeni, ne pomeni materialne dopolnitve ponudbe z novimi kriteriji in novimi zahtevami s strani naročnika, ampak predstavlja le potrditev že navedenih podatkov z dokazi o resničnosti podatkov. Vozniško dovoljenje osebe, ki bo prevažala varovance, kopija licence za opravljanje dejavnosti in kopija prometnega dovoljenja, s katerim se bo opravljalo prevoze so predpostavke, brez katerih ponudnik ne bi mogel opravljati osnovne dejavnosti - predmeta javnega naročila male vrednosti, to je prevoza varovancev v ......in domov.
Pri obravnavanju vseh ponudnikov se je naročnik držal vseh načel in pravnih pravil javnega naročanja in je upošteval tudi vse specifičnosti oddaje naročil male vrednosti (124. in 125. člen ZJN-1 ter Pravilnik o postopkih oddaje naročil male vrednosti), saj vrednost naročila ne presega vrednosti, določene v Zakonu o izvrševanju proračuna za leto 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/2001, 111/2001). Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 26.08.2002, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 02.09.2002, Državni revizijski komisiji na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in svojim mnenjem.

Državna revizijska komisija je na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN dne 06.09.2002, od naročnika zahtevala, da dostavi še notranji predpis, ki v skladu s 125. členom ZJN-1 ureja postopek oddaje javnih naročil male vrednosti. Naročnik je zahtevano posredoval Državni revizijski komisiji dne 09.09.2002.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predmetni postopek postopek oddaje naročila male vrednosti. ZJN-1 za oddajo naročila male vrednosti v prvem odstavku 125. člena določa: "Naročnik mora za oddajo naročila male vrednosti s svojim notranjim predpisom urediti postopek oddaje, upoštevajoč določbe tega zakona.". Drugi odstavek tega člena pa določa: "V svojem notranjem predpisu mora naročnik zlasti določiti:
1. način izvedbe naročila glede na ocenjeno vrednost, tehnično in tehnološko zahtevnost ter finančne posledice naročila,
2. opredeliti način priprave razpisne dokumentacije,
3. določitev pristojnih oseb za zbiranje ponudb po telefonu, telefaksu in podobno in zlasti način preverjanja ponujene cene,
4. način dokumentiranja ponudb in hranjenja dokumentacije,
5. način izvedbe sklenjene pogodbe in nadzora nad izvedbo pogodb, sklenjenih na podlagi določb tega poglavja, zlasti v garancijski dobi,
6. način uporabe naročilnic in drugih vnaprej pripravljenih tipskih dokumentov v teh postopkih, pri čemer mora naročnik predpisati višino zneska, ko se lahko vnaprej pripravljeni dokument uporabi za vsako oddano naročilo.". V tretjem odstavku 125. člena ZJN-1 pa je določeno: "Naročnik mora posebej določiti način dokazovanja izpolnjevanja minimalnih pogojev za ponudnike, skladno z določili tega zakona.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dne 06.12.2000 na podlagi 125. člena ZJN-1 sprejel Pravilnik o oddaji javnih naročil male vrednosti. Citiran pravilnik glede obveščanja ponudnikov v 19. členu določa: "Na podlagi poročila o oddaji naročila vodja oddaje naročila pripravi obvestilo o izboru ponudnika, v katerem morajo biti navedeni podatki o izbranem ponudniku, predmetu oddaje naročila in ceni, za katero bo sklenjena pogodba. V obvestilu morajo biti podani tudi razlogi za izbor ponudnika. Obvestilo se pošlje izbranemu ponudniku, neizbranim pa v primeru, če to zahtevajo.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik obvestilo o izbiri posredoval izbranemu ponudniku z dopisom, z dne 26.07.2002, vlagatelju in drugemu ponudniku pa je z dopisom, z dne 26.07.2002, sporočil, kdo je bil izbran kot najugodnejši ponudnik in v dopisu navedel pravni pouk in možnost, da lahko neizbrani ponudnik skladno z zgoraj citiranim 19. členom Pravilnika o oddaji javnih naročil male vrednosti zahteva obvestilo o oddaji naročila. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da bi ga naročnik moral obvestiti o izbiri najugodnejšega ponudnika, temveč ugotavlja, da je naročnik ravnal skladno z 19. členom Pravilnika o oddaji javnih naročil male vrednosti, sprejetim na podlagi 125. člena ZJN-1, zato vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu ni utemeljen.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je zaradi presoje objektivnosti vrednotenja ponudb v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila potrebno navesti konkretne podatke in elemente ponudbe tako izbrane ponudbe, kot ponudbe ponudnika, ki zahteva obrazloženo obvestilo, česar naročnik v tem konkretnem primeru naj ne bi storil. V zvezi s to navedbo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj z dopisom, z dne 20.07.2002, skladno z 79. členom ZJN-1 zaprosil naročnika, da mu posreduje obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, v kolikor kot ponudnik ni bil izbran. Naročnik je z dopisom, z dne 31.07.2002, vlagatelju posredoval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila male vrednosti, v katerem je naročnik navedel, da sta kriterije izpolnjevala dva ponudnika, in sicer izbrani ponudnik in vlagatelj. Izbrani ponudnik je bil izbran, ker je ponudil najnižjo ceno za prevožen kilometer, in sicer 95,00 SIT, ker ima v primerjavi z drugim ponudnikom novejše in prostornejše kombinirano vozilo in ker ima izkušnje s prevozi invalidnih oseb in ugodne reference s strani Ošâ??â??. Naročnik je navedel tudi, da vlagatelj ni bil izbran, ker je ponudil višjo ceno za prevožen kilometer, in sicer 100,00 SIT in ker razpolaga s starejšim kombiniranim vozilom. Naročnik je obrazloženemu obvestilu o oddaji naročila priložil tudi kopijo obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Ker naročnikov Pravilnik o oddaji javnih naročil male vrednosti ne vsebuje določb v zvezi z izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila, je položaj potrebno presojati preko ravnanja naročnika, ki je vlagatelju odposlal "obrazloženo obvestilo" in določil 125. in 79. člena ZJN-1, ki v drugem odstavku določa, da mora obrazloženo obvestilo ponudniku, katerega ponudba ni bila sprejeta, vsebovati naslednje podatke:
"1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
3. prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril,
4. naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana".

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, z dne 31.07.2002, ni zadostno navedel podatkov, ki jih ZJN-1 v drugem odstavku 79. člena določa kot obligatorno vsebino obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Zgolj pavšalne navedbe glede prednosti sprejete ponudbe in glede razlogov za zavrnitev vlagateljeve ponudbe ne predstavljajo ravnanja skladno z namenom instituta obrazloženega obvestila. Državna revizijska komisija v zvezi s tem poudarja, da je namen obrazloženega obvestila o oddaji naročila v tem, da se ponudniki vsaj v določeni meri lahko seznanijo s potekom postopka oddaje naročila in se potem na podlagi dodatnih podatkov, ki jih pridobijo s tem aktom naročnika, lahko odločijo o nadaljnjih ravnanjih v postopku oddaje javnega naročila oziroma o morebitni vložitvi zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.

Vlagatelj tudi navaja, da je obrazloženo obvestilo izkoristil z namenom, da ugotovi, katera merila je naročnik uporabil in njihovo ponderiranje.

Peti odstavek 12. člena ZRPJN določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.". Citirana določba petega odstavka 12. člena uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, katere namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila (tretji odstavek 3. člena ZRPJN). Določba od vlagatelja zahtevka za revizijo zahteva posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Hkrati takšna določba zavezuje ponudnika (in druge osebe), da pozorno spremlja morebitne kršitve naročnika in jih pri možnosti vlaganja zahtevkov za revizijo s tem v veliki meri omejuje. Kljub zgoraj zapisanemu pa se na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN, ni mogoče sklicevati v primeru, ko iz vrednotenja ponudb ni mogoče presoditi objektivnosti le-tega, zato je Državna revizijska komisija v predmetnem postopku preverila ali je opravljeno ocenjevanje objektivno preverljivo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 15. členu Pravilnika o oddaji javnih naročil male vrednosti med drugim določil, da morajo biti v povabilu k oddaji ponudb navedena tudi merila za izbor ponudnika. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik ni sledil določbam lastnega internega predpisa, saj iz dokumenta "Povabilo k oddaji ponudbe - ponovitev", z dne 11.06.2002, izhaja: "Prosimo vas, da ugotovite ali bi vi lahko opravljali to storitev in nam v ponudbi sporočite:
â"˘ vašo ceno za prevoženi km
â"˘ delež (%), ki ga v ceni predstavlja strošek goriva
â"˘ način usklajevanja cene
â"˘ opremljenost vozila (klima naprava, ABS zavore),
â"˘ letnik in tip vozila
â"˘ dosedanje izkušnje in reference s prevozi invalidnih oseb
â"˘ sposobnost zagotavljanja stalnega voznika glede na specifičnost populacije."
Glede na navedeno je ugotoviti, da naročnik v povabilu k oddaji ponudb ni skladno s 15. členom Pravilnika o oddaji javnih naročil male vrednosti določil meril za izbor ponudnika, temveč je zgolj navedel zahteve, ki mu jih morajo ponudniki sporočiti. šele iz dokumenta "Ocena ponudb s predlogom za izbiro najugodnejšega ponudnika", z dne 25.07.2002, je razvidno, da je naročnik pri oceni najugodnejšega ponudnika upošteval naslednje kriterije:
â"˘ cena za prevoženi km
â"˘ delež (%), ki ga v ceni predstavlja strošek goriva
â"˘ način usklajevanja cene
â"˘ opremljenost vozila (klima naprava, ABS zavore),
â"˘ letnik in tip vozila
â"˘ dosedanje izkušnje in reference s prevozi invalidnih oseb
â"˘ sposobnost zagotavljanja stalnega voznika glede na specifičnost populacije.

ZJN-1 določa, da je naročnik avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, vendar pa ta merila ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. Citirani zakon obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena.

Iz dokumenta "Ocena ponudb s predlogom za izbiro najugodnejšega ponudnika", z dne 25.07.2002, izhaja, da je izbrani ponudnik bil izbran predvsem zato, ker je ponudil najnižjo ceno za prevožen kilometer, ker ima v primerjavi z ostalima ponudnikoma najnovejše ustrezno opremljeno kombinirano vozilo z devetimi sedeži, kar dodatno pomeni za potnike manjšo prostorsko stisko in da ima izkušnje s prevozi invalidnih oseb in ugodno referenco s strani Ošâ??.. Naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila izbor utemeljuje z dejstvom, da je izbrani ponudnik ponudil najnižjo ceno za prevožen kilometer, in sicer 95,00 SIT, da ima v primerjavi z drugim ponudnikom novejše in prostornejše kombinirano vozilo in da ima izkušnje s prevozi invalidnih oseb in ugodne reference s strani Oš â??â??.

Državna revizijska komisija na podlagi pregleda možnosti objektivne preverljivosti pravilnosti vrednotenja ponudb z vidika postavljenih meril, ugotavlja, da naročnik ne samo, da meril za izbiro najugodnejše ponudbe v povabilu k oddaji ponudb ni navedel, ampak jih tudi ni ovrednotil in ni določil načina uporabe meril, kot to določa drugi odstavek 50. člena ZJN-1 (v povezavi s prvim odstavkom 125. člena ZJN-1). Naročnik meril tudi ni opisal na način, da bi bilo iz njih možno razbrati, kako bo ponudnik v največji meri zadovoljil naročnika. Zato nikakor ni mogoče pritrditi naročnikovi navedbi, da bi vlagatelj, kot že večletni sodelavec naročnika moral biti seznanjen s tem, da je najnižja cena najpomembnejši in glavni kriterij pri izbiri najugodnejšega ponudnika (sklep z dne 22.08.2002). Ob tem pa je potrebno ugotoviti, da cena ni bilo edino merilo za izbor najugodnejše ponudbe.

Naročnik meril ni opisal in jih tudi ni objektivno ovrednotil. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnikov način ocenjevanja meril vnaprej ni bil znan. Z vidika pregleda možnosti objektivne preverljivosti pravilnosti vrednotenja ponudb, pa takšen način vrednotenja, preverljivosti ne omogoča.

Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila kršil temeljna načela javnega naročanja zlasti v delu, ki se nanaša na vprašanje določitve meril in njihovega točkovanja oziroma vrednotenja, kot navaja tudi sam vlagatelj. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da naročnik pri oblikovanju oz. določitvi meril ni opisal posameznega merila, ki ga je kasneje uporabil pri ocenjevanju ponudb. ZJN-1 sicer naročniku v celoti prepušča odločitev o tem, na podlagi katerih meril bo v postopku oddaje javnega naročila izbral zanj najugodnejšo ponudbo, kar toliko bolj velja za oddajo javnih naročil male vrednosti. Vendar, v kolikor se je naročnik odločil, da izbere najugodnejšega ponudnika na podlagi tudi drugih meril in ne le merila najnižje cene, bi moral pri tem upoštevati pravilo po vnaprejšnjem opisu meril, kljub dejstvu, da gre za oddajo naročila male vrednosti, katerega postopek je urejen z internim predpisom naročnika. Določilo 125. člena ZJN-1 namreč veže naročnika, da pripravi notranji predpis upoštevajoč določbe ZJN-1, zato bi moral pri pripravi le-tega upoštevati in v njem urediti "smiselnost uporabe" glede na 50. člen ZJN-1. Potrebno pa je ugotoviti, da naročnik v svojem notranjem predpisu ni uredil vprašanja določanja in uporabe meril v postopkih oddaje naročil male vrednosti. Skratka, uporaba meril na način, za katerega se je odločil naročnik, ne omogoča objektivne preverljivosti izbire najugodnejšega ponudnika ter hkrati pomeni kršitev enega izmed temeljnih načel javnega naročanja, to je načela transparentnosti (6. člen ZJN-1), ki zahteva, da so postopki pregledni - transparenti. O konkretnih merilih pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pomen meril ter način njihove uporabe v tolikšni meri nedoločen, da dopušča možnost neenakopravnega obravnavanja ponudnikov, kar pomeni, da je kršeno tudi načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1).

Kljub temu, da ZJN-1 dopušča ureditev postopka oddaje javnih naročil male vrednosti s posebnimi določbami notranjega predpisa naročnika, je potrebno zagotoviti pri teh postopkih vsaj smiselno uporabo določil ZJN-1 v delu, ki opredeljujejo ravnanja naročnikov glede vrednotenja ponudb, še toliko bolj pa v primeru, ko naročnik teh vprašanj ne uredi s svojim notranjim predpisom o oddaji javnih naročil male vrednosti. šele na ta način je ponudnikom dana možnost, da so seznanjeni s pomembnimi dejstvi, odločitvami in dejanji v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil, torej tudi v postopku oddaje naročila male vrednosti.

Glede vlagateljeve navedbe, da naj bi naročnik po prejemu in odpiranju ponudb ponudnikom poslal dopolnitev povabila k oddaji naročila in s tem storil procesno napako, saj naročnik po prejemu ponudb ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnokoli spremembo ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dopisom "Povabilo k oddaji ponudbe - dopolnitev", z dne 15.07.2002 (po odpiranju ponudb), ponudnike pozval k dopolnitvi ponudb z ustreznimi dokumenti:
- kopijo vozniškega dovoljenja osebe, ki bo prevažala varovance,
- kopijo licence za opravljanje dejavnosti in
- kopijo prometnega dovoljenja vozila, s katerim bo ponudnik opravljal prevoze,
ter navedel, da v kolikor ponudbe ne dopolnijo pravočasno, bo njihova ponudba izločena iz postopka izbire (ocenjevanja) ponudbe.
Naročnik je s takšnim ravnanjem kršil 15. člen (ki med drugim določa, da morajo biti v povabilu k oddaji ponudb navedeni dokumenti in dokazila, ki jih je potrebno predložiti ponudbi) ter 16. člen Pravilnika o oddaji javnih naročil male vrednosti, ki določa: "V dokumentaciji, ki je podlaga za zbiranje ponudb, je potrebno opredeliti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik ter dokumente in dokazila, ki jih mora predložiti ponudnik, da ne bo izločen iz postopka ocenjevanja ponudb.".

Za razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti in ne le obvestila o izbiri, z dne 26.07.2002, se je Državna revizijska komisija odločila, ker je tako sledila revizijskemu predlogu sicer utemeljenega zahtevka za revizijo in zato, ker iz razlogov, navedenih v obrazložitvi tega sklepa, na osnovi razpoložljive razpisne in ponudbene dokumentacije ne bi bilo mogoče opraviti pravilne in objektivne izbire najugodnejšega ponudnika.

Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, ki so bili potrebni za vodenje tega revizijskega postopka, in sicer stroški takse v višini 40.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija opozarja tako naročnika kot tudi vlagatelja, da mora vlagatelj v skladu z določilom prvega odstavka 22. člena ZRPJN ob vložitvi zahtevka za revizijo postopka, kjer vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je po Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/01) potreben javni razpis (prvi odstavek 14. člena določa vrednost 8.000.000,00 SIT za oddajo naročila za blago in storitve in 15.000.000,00 SIT za gradnje), plačati na ustrezen račun pri Ministrstvu za finance takso v višini 0,5 % od vrednosti javnega naročila, od katere je po zakonu potreben javni razpis (taksa tako znaša 40.000,00 SIT).

Vlagatelj je nakazal na račun pri Ministrstvu za finance takso v višini 80.000,00 SIT (predložena fotokopija potrdila o vplačilu takse v znesku 80.000,00 SIT), čeprav bi bilo potrebno nakazati takso v znesku 40.000,00 SIT. Državna revizijska komisija opozarja vlagatelja, da lahko naslovi na Ministrstvo za finance zahtevek za povračilo preveč plačane takse.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??..

Natisni stran