018-183/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), poâ??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za dobavo namizne in mrežne računalniške opreme â??.- II. faza, ki ga je vložilo podjetje â??â??..(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??.

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi II. faza omejenega postopka oddaje javnega naročila za dobavo namizne in mrežne računalniške opreme - â??â??.II. faza, v sklopu 01 - osebni računalniki.

Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale z revizijo, in sicer takso v višini 80.000,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višji stroškovni zahtevek vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 09.05.2002 sprejel sklep, št. 404-08-125/2002-1, o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup (dobavo) namizno in mrežno računalniško opremo, â??â??- II. faza OMP.

Naročnik je dne 14.06.2002, poslal povabilo k oddaji ponudb za izvedbo javnega naročila za dobavo namizne in mrežne računalniške opremeâ??â??, II. faza omejenega postopka, in sicer vsem usposobljenim kandidatom javnega razpisa pod oznako OMNM.IT - 5/2001 (po sklepu Centra vlade za informatiko usposobljenih ponudnikov za mrežno in namizno računalniško opremo OMNM.IT - 5/2001, popravek št. 1 in popravek št. 2). Rok za oddajo ponudb je bil 22.7.2002, do 11 h.

Vlagatelj je dne 24.07.2002, podal revizijski zahtevek zoper drugo fazo javnega naročila za nabavo računalniške opreme z oznako â??â??- II. OMP, katerega je naročnik prejel 29.07.2002.

Vlagatelj navaja, da so podane kršitve Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS št. 39/2000, v nadaljevanju ZJN-1), in sicer kršitev 50. člena ZJN -1 in kršitev 5. člena ZJN -1, v povezavi s 7. členom ZJN -1 ter 32. členom ZJN -1.

Vlagatelj najprej zapiše, da je zahtevek za revizijo vložen v skladu s prvim in petim odstavkom 12. člena ZRPJN in da je aktivno legitimiran, saj je registriran za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javnega naročila in že več let opravlja tovrstne storitve.
Vlagatelj navaja, da ZJN -1 zahteva, da morajo biti merila v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter smiselno povezana z vsebino javnega razpisa tako, da omogočajo nediskriminatorno vrednotenje ponudb. Naročnik v točki 1.13.1.1 Navodil ponudnikom (str. 5) navaja merila in pogoje za garancijski rok:
"36 mesecev ali več originalne garancije proizvajalca: 6 %
36 mesecev ali več - garancija ponudnika: 5%
24 do 36 mesecev: 2%
Pogoj: 12 mesecev."

V dokumentu "Opisi in konfiguracije predmetov naročila" na strani 10 v sklopu 01 - osebni računalniki, naročnik navaja:
" Garancije za računalnike in monitorje tri (3) leta ali preračunana podaljšana garancija za tri leta; Izjava o možnosti pridobitve mednarodne www garancije, oziroma garancije za področje Evrope."

Vlagatelj zapiše, da sta omenjeni določbi v medsebojnem nasprotju. V merilih je pogoj za garancijo 12 mesecev, v specifikacijah pa 36 mesecev. Merila so si po mnenju vlagatelja v medsebojnem nasprotju in ni jasno, kako bo naročnik ocenil ponudbe (za primerjavo: sklop 2 - prenosni računalniki (str. 12) take določbe nima, temveč omenja "priporočeno tri (3) letno garancijo"; gre torej za neobvezujoče priporočilo).

Poleg tega vlagatelj zapiše, da sta določili "36 mesecev ali več originalne garancije proizvajalca: 6%" in "36 mesecev ali več - garancija ponudnika: 5%" nejasni. Ni namreč jasno, ali se omenjeni oceni seštevata (komulirata) ali ne - ponudnik v primeru obeh izpolnjenih pogojev dobi 5, 6 ali 11 odstotkov uteži. V skladu z Obligacijskim zakonikom (481. člen) lahko kupec zahteva garancijo tako od prodajalca kot tudi od proizvajalca opreme.
Vlagatelj zapiše, da kot je razvidno iz citiranega člena, da sta za popravilo v garancijskem roku že po samem zakonu zavezana tako prodajalec kot tudi proizvajalec. "Originalna garancija proizvajalca" in "ponudnikova garancija" se torej vsaj delno pokrivata.

Vlagatelj še zapiše, da morajo skladno s 50. členom ZJN-1 biti merila opisana in jasno ovrednotena. Na sklopu 01 - osebni računalniki pa temu ni tako, saj ni jasno ali je zahtevana 12 ali 36 mesečna garancija in kakšna sploh je razlika med prodajalčevo in proizvajalčevo garancijo in razmerje med njunim točkovanjem (ali prejme ponudnik 5, 6 ali 11 odstotkov), saj sta po zakonu za garancijo zavezana oba - odločitev o temu, pri komu bo uveljavljal garancijo, je prepuščena kupcu; subsidiarno sta h garanciji namreč zavezana oba.

Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik kršil določila 32. člena ZJN -1 s tem, ko zahteva takšne tehnične karakteristike opreme, in s tem daje prednost določenim ponudnikom oziroma jih s takim navajanjem neupravičeno izloča (Opisi in konfiguracije predmetov naročila (sklop 01 - osebni računalniki, stran 10): "Izjava o možnosti pridobitve mednarodne WWW garancije, oziroma garancije za področje Evrope"). Naročnik je na vprašanje ponudnikov navedel, da zahteva tako garancijo, ker uporablja opremo tudi v državah v okviru EU in NATO, zato zahteva mednarodno garancijo ali garancijo za področje Evrope.
Vlagatelj navaja, da na tržišču obstajajo tako ponudniki, ki so prodajalci opreme tujih proizvajalcev kot tudi ponudniki, ki ponujajo opremo, ki jo proizvajajo sami. Določba, s katero naročnik zahteva svetovno garancijo ali garancijo za področje EU, je diskriminatorna do ponudnikov, ki sami proizvajajo opremo - namen določbe je namreč, da se take ponudnike izloči. To je po mnenju vlagatelja razvidno iz dveh določb:
1. kot je razvidno iz navodil in odgovora ponudnikom, je naročniku vseeno, ali gre za garancijo na področju EU ali za svetovno garancijo: operacije NATA se izvajajo po celem svetu in primarno sploh ne v EU: torej je zahtevanje evropske garancije nesmiselno. Pojasnilo naročnika je torej v očitnem nasprotju z njegovim namenom: države NATA se namreč ne pokrivajo z državami EU, naročniku pa, kot je razvidno iz dokumentacije, zadošča ali ena ali druga vrsta garancije.
2. Smiselno je, da imajo prenosni računalniki svetovno oz. mednarodno garancijo, saj je njihov namen ravno v prenosnosti. Od tega se razlikujejo od navadnih osebnih računalnikov (sklop 01), ki bodo uporabljani na lokacijah v Republiki Sloveniji. Očitno je, nadaljuje vlagatelj, da naročnik ne bo vseh nabavljenih računalnikov uporabljal po svetu, temveč primarno doma. Zato ni smiselno in je v nasprotju z načelom gospodarnosti, da zanje zahteva drago mednarodno garancijo (ali izjavo o možnosti njene pridobitve), ki je vrhu vsega domači proizvajalci niti ne morejo ponuditi.

Zaradi navedenega je vlagatelj zahteval, da se v sklopu 01 - osebni računalniki, razveljavi izpodbijano javno naročilo in da naročnik vlagatelju povrne stroške takse v višini 80.000,00 SIT in priprave revizije po predloženem računu, s specifikacijo storitev po uradni tarifi izvajalca v višini 100.000,00 SIT, kar skupno znese 180.000,00 SIT.

Naročnik je dne 12.08.2002, izdal sklep št. 404-08-236/2002-2, s katerim je revizijski zahtevek kot neutemeljenega zavrnil.
V obrazložitvi je navedel, da so imeli skladno s ZJN-1 vsi ponudniki možnost zastaviti vprašanja do roka, ki je bil določen, kar pa vlagatelj zahtevka ni storil. Naročnik navaja, da v kolikor ponudniki z odgovori naročnika ne bi bili zadovoljni in bi menili, da naročnik ravna nezakonito, bi lahko še pred oddajo ponudb vložili zahtevek za revizijo za dejstva, ki so jim bila znana pred odpiranjem ponudb.

V povezavi z navedbami vlagatelja, naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji za dobavo namizne in mrežne računalniške opremeâ??.., v točki 1.13., podal razpisne pogoje in merila. Iz točke 1.13.1.1., je razvidno, da je kot pogoj za garancijski rok naveden rok 12 mesecev. V točki 1.13.6. so navedeni drugi pogoji, ki so opredeljeni kot "skladnost opreme z zahtevanimi opisi in konfiguracijami (specifikacijami) predmetov naročila". Na strani 10 razpisne dokumentacije je v konkretnem opisu in konfiguraciji predmeta naročila točka 01 - osebni računalniki, zaradi potreb naročnika jasno določen pogoj po garanciji in sicer "garancija za računalnike in monitorje tri (3) leta ali preračunana podaljšana garancija za tri leta". Ker je vsebina pod točko 1.13.6. jasno določena kot "drugi pogoji" ne more biti dvoma, da se za točko 01 - osebni računalniki zahteva garancijska doba treh let.
Naročnik tudi navaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno navedel merila in pogoje ter način ocenjevanja ponudb. Tako je naročnik navedel, da bo ocenjeval ponudbe posamično in ne kumulativno. To je razvidno iz enačbe navedene v dokumentaciji: M = C / (1 + OE), pri čemer je M ocena ponujene opreme, C predstavlja ceno ponujene opreme na enoto, OE pa oceno (ene same) elementa ponudbe.
Naročnik zapiše, da bi v primeru, da bi sešteval, uporabil enačbo: M = C / (1 + OE1 + OE2 + ...+ OEn).

Naročnik se je odločil, da odda javno naročilo na podlagi cene in garancijske dobe. Tako je za garancijsko dobo postavil naslednje kriterije:
" 36 mesecev ali več originalne garancije proizvajalca: 6%
36 mesecev ali več - garancija ponudnika: 5%
24 do 36 mesecev: 2%
Pogoj: 12 mesecev".

Naročnik je bolj ugodno ocenil garancijo proizvajalca, ker bo z garancijo proizvajalca lažje uveljavljal garancijo za pridobljeno opremo pri drugem certificiranemu serviserju konkretne blagovne znamke, če gre ponudnik v stečaj. Če pa je z opremo pridobljena le garancija ponudnika, ki ni potrjena tudi pri proizvajalcu, je uveljavljanje garancije pri drugih certificiranih serviserjih blagovne znamke praktično nemogoče, oziroma je prenos garancijskih obveznosti stvar pogajanj in dodatnih pogodb. Vsekakor v smislu vzdrževanja in tekočega dela to pomeni zastoj in dodatne težave. Naročnik je tudi ocenil, da je verjetnost stečaja ponudnika oz. prodajalca, manjša v primerjavi z verjetnostjo stečaja proizvajalca oz. prodajalca. Zaradi navedenih dejstev je naročnik postavil 1% razliko med ponujeno 36 mesečno garancijo proizvajalca in 36 mesečno garancijo ponudnika.

Naročnik je tehnične specifikacije izoblikoval glede na potrebe in zahteve uporabnikov Ministrstva za obrambo. Za pridobitev sodobno zasnovanih računalnikov je naročnik v opisih in konfiguracijah predmetov naročila postavil le minimalne zahteve, ki jih mora oprema izpolnjevati. Z zahtevami, na primer, po PCI/AGP matični plošči s procesorjem Intel Pentium 4 ob dejstvu, da je v PC tehnologiji, vsaj v slovenskem okolju, to prav gotovo najbolj uporabljena tehnologija, ne gre, po mnenju naročnika, za omejevanje konkurence, pač pa za postavljanje tehničnega nivoja sprejemljivosti opreme.

Za razpisane predmete naročila naročnik ni zahteval mednarodne garancije, pač pa le izjavo o možnosti pridobitve mednarodne ali garancije za področje Evrope. S tem je naročnik želel za opremo, ki gre vsako leto tudi izven meja Slovenije (naročnik zapiše, da pri tem ne gre le za mobilno opremo, temveč predvsem za namizno računalniško opremo), preveriti možnost pridobitve garancije v geografskem področju, kjer se bodo uporabniki nahajali. Naročnik opozori, da je omenjena oprema še vedno last Ministrstva za obrambo RS in jo uporabljajo le njegovi delavci. Servisiranje te opreme iz Slovenije je drago in zamudno, zato naročnika zanima možnost uveljavljanja garancije na lokaciji uporabe opreme. Naročnik navede, da se zaveda, da je pridobitev mednarodne garancije draga in v duhu dobrega gospodarja ne želi po nepotrebnem obremenjevati ponudnikov.

Naročnik je tudi zapisal, da je vlagatelj s svojim podpisom in žigom na izjavi o soglašanju s pogoji in vsebino razpisne dokumentacije â??â??- II. OMP potrdil, da z njimi v celoti soglaša ter da je seznanjen z navodili za izdelavo ponudbe.


Dne 14.08.2002, je vlagatelj na podlagi 17. člena ZRPJN podal zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. V njem je predlagal, skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN ter subsidiarni uporabi 182. člena in 8. alinee prvega odstavka 270. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), skladno z 11. členom ZPP (načelo hitrosti in ekonomičnosti) združitev dveh revizijskih zahtevkov (druga faza javnega naročila â??â??- II. OMP ter druga faza javnega naročila MORS - 169/2002 TRP) v isto stvar zaradi naslednjih razlogov:
1. Naročnik in vlagatelj zahtevka za revizijo sta ista;
2. Predmet javnega naročila je nakup računalniške opreme - osebnih računalnikov (enaka dejanska podlaga);
3. Zatrjevane kršitve so v dveh točkah praktično enake (enaka pravna podlaga v dveh točkah zahtevka);
4. Zahtevka sta v medsebojni zvezi (vlagatelj zahtevka dokazuje kršitev s seštevanjem računalniške opreme);
5. Državna revizijska komisija je stvarno in krajevno pristojna za reševanje obeh zahtevkov;
6. Naročnik bo na drugi zahtevek podal enako odločitev kot na prvega, saj bi sicer prišel v neskladje z lastno odločitvijo na prvi zahtevek za revizijo.

Vlagatelj nadaljuje, da v primeru, ko Državna revizijska komisija ne ugodi zahtevku za revizijo javnega naročila â??â??- II. OMP, vlagatelj skladno s tretjim odstavkom 182. člena ZPP predlaga, da toliko bolj ugodi naslednjemu zahtevku (javnemu naročiluâ??â??..), če spozna da zahtevek pred njim ni utemeljen.
Vlagatelj predlaga združitev postopkov zaradi lažjega dokazovanja kršitev ZJN -1.
Kot dejstva in dokaze vlagatelj navaja, da naročnik v javnem naročilu â??â??.- II. OMP kupuje 96 osebnih računalnikov, ki naj bi jih uporabljal v tujini. V javnem naročilu â??â??..kupuje nadaljnjih 142 osebnih računalnikov, ki naj bi jih ravno tako uporabljal v tujini. Če je verjeti naročnikovim navedbam, namerava skupaj "izvoziti" 238 osebnih računalnikov (vrednost med 40 in 50 MIO SIT, stroški 3 - letne WW garancije proizvajalca pa znašajo med 80 in 139 USD po kosu (vir: Http://www.ibm.com, Http://www.dell.com), kar skupaj dvigne ceno računalnikom med okrog 4.400.000,00 in 7.670.000,00 SIT - preračunano med 30 in 40 osebnih računalnikov). Iz omenjenega podatka je mogoče razbrati, zatrjuje vlagatelj, da gre za poizkus zlorabe tehničnih zahtev in zahtev po garancijskem vzdrževanju tako, da bi neupravičeno izločili nekatere ponudnike, saj potrebe po tovrstni garanciji ni (vsaj 90% te kvote osebnih računalnikov, ki niso primerni za prenos - niso prenosni računalniki - bodo ostali v Republiki Sloveniji).

Vlagatelj navaja, da naročnik v svojem sklepu o zavrnitvi revizijskega zahtevka v točki 3 (drugi odstavek) navaja dejstvo, da ni zahteval mednarodne garancije, temveč le izjavo o možnosti pridobitve mednarodne ali garancije za področje Evrope. Po podatkih iz uradnih spletnih strani glavnih proizvajalcev (npr. IBM, Dell) niti eden niti drugi proizvajalec ne ponujata možnosti naknadnega dokupa WW garancije (to je potrebno zahtevati že ob nabavi opreme) - kasnejšega dokupa sploh ni v cenikih proizvajalcev. Torej naročnik na podlagi teh izjav po mnenju vlagatelja: a) sploh me bo mogel dobiti WW garancije, če ta ni ponujena že v sami ponudbi in b) taka izjava proizvajalca zanj ni zavezujoča in je kot taka neiztožljiva. To še bolj navaja na pomislek, kot trdi vlagatelj, da je zahteva po taki izjavi zgolj diskriminatoren poizkus izločitve nekaterih ponudnikov.

Vlagatelj navaja, da je skladno z navedenimi dejstvi naročnik v nasprotju z duhom dobrega gospodarja kršil tudi načelo gospodarne porabe javnih sredstev (4. člen ZJN - 1).

Vlagatelj vztraja pri zahtevi, da se ugotovijo kršitve v vseh točkah v obeh javnih naročilih, pri čemer predlaga, da se zaradi identičnega dejanskega stanja 1. in 2. točke kršitev obeh revizijskih zahtevkov postopka združi, obenem pa se v istem postopku obravnava še 3. in 4. točka kršitev javnega naročila â??â??â??

Naročnik je dne 21.08.2002, v dokumentu št. 404 - 08 - 236 / 2002 - 3, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji odstopil vso dokumentacijo in svoje mnenje.

Naročnik se v tem mnenju ne strinja, da se oba postopka â??..- II. OMP in â??.. obravnavata skupaj, ker oprema ni identična tako z vidika tehničnih specifikacij kot tudi ostalih nepravilnosti, ki jih navaja vlagatelj zahtevka za revizijo.

Vlagatelj je dne 26.08.2002 poslal Državni revizijski komisiji pripravljalno vlogo za obravnavo revizijskega zahtevka â??â??.- II. OMP.
Vlagatelj je zapisal, da skladno z določbami ZPP posreduje naslednja pojasnila:
V obvestilu o nadaljevanju zahtevka za revizijo je vlagatelj zahtevka predlagal združitev postopka â??â??- II. OMP s postopkomâ??â??.. Predlog je izhajal iz dejstva, da je bil v obeh zahtevkih predmet nakupa enaka računalniška oprema ter da je vlagatelj v obeh zahtevkih v kar dveh točkah zatrjeval identični kršitvi, zato je upravičeno domneval, da bo tudi drugi zahtevek za revizijo zavrnjen. Predlog je bil zaradi kogentnih rokov (3 dnevni rok) podan takoj že v prvem obvestilu o nadaljevanju postopka.
Vendar pa je naročnik v nasprotju z domnevo vlagatelja zahtevku za revizijo v postopku â??â??.v celoti ugodil in razveljavil omenjeno javno naročilo. Zaradi tega je predlog vlagatelja za združitev postopkov postal brezpredmeten in ga vlagatelj zahtevka umika.
Ne glede na to pa vlagatelj zahtevka še toliko bolj vztraja pri zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila z oznako â??â??- II. OMP. Razlogi, ki jih vlagatelj zatrjuje so poleg tistih, ki so navedeni v zahtevku še naslednji:
A) Naročnik je v identičnem dejanskem stanju v točki 2 zahtevkov za obe javni naročili odločil drugače, kar je po mnenju vlagatelja popolnoma nelogično, saj v enem zahtevku negira dejstva, ki jih je navedel v drugem zahtevku.
B) V obrazložitvi zavrnitve revizijskega zahtevka z oznako â??â??.- II. OMP naročnik v eni točki navaja, da ravna gospodarno, ko zahteva izjavo o možnosti pridobitve garancije za območje NATO in EU, na drugi strani pa ugotavlja, da je pridobitev take garancije povezana z dodatnimi stroški. Iz razpisne dokumentacije je po zatrjevanju vlagatelja očitno, da naročnik ne pozna instituta garancije in zato operira s termini kot so "mednarodna garancija", "ponudnikova garancija", "proizvajalčeva garancija" ipd, ter ne ve, kakšne možnosti ima pri pridobitvi garancij za opremo, ki je predmet javnega naročila.
C) Naročnik v odločitvi o zahtevku za javno naročilo â??â??v točki 2 navaja, da je drugi fazi javnega naročila zaostril pogoje, ki so se preverjali že v prvi fazi in so zanje ponudniki že pridobili usposobljenost. Vlagatelj zapiše, da bi bilo logično, da naročnik enako odloči tudi v tej odločitvi o zahtevku za revizijo, pa tega ni storil.
Vlagatelj je priložil tudi sklep naročnika z dne 20.08.2002, št. 404-08-263/02-6.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju


Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.


Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."


Uvodoma velja presoditi naročnikovo sklicevanje na ponudnikovo izjavo, "da je vlagatelj s svojim podpisom in žigom na izjavi o soglašanju s pogoji in vsebino razpisne dokumentacije â??â??- II. OMP potrdil, da z njimi v celoti soglaša ter da je seznanjen z navodili za izdelavo ponudbe" in v tej zvezi ugotoviti, da peti odstavek 12. člena ZRPJN kot trenutek razmejitve (prekluzije) zatrjevanj nekaterih kršitev (razlogov), določa odločitev o dodelitvi javnega naročila. Med strankama je nesporno, da je bil zahtevek za revizijo vložen pred odločitvijo o dodelitvi javnega naročila, v zvezi z naročnikovim sklicevanjem na zgoraj navedeno izjavo o soglašanju s pogoji in vsebino razpisne dokumentacije, pa je Državna revizijska komisija mnenja, da takšna izjava ne more pomeniti vnaprejšnje odpovedi pravice pravnega varstva oziroma vnaprejšnje odpovedi pravice vložitve pravnega sredstva. Načini odpovedi pravnega varstva (tako izrecni, kot implicitni; glej peti odstavek 12. člena ZRPJN) so namreč v zakonu (tako v ZRPJN, kot, v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, v ZPP) kogentno določeni.


Državna revizijska komisija v nadaljevanju, ob navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo uvodoma opozarja na vprašanje pogojev in meril.
V razpisni dokumentaciji se pod točko 1.13 razpisni pogoji in merila, podtočko 1.13.1., obravnavajo garancijski roki.
Točka 1.13.1.1. določa:
"36 mesecev ali več originalne garancije proizvajalca: 6%
36 mesecev ali več - garancija ponudnika: 5%
24 do 36 mesecev: 2%
Pogoj: 12 mesecev"

V dokumentu Opisi in konfiguracije predmetov naročila, ki je del razpisne dokumentacije (str. 10), pod točko 01 - osebni računalniki naročnik navaja: "Garancija za računalnike in monitorje tri (3) leta ali preračunana podaljšana garancija za tri leta; Izjava o možnosti pridobitve mednarodne www garancije, oziroma garancije za področje Evrope."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so pogoji, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji v medsebojnem nasprotju. Medtem, ko je v točki 1.13.1.1., določen kot pogoj 12 mesecev, je v dokumentu Opisi in konfiguracije predmetov naročila, očitno kot pogoj navedena garancija 36 mesecev. Medsebojna nasprotja v razpisni dokumentaciji se sicer lahko odpravljajo z ustaljenimi metodami razlage. Vendar pa v predmetnem primeru tako določeni pogoji omogočajo interpretacijo, da skladno z merili, ki določajo, da pridobi ponudnik za ponujeno garancijo 24 do 36 mesecev - 2%, pridobi ustrezen odstotek točk, kljub temu, da ponudnik sicer ne izpolnjuje pogoja za pravilnost ponudbe. Enaka interpretacija tudi pripelje do tega, da ponudba, ki ta pogoj (zgolj) izpolni pridobi 5% oz/in (glej v nadaljevanju) 6% točk. Na drugi strani pa drugačna, logična interpretacija, da izpolnitev pogoja šele omogoča "pridobivanje točk", nima ustrezne izvedbene norme v točki 1.13.1 (garancijski rok).

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da so izpodbijani pogoji v razpisni dokumentaciji določeni na različen in medsebojno nasproten način tako, da ne omogočajo objektivne razlage postavljenih pogojev (pri izpodbijanem sklopu). Nezmožnost objektivne razlage postavljenih pogojev pa v fazi ocenjevanja ponudb omogoča njihovo subjektivno presojo.


Državna revizijska komisija v nadaljevanju tudi opozarja na "enačbo za izbiro najugodnejših ponudb". Vlagatelj namreč navaja, da sta določili "36 mesecev ali več originalne garancije proizvajalca: 6%" in "36 mesecev ali več - garancija ponudnika: 5%", nejasni. Vlagatelj namreč zatrjuje, da ni jasno, ali se omenjeni oceni seštevata (komulirata) ali ne - torej ali ponudnik v primeru obeh izpolnjenih pogojev dobi 5, 6 ali 11 odstotkov uteži.

Enačba za izbiro najugodnejših ponudb se glasi: M = C / (1 + OE)
M je ocena ponujene opreme, C predstavlja ceno ponujene opreme na enoto, OE pa oceno elementa.

Državna revizijska komisija je ob presoji naročnikove trditve o tem, kako razlagati enačbo iz razpisne dokumentacije oziroma ob presoji vprašanja, kako kumulacija garancij proizvajalca in prodajalca vplivata na oceno ponujene opreme ugotovila, da faktor OE ocena elementa ni objektiviziran in dopuščata subjektivno presojo, kar zlasti v fazi vrednotenja ponudb ni dopustno. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je na podlagi enačbe možna tako interpretacija, da se odstotki (garancije proizvajalca in garancije prodajalca) seštevajo ali kot tudi interpretacija, ki takega seštevanja ne dopušča.


Glede na vlagateljevo zatrjevanje kršitev določila 32. člena ZJN -1, pa gre ugotoviti, da med samo razpisno dokumentacijo naročnika in pojasnili, z dne 18.7.2002, ki po interpretaciji 25. člena ZJN-1 predstavljajo sestavni del razpisne dokumentacije, prihaja do kolizije, prav tako pa le-ta obstaja tudi med pojasnili z dne 18.7.2002 in naročnikovimi navedbami v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Na vprašanje enega izmed ponudnikov z dne 16.7.2002: "prosimo za obrazložitev navedbe: Izjava o možnosti pridobitve mednarodne www garancije â??.", je namreč naročnik odgovoril: "Ker uporabljamo nabavljeno opremo tudi v državah v okviru EU in NATO, zahtevamo mednarodno garancijo in garancijo za področje Evrope." Medtem, ko razpisna dokumentacija z dne 14.6.2002, govori na strani 10 o "izjavi o možnosti pridobitve mednarodne www garancijeâ??", pojasnila te izjave z dne 18.7.2002 glasijo, da naročnik "â?? zahtevamo mednarodno garancijo â??", pa naročnik svojo zavrnitev zahtevka za revizijo v tem delu utemeljuje med drugim na tem, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval garancije, temveč zgolj izjavo o možnosti pridobitve garancije.

Glede na to, da je Državna revizijska komisija že ob formalni presoji gornjih vlagateljih navedb ugotovila nejasnosti v naročnikovi razpisni dokumentaciji in ob tem, da je potrebno drugo fazo postopka oddaje javnega naročila razveljaviti že zaradi možnosti nejasne interpretacije pogojev in/oziroma meril (garancijski rok), ni dalje presojala vlagateljevih navedb v tem okviru, saj na odločitev o zahtevku za revizijo takšna presoja ne more vplivati.


Državna revizijska komisija je zaradi navedenega na podlagi prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila II. fazo omejenega postopka oddaje javnega naročila za dobavo namizne in mrežne računalniške opreme â??â??.- II. faza, v sklopu 01 - osebni računalniki.



S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, v višini plačane takse v znesku 80.000,00 SIT. Ostale specificirane stroške, ki jih je vlagatelj priglasil v zahtevku za revizijo, pa je potrebno zavrniti, ker na podlagi petega odstavka 22. člena ZRPJN in drugega odstavka 151. člena ZPP, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, ni najti zakonske podlage za ugoditev takšni zahtevi.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??â??..

Natisni stran