018-180/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) poâ??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo pisarniškega in drugega potrošnega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??.(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??.(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24.04.2002 izdal sklep o začetku postopka za sukcesivno dobavo pisarniškega in drugega potrošnega materiala, št. 961-4/02-1-228, po omejenem postopku. Naročnik je I. fazo predmetnega javnega razpisa objavil v Uradnem listu RS, štâ??., z dneâ??., pod številko objaveâ??... Naročnik je predmetno javno naročilo razdelil na dva sklopa in sicer skupina 1 pisarniški material in skupina 2 drugi potrošni material. Naročnik je z dokumenti "Obvestilo - pisarniški material - I. faza", št. 961-4/02-(od 6 do 14)-228, z dne 04.06.2002, obvestil vse kandidate o priznanju usposobljenosti in sposobnosti za izvajanje predmetnega javnega naročila. Vse usposobljene kandidate je z dokumenti "Povabilo k oddaji ponudbe", št. 961-4/002-(od 15 do 21)-228, z dne 04. maj 2002 (pravilno: 04.06.2002), pozval k oddaji ponudb. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 961-4/02-26-228, z dne 28.06.2002, obvestil vse kandidate, da je za skupino 1 kot najugodnejšega ponudnika izbral kandidata â??â??(v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik za skupino 1) in za skupino 2 kandidata â??â??.(v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik za skupino 2).

Vlagatelj je naročniku posredoval zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila, z dne 11.07.2002, in sicer glede izbire najugodnejših ponudnikov za obe skupini. Vlagatelj navaja, da so cene posameznih ponudnikov (pravilno: kandidatov) po višini bistveno različne in se mu pojavlja vprašanje o ustreznosti ponujenega blaga ali o neobičajno nizki ceni. Vlagatelj navaja, da je pri skupini 1 razlika v ponudbenih cenah več kot 60% (izbrani ponudnik 29.715.960,00 SIT, vlagatelj 48.684.431,70 SIT) in pri skupini 2 več kot 100% (izbrani ponudnik 4.127.245,00 SIT, vlagatelj pa 8.707.245,15 SIT). Vlagatelj še navaja, da sodeluje na več razpisih na področju dobave pisarniškega amteriala, vendar do takšnih razlik v ponudbenih cenah ponavadi ne prihaja. Vlagatelj v izogib različnih odstopanj ali napak pri sestavi ponudbe naročniku predlaga, da izvede vzorčenje blaga ali kako drugače preveri ponudbi izbranih ponudnikov, da bi ugotovil razloge za tako neobičajne nizke cene izbranih ponudnikov. Pri tem pa dodaja, da sta izbrana ponudnika kapitalsko povezana. Vlagatelj je naročniku z dopisom, z dne 22.07.2002, posredoval tudi potrdilo o plačani taksi iz 22. člena ZRPJN, v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 941-4/02-28-228, z dne 05.08.2002, pozval k dopolnitvi vloženega zahtevka za revizijo v skladu z 12. členom ZRPJN, in sicer s podatki o kršitvah in dejstvi in dokazi o kršitvah postopka javnega razpisa.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 08.08.2002, dopolnil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da tako nenavadno nizka cena daje pomisleke o "dumpinški ceni" oziroma o izdobavljivosti artiklov po tej ceni. Vlagatelj domneva, da se bodo dobavljali drugačni artikli po višjih cenah, ki niso predmet razpisa. Cenovna razhajanja so lahko posledica neusklajene specifikacije artikov in dejansko količinsko in vsebinsko porabo artiklov pri naročniku razpisa. Rezultat neusklajene specifikacije z dejansko porabo je lahko, da ponudnik, ki je hkrati tudi že dobavitelj naročnika za artikle iz specifikacije, ki se ne dobavljajo, ponudi "dumpiške cene". Vlagatelj zato meni, da bi moral naročnik pred izbiro izbranih ponudnikov ravnati v skladu s prvim odstavkom 53. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/2000 in 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). Vlagatelj ponovno opozarja na kapitalsko povezanost izbranih ponudnikov.

Naročnik je z dopisom, št. 961-4/02-32, z dne 09.08.2002, na podlagi 16. člena ZRPJN zavrnil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik navaja, da je poraba posameznih vrst in količin pisarniškega materiala pogojena z gibanji na področju naročnikove dejavnosti (število prijavljenih in odjavljenih brezposelnih oseb, štipendistov ipd.) in se mesečno spreminja. Tako so tudi količina in vrsta artiklov zgolj ocena predvidevanj v drugem polletju 2002. Naročnik ne zatrjuje, da je količina razpisanih artiklov točna, je pa okvirna. Prav zaradi specifičnosti porabe pisarniškega materiala, kjer so v posameznih obdobjih koledarskega leta precejšnja nihanja, je naročnik sprejel odločitev, da izbere oz. da ponavlja drugo fazo omejenega postopka le za dobo šestih mesecev. Naročnik pri porabi pisarniškega materiala natančno spremlja cene artiklov, ki jih izbrani dobavitelj dobavlja, poleg tega pa mu vsako leto državna revizija pregleduje usklajenost fakturiranih cen s ponudbenimi. V končni fazi pa je kot naročnik in sklenitelj pogodbe za določen obseg pogodbenega zneska, v tem primeru 35.659.152,00 za prvo skupino in 4.952.694,00 za drugo skupino artiklov dolžan pri 90% porabi pogodbenega zneska ponovno izvesti drugo fazo postopka javnega razpisa. Naročnik v zvezi s prvim odstavkom 53. člena ZJN-1 (neobičajno nizka cena) navaja, da glede na višino ponudbenih cen vseh pravilnih ponudb ponudnikov (pravilno: kandidatov) ni imel pomisleka o dumpinških cenah, zato od izbranega ponudnika tudi ni zahteval dodatne obrazložitve, ker se je odločil, da se njihova ponudba kot najugodnejša sprejme, ne pa zavrne, kajti šele odločitev naročnika, da se ponudba zavrne zaradi neobičajno nizkih cen, zahteva dodatno obrazložitev. Naročnik je pred odločitvijo o izboru najugodnejšega ponudnika izvedel vzorčenje artiklov in ugotovil ustreznost ponudbenih artiklov z razpisanimi. Glede navedbe, da sta izbrana ponudnika kapitalsko povezana, naročnik navaja, da tega iz uradnih podatkov ni bilo mogoče ugotoviti. ZJN-1 v 76. členu govori o tem, da naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni in pravilni ponudbi dveh različnih kapitalsko in upravljalsko ločenih ponudnikov, kar pa je bilo v predmetnem javnem razpisu zagotovo pridobljeno. Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema tega obvestila pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.08.2002, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št.961-4/02, z dne 16.08.2002, Državni revizijski komisiji dne 20.08.2002 odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in s svojim mnenjem, v katerem povzema svojo obrazložitev iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo in dodaja še, kot je navedeno v nadaljevanju. Naročnik je pri analizi cen pregledal cene artiklov v 1. in 2. skupini ter izvedel primerjavo med cenami ponudnikov, ki se dejansko med seboj precej razlikujejo, kar pa po naročnikovih izkušnjah iz drugih javnih razpisov, ki jih izvaja vsako leto, ni izjema, pač pa že kar pravilo. Naročnik je podrobno primerjal cene med izbranim ponudnikom za 1. skupino in ponudnikomâ??â??., kot drugim najugodnejšim ponudnikom (pravilno: drugi najugodnejši ponudnik za 1. skupino je izbrani ponudnik za skupino 2) ter za 2. skupino izbranega ponudnika za skupino 2, ponudnika â??â??.in vlagatelja. Cene med temi ponudniki, zlasti v 1. skupini so povsem primerljive. Pred odločitvijo o predlogu za izbor najugodnejšega ponudnika je naročnik izvedel tudi vzorčenje artiklov v skladu s 13. členom Navodil za izdelavo ponudbe, ki so bila priložena razpisni dokumentaciji. Glede na to, da je bila v II. fazi omejenega postopka v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJN-1 in 8. členom Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe kot edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika najnižja skupna ponudbena vrednost predračuna za obe skupini, je naročnik izbral najugodnejšega ponudnika za 1. skupino in 2. skupino, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila, št. 961-4/02-26-228, z dne 28.6.2002.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo opozoril naročnika, da sta izbrana ponudnika kapitalsko povezana, iz česar naj bi izhajale tudi kršitve naročnika. Iz obstoječe dokumentacije za I. fazo omejenega postopka ni razvidna kakršnakoli kapitalska povezanost med ponudniki, zato tudi v II. fazi postopka ni bilo razloga za drugačno odločitev naročnika. Naročnik je v II. fazi postopka pridobil pravilne ponudbe šestih (6) ponudnikov, od tega šest (6) ponudb za 1. skupino in tri (3) ponudbe za 2. skupino artiklov, s čimer je bil izpolnjen pogoj prvega odstavka 76. člena ZJN-1.
Navedbe vlagatelja, da je naročnik v seznam artiklov tako za 1. skupino kot 2. skupino vključil artikle, ki jih ne kupuje niti po vrsti niti po količini in z namenom, da vnaprej omogoči določenemu ponudniku ponuditi dumpinške cene, pa naročnik ostro zavrača. Artikle iz obeh seznamov namreč naročnik gotovo potrebuje in kupuje, le da so količine v seznamih ocenjene. Naročnik namreč ne more vnaprej predvideti natančno vrsto in količino kupljenega materiala, ker je le - ta v precejšni meri odvisna od dogajanj na trgu delovne sile ter se dviguje in znižuje z rastjo oziroma upadanjem stopnje rasti brezposelnih in še cela vrsta drugih faktorjev je takšnih, ki vplivajo na vrsto in količino porabljenega materiala (postopki, predpisi, novi računalniki in tiskalniki, ki določajo vrsto tonerjev, kartuš in papirja, itd).
Naročnik pa je v svojem mnenju dodal še nekaj dejstev in sicer, da je proračunski porabnik, katerega poslovanje vsako leto zelo podrobno pregledajo finančni revizorji. V času od začetka izvajanja javnih naročil do vključno leta 2001 na področju nabave pisarniškega materiala kot tudi drugega potrošnega materiala ni bilo ugotovljenih nobenih kršitev.

Državna revizijska komisija je v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN naročnika z dopisom, št. 018-181/02-22-1583, z dne 21.08.2002, pozvala k predložitvi dodatne dokumentacije in dodatnih pojasnil v zvezi z navedbami v zahtevku za revizijo.

Naročnik je zahtevano dokumentacijo in pojasnila Državni revizijski komisiji posredoval z dopisom, št. 961-4/02-36-228, z dne 26.08.2002.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja, naročnika in dodatnih pojasnil naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v reviziji postopka oddaje javnega naročila najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je ugotovila, da ima vlagatelj kot ponudnik, ki je predložil ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki ga v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Državna revizijska komisija glede vlagateljeve navedbe, da so ponudbene cene med seboj bistveno različne oz. da je ponudbena cena izbranih ponudnikov neobičajno nizka in glede njegovega predloga naročniku, da le-ta izvede vzorčenje blaga, ugotavlja naslednje: ZJN-1 v 10. točki prvega odstavka 3. člena definira pojem "neobičajno nizka cena" kot "ceno iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila". V prvem odstavku 53. člena ZJN-1 pa je glede "neobičajno nizke cene" določeno: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti.", v drugem odstavku istega člena pa določa: "Naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanje naročila, ali izvirnost izdelka ali dela, ki ga predlaga ponudnik." Naročnik torej ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (neobičajno) nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka in naročnik mora biti odločen zavrniti ponudbo z neobičajno nizko ceno. Iz besedila zakona je razvidno, da se postopek nanaša na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. O tem, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, zakon molči, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni oceni naročnika. Postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika (in ne naročnika!) v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". V obravnavanem primeru naročnik ni ocenil, da sta ponudbeni ceni, ki sta ju ponudila izbrana ponudnika, "neobičajno nizki", ampak je ugotovil, da sta ponudbeni ceni izbranih ponudnikov najugodnejši. Iz naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 961-4/02-32, z dne 09.08.2002, izhaja, da naročnik glede na višino ponudbenih cen vseh pravilnih ponudb ni imel pomisleka o nerealnosti cen, zato od izbranih ponudnikov ni zahteval dodatnih obrazložitev. Naročnik se je odločil, da ponudbi sprejme, ne pa zavrne. Naročnik je pri oddaji predmetnega javnega naročila ravnal tudi v skladu z tretjim odstavkom 19. člena ZJN-1 in z 8. členom navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe za II. fazo omejenega postopka.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik, v skladu z določbo v razpisni dokumentaciji za II. fazo omejenega postopka (v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe je namreč v 13. členu določil, da bo pred odločitvijo v II. fazi postopka od pozvanih ponudnikov zahteval vzorce za vse ponujene artikle) pred odločitvijo o izboru najugodnejših ponudnikov izvedel vzorčenje artiklov in ugotovil, da ponujeni artikli ustrezajo razpisanim. Naročnik je namreč z dopisoma, št. 961-4/02, z dne 24.06.2002, oba izbrana ponudnika pozval na vzorčenje ponudbenih artiklov za posamezne sklope razpisanih artiklov, ter v zapisniku, z dne 27.06.2002, ugotovil, da predloženi vzorci ponujenih artiklov obeh izbranih ponudnikov ustrezajo po vrsti in kvaliteti artiklom, navedenim v razpisni dokumentaciji. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da je naročnik v tej zvezi ravnal v skladu z določili razpisne dokumentacije in da so vlagateljeve navedbe tudi v tem delu neutemeljene.

Državna revizijska komisija je glede na navedbe vlagatelja v zvezi s specifikacijo razpisanega blaga in dejansko porabo blaga naročnika zaprosila za podatke o porabi artiklov (razpisanega blaga) v ustreznem preteklem obdobju. Iz posredovanih podatkov je mogoče ugotoviti, da je naročnik vse razpisane artikle nabavljal tudi v letu 2001. Iz primerjave podatkov o razpisanih količinah artiklov za leto 2002 in dejanski porabi v letu 2001 pa je potrebno ugotoviti, da razpisane količine blaga v določenih segmentih odstopajo od porabe artiklov v letu 2001 (so večje ali manjše). Pri tem pa je Državna revizijska komisija upoštevala pojasnilo naročnika (ugotovitve in mnenja naročnika, št. 961-4/02, z dne 16.08.2002), da so količine v seznamih ocenjene. Naročnik namreč ne more vnaprej predvideti natančno količino kupljenega materiala, ker je le-ta v precejšnji meri odvisna od dogajanj na trgu delovne sile, dviguje in znižuje se z rastjo oziroma upadanjem stopnje rasti brezposelnih in še cela vrsta drugih faktorjev je takšnih, ki vplivajo na vrsto in količino porabljenega materiala.
Državna revizijska komisija še pripominja, da so vsi usposobljeni kandidati v II. fazi omejenega postopka imeli enake možnosti pri oblikovanju svojih ponudbenih cen, pridobili so namreč enak seznam razpisanih artiklov z enakimi razpisanimi količinami, tako da je bila odločitev o višini ponudbenih cen za posamezne artikle znotraj sklopa v njihovi poslovni sferi. Ne glede na to, pa je Državna revizijska komisija vsled vlagateljevim navedbam (za katere pa ni predložil dokazov), da je bila specifikacija artiklov prilagojena tako, da lahko ponudnik, ki je že dobavitelj naročnika, za artikle, ki se ne dobavljajo (oziroma se dobavljajo v manjših količinah) ponudi dumpinške cene, preverila po posameznih artiklih cene izbranih ponudnikov z vlagateljevimi cenami. V sklopu 1 je mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik v veliki večini artikle ponuja po nižjih cenah, pri sedmih artiklih ponuja približno enake cene, le za en artikel pa je ponudil nižjo ceno vlagatelj (artikel pod zaporedno št. 67). Izbrani ponudnik za sklop 2 pa nudi razpisane artikle skoraj pri vseh postavkah po nižjih cenah, razen pri dveh postavkah (artikla pod zaporedno št. 18 in 21), kjer ponujata z vlagateljem približno enake cene, za artikel pod zaporedno št. 29 pa izbrani ponudnik za sklop 2 ponuja po višji ceni. Iz navedenega sledi, da ni mogoče trditi, da izbrana ponudnika ponujata nižje cene za tiste artikle, za katere pričakujeta, da jih v času veljavnosti pogodbe ne bosta dobavljala oziroma jih bosta dobavljala v manjših količinah, kot so razpisane. Omenjena primerjava torej ne potrjuje vlagateljevih domnev, saj je večina artiklov namreč ponujena po nižjih cenah.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v skladu s 4. členom ZJN-1, ki kot eno temeljnih načel javnega naročanja uzakonja načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, saj določa: "Naročnik mora z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila." Poleg tega pa ne gre zanemariti tudi dejstva, da vlagatelj ni bil najugodnejši ponudnik tudi v primerjavi z drugimi ponudniki, za sklop 2 je ponudil celo najvišjo ponudbeno ceno. Naročnik je v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJN-1 oblikoval razpisno dokumentacijo tako, da je kot edino merilo v II. fazi omejenega postopka uporabil merilo najnižjo ceno. V primeru uporabe tega merila pa naročnik po sklenitvi pogodbe izvajalcu ne sme priznavati naknadnega povišanja cen (tretji odstavek 51. člena ZJN-1). To zahtevo je naročnik povzel tudi v sami razpisni dokumentaciji za II. fazo omejenega postopka, kjer je v 7. členu navodil ponudnikom določil, da so cene za čas veljavnosti ponudbe fiksne. Način spreminjanja cen med trajanjem pogodbe pa je določen s pogodbo, ki pa v 5. členu določa: "Cene v času veljavnosti pogodbe ne smejo biti višje od cen iz ponudbenega predračuna prodajalca. Če prodajalec cene zviša lahko kupec predčasno izvede II. fazo omejenega postopka in vse kandidate, ki imajo priznano sposobnost za dobavo blaga iz posamezne skupine pozove, da ponovno predložijo ponudbo. Če prodajalec prodaja blago po akcijskih cenah v določenih obdobjih oziroma znižanih cenah, ki so ugodnejše od cen iz ponudbenega predračuna mora kupca o tem pisno seznaniti in mu ponuditi blago po teh cenah." Pri tem pa je naročnik vezan tudi na 6. člen ZJN-1 (načelo transparentnosti porabe javnih sredstev), ki v prvem odstavku določa: "Sredstva se lahko porabijo le v okviru pogodbe in predmeta pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročila."

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da se bodo dobavljali celo drugi artikli, po višjih cenah (naročnik je te navedbe ostro zavrnil), Državna revizijska komisija ugotavlja, da so te vlagateljeve navedbe v tej fazi postopka oddaje javnega naročila pravno formalno prepozne. Vlagatelj je bil namreč s tako specifikacijo artiklov seznanjen že s prejemom razpisne dokumentacije za II. fazo omejenega postopka in bi moral, v kolikor je imel pomisleke o ustreznosti le-te, vložiti zahtevek za revizijo, skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, že pred odločitvijo o dodelitvi javnega naročila, ne pa čakati na odločitev o dodelitvi javnega naročila. Vlagatelj to možnost le navaja, zanjo pa niti ne predlaga nikakršnih dejstev ali dokazov. Potrebno pa je pritrditi tudi naročniku, da je omenjeno stvar kontrole oziroma nadzora nad izvajanjem sklenjene pogodbe, za kar pa v primeru proračunskih uporabnikov skrbijo druge pristojne institucije. Revizija postopka oddaje javnega naročila, ki jo opravlja sprva naročnik in kasneje Državna revizijska komisija, pa je namenjena oceni zakonitosti naročnikovega ravnanja pri postopku oddaje javnega naročila.

Glede navedbe vlagatelja, da sta izbrana ponudnika kapitalsko in upravljalsko povezana, je potrebno ugotoviti, da ZJN-1 v prvem odstavku 76. člena od naročnika zahteva, da lahko izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov. Potrebno je torej pritrditi naročnikovim ugotovitvam, da je naročnik, s tem ko je v II. fazi postopka pridobil pravilne ponudbe šestih (6) ponudnikov, od tega šest (6) ponudb za 1. skupino in tri (3) ponudbe za 2. skupino artiklov, izpolnil pogoj iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija je sicer tudi vpogledala v ponudbeni dokumentaciji izbranih ponudnikov za I. fazo omejenega postopka, vendar iz izpiskov iz sodnega registra zatrjevane kapitalske in upravljalske povezanosti ni mogoče ugotoviti. Državna revizijska komisija pa še dodaja, da je potrebno posamezne sklope obravnavati postopkovno kot posamezna javna naročila in da četudi bi bila taka povezanost podana, ne bi vplivala na odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika. Mogoče je namreč, da je kot najugodnejši ponudnik v različnih sklopih izbran celo isti ponudnik, pa s tem ni izpolnjeno dejansko stanje, ki ga v določbi prvega odstavka 76. člena prepoveduje ZJN-1. Glede na ugotovljeno je potrebno tudi te vlagateljeve navedbe kot neutemeljene zavrniti.

Državna revizijska komisija je pri preverjanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik pri izbiri najugodnejših ponudnikov za obe skupini razpisanega blaga ravnal v skladu z določili razpisne dokumentacije in ZJN-1, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran