018-177/02-2
Številka: 018-177/02Datum sprejema: 14. 3. 2005
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur. list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po â??â??.v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za fizično varovanje z receptorskimi deli sodnih objektov za Okrožno in Okrajno sodišče v â??..ter Okrajno sodišče v â??..in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??..(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikaâ??â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??.., z dneâ??.., pod številko objaveâ??â??, objavil javni razpis za izbiro izvajalca za izvedbo predmetnega javnega naročila. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb št. Su 040801/2002, z dne 05.04.2002, je razvidno, da je na razpis za predmetno javno naročilo prispelo 5 pravočasnih ponudb. Iz poročila o oddaji naročila za izvajanje storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli sodnih objektov (dokument št. Su 040801/2002, z dne 25.04.2002), katerega so prejeli vsi udeleženi ponudniki izhaja, da je naročnik kot najugodnejšega izbral ponudnika â??â??..
â??.. (v tem postopku izbrani ponudnik) in â??â??.(v tem postopku vlagatelj) sta dne 06.05.2002 oz. 16.05.2002 vložila zahtevka za revizijo, ki ju je naročnik s sklepoma, z dne 10.05.2002 oz. 29.05.2002, zavrnil kot neutemeljena. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-108/02-21-1250, z dne 17.06.2002 zahtevku za revizijo ponudnika â??â??.(v tem postopku izbrani ponudnik) ugodila in razveljavila odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika. Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-108/02-21-1247, z dne 17.06.2002 kot neutemeljenega zavrnila zahtevek za revizijo ponudnika â??â??.(v tem postopku vlagatelj).
Naročnik je dne 10.07.2002, sprejel Poročilo o oddaji naročila za izvajanje storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli sodnih objektov, št. Su 040801/2002, iz katerega je razvidno, da je ponudbe podjetij â??â??izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila (zaradi neizpolnjevanja zahtev iz razpisne dokumentacije), ponudbo ponudnika â??â??..(v nadaljevanju: izbrani ponudnik) pa izmed preostalih dveh pravilnih ponudb izbral kot najugodnejšo zaradi boljše ocene po vnaprej določenih merilih za ocenjevanje ponudb (izbrani ponudnik je prejel 43 točk, ponudnik â??â??.pa 41 točk).
Vlagatelj je dne 22.07.2002, od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo (prvi odstavek 79. člena ZJN-1), katerega mu je naročnik posredoval dne 23.07.2002 (dokument št. Su 040801/2002, z dne 22.07.2002).
Vlagatelj je dne 01.08.2002, zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega naročila (dokument z dne 30.07.2002). V zahtevku za revizijo vlagatelj najprej ugotavlja, da je razpisna dokumentacija za izvajanje predmetnega javnega naročila, v bistvu modificirana razpisna dokumentacija za oddajo enakega javnega naročila - Okrožnega sodišča vâ??.. Ravno spremembe le-te pa so, po vlagateljevemu mnenju, povzročile trenutno situacijo.
Vlagatelj meni, da je naročnik določil nekatera merila, ki so v nasprotju z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), in sicer merilo e1 - število varnostnikov. Naročnik je za doseg maksimalnega števila točk za storitev, za katero je potrebno 7 varnostnikov, zahteval kar 10x večje število varnostnikov, s čimer je kršil 5. člen ZJN-1.
Pri merilu cena naročnik ni navedel formule za izračun števila točk, čeprav ga je uporabil drugače, kot ga je uporabil naročnik po katerem se je zgledoval, ter s tem kršil 50. člen ZJN-1.
Glede merila varovanje objektov enake ali podobne dejavnosti, vlagatelj navaja, da je naročnik v točki 10.08.1. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da mora imeti ponudnik izpolnjene pogoje, ki jih je naročnik zahteva v zvezi z referencami in predložiti potrjene obrazce referenc s strani naročnikov in kopije pogodb. V točki f1 meril pa je navedel, da mora ponudnik podpisati izjavo o vrsti objektov za katere ima v letu 2001 sklenjene pogodbe o fizičnem varovanju. V obrazcu 5 - reference v zadnjem odstavku naročnik s svojim podpisom in žigom potrjuje, da je izvajalec izpolnil obveznosti iz pogodbe korektno in v dogovorjenih rokih, da je bila storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli objektov kvalitetna v skladu s pogodbo ter, da ni bilo reklamacij na opravljanje storitev fizičnega varovanja. V obrazcu referenčna lista razpisne dokumentacije s področja javnega naročila je bilo potrebno navesti referenčne objekte ter priložiti obrazec reference in kopije pogodb za vse izkazane reference. V točki 8.1. - dokazila, je naročnik zahteval, da ponudnik razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi. V ta namen je naročnik zahteval, da mora ponudnik predložiti potrjene obrazce - reference s strani naročnikov in kopije pogodb. Reference se nanašajo na fizično varovanje z receptorskimi deli sodnih objektov v letih 2000 in 2001. Ponudnik je moral kot dokazilo predložiti izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec (za vsakega partnerja - naročnika posebej), ki je priložen razpisni dokumentaciji. Vsaki izkazani referenci je morala biti predložena kopija pogodbe na enak znesek. Ponudnik ima lahko največ tri reference od istega naročnika. Ena pogodba se šteje kot ena referenca.
V odgovoru na zastavljeno vprašanje je naročnik navedel, da zadostuje le potrdilo o sklenjeni pogodbi, to pomeni potrdilo nasprotne pogodbene stranke o sklenjeni pogodbi za področje varovanja. S takšnim odgovorom je naročnik spremenil pogoje razpisne dokumentacije v zgoraj navedenih točkah. Vlagatelj meni, da je s podpisom obrazca "referenčna lista s področja javnega naročila", s predložitvijo potrjenih obrazcev - referenc s strani naročnikov, v katerih je tudi izjava s katero naročnik potrjuje, da je izvajalec izpolnil obveznosti iz pogodbe korektno in v dogovorjenih rokih, da je bila storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli objektov kvalitetna v skladu s pogodbo ter da ni bilo reklamacij na opravljanje storitev fizičnega varovanja, zadostil spremenjenim zahtevam razpisne dokumentacije. Z neupoštevanjem te spremembe je naročnik neupravičeno izločil vlagatelja iz nadaljnje obravnave.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da naročnik pri izračunu orientacijske vrednosti ni upošteval vseh zakonskih določil (vrednost storitve in vse stroške storitve) ter s tem kršil 28. člen ZJN-1, kljub temu, da bi do izhodiščnih vrednosti z upoštevanjem zakonodaje prišel sam ali opravil poizvedbo pri organih, ki bi mu to informacijo lahko posredovali.
Vlagatelj meni, da je iz zapisnika o odpiranju ponudb razvidno, katere osebe so bile ob odpiranju ponudb prisotne (tako s stani naročnika kot tudi ponudnikov). Vsi prisotni so zapisnik tudi podpisali. S tem naj bi vsi potrdili, da soglašajo s postopkom odpiranja ponudb (kot je zapisala Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-108/02-21-1247). Vendar vlagatelj meni, da je postopek odpiranja eno dejanje, navedbe v zapisniku oziroma opustitev le-teh pa povsem nekaj drugega. Zato vlagatelj ne sprejema razlage Državne revizijske komisije ter odklonitve naročnika po posredovanju oziroma dopolnitvi zapisnika z navedbo referenc ponudnikaâ??.., ki so bile prebrane, ne pa tudi zapisane, tudi iz razloga, da bi jih vlagatelj, če bi odklonil podpis, lahko uveljavljal le do odločitve naročnika o oddaji javnega naročila. Vlagatelj še navaja, da je pri odpiranju ponudb sodelovala komisija v sestavi kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb, celoten postopek pa je bil voden s strani drugih oseb ali osebe, katere so posredovale ali celo opustile posredovanje določenih podatkov, tudi Državni revizijski komisiji, ki pa tekom postopka oddaje javnega naročila niso bile imenovane. Na osnovi tega se vlagatelju postavlja vprašanje korektnosti vodenja postopka oddaje javnega naročila s strani naročnika.
Vlagatelj navaja, da so morali vsi ponudniki podpisati in žigosati posebno izjavo, s katero so jamčili za resničnost oziroma verodostojnost podatkov in prilog v ponudbi. Ponudnika â??â??.sta na razpisu nastopila s skupno ponudbo. S takim načinom ter s predloženo referenco Okrožnega sodišča v â??..sta potrdila vlagateljeve navedbe iz prejšnjega razpisa, da je družba â??â??.nastopila z neresničnimi oziroma zavajajočimi podatki z namenom pridobitve posla. Kljub pozivu ob odpiranju ponudb naročnik ni preveril resničnost posredovanih podatkov omenjenega ponudnika.
V tem postopku oddaje javnega naročila je vlagatelj zahteval, da se poleg obveznih prilog in cene preberejo tudi reference s področja varovanja sodnih objektov. Tako so bile pri odpiranju ponudb prebrane tudi reference, ki so jih ponudili ponudniki, v zapisnik o odpiranju ponudb pa reference ponudnika â??â??.niso bile zapisane. šele s sklepom Državne revizijske komisije je vlagatelj prejel podatek, da je ponudnikâ??â??, v ponudbo priložil reference Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in Sodnika za prekrške v Novem Mestu. Vlagatelj je te navedbe preveril in ugotovil, da storitev fizičnega varovanja na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani izvaja družba â??â??.
Vlagatelja presenečajo navedbe iz obrazloženega obvestila naročnika in iz sklepa Državne revizijske komisij, kjer je ugotavljeno, da so izjave pravilno izpolnjene in žigosane, ne da bi se spustili v preverjanje vsebine in resničnosti navedb v listinah, čeprav so bili na to možnost pravočasno opozorjeni.
S predložitvijo zavajajočih listin sta ponudnika storila kaznivo dejanje po prvem odstavku 217. člena in po 235. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 in 23/99). Glede na zagroženo kazen, bi moral naročnik že po uradni dolžnosti sprožiti kazensko ovadbo, tudi iz razloga, ker razpolaga z listinami s katerimi lahko dokazuje storjeno dejanje.
Vlagatelj je ob vpogledu v razpisno dokumentacijo, dne 29.07.2002 takoj ugotovil, da izbrani ponudnik in ponudnik â??â??med svojimi referencami navajata iste naročnike, kar pri naročniku ni povzročilo nobenih dvomov. Naročnik je po mnenju vlagatelja kršil 8. točko 41. člena ZJN-1, s tem, ko ni izločil ponudnikov, ki so predložili zavajajoče podatke.
Na koncu vlagatelj še trdi, da je ob odpiranju ponudb naročnika pozval, da preveri nenormalno nizke cene ostalih ponudnikov. Iz sklepa Državne revizijske komisije je razvidno, da je naročnik izbranega ponudnika že v postopku revizije pozval k obrazložitvi strukture cene, ter da je na podlagi danih pojasnil ugotovil, da ponudbena cena 900,00 SIT ni neobičajno nizka in da s tako ceno ponudnik lahko pokriva svoje obveznosti, zlasti obveznosti do zaposlenih. Dne 29.07.2002 je vlagatelj pri naročniku opravil tudi vpogled v pojasnilo, s katerim je izbrani ponudnik poskušal opravičiti svojo ceno. Pri tem izbrani ponudnik navaja vrednost bruto ure varnostnika 623,50 SIT, z ostalimi pripadki pa vrednost ure znese 900,00 SIT brez DDV. Pri svoji razlagi strukture cene urne postavke izbrani ponudnik namenoma prezre, da za letni fond ur 13.397 ur plačane storitve potrebuje 7 delavcev, razpisanih delovnih mest pa je 5, kar pomeni nujno povečanje vseh stroškov za 40 %. Tako je izbrani ponudnik v svoji razlagi cene razložil strukturo cene, ki jo ima delodajalec z varnostnikom in ne strukturo cene ure, ki bremeni plačano uro storitve, in jo je potrebno prikazati v strukturi cene. Pri tej razlagi tudi namenoma izpusti zakonsko določene pripadke delavcem, kot so dodatek na minulo delo in regres, ter stroške prevoza na delo. Ceno ure, ki jo je ponudil izbrani ponudnik je tako potrebno povečati za najmanj 40 %, kar znese 1.260,00 SIT brez DDV. V nadaljevanju svojega pojasnila je izbrani ponudnik tudi navedel, da se je namenoma odpovedal drugim stroškom, ker si želi imeti razpisana objekta za referenčna. Izbrani ponudnik je očitno pripravljen za delo na razpisanih objektih subvencionirati naročnika z najmanj 360,00 SIT na opravljeno uro storitve. Na osnovi navedenega vlagatelj ugotavlja, da so tudi ostali ponudniki nastopili z neobičajno nizkimi cenami. Vlagatelj meni, da je izbrani ponudnik s pojasnilom ponudbene cene potrdil namen, da z nenavadno nizko ceno prevzame posel oziroma uniči tekmeca, kar je dejanje nelojalne konkurence. Vlagatelj trdi, da se iz ostalih podatkov njegove ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika lahko ugotovi, da tudi razlika v številu zaposlenih varnostnikov in režijskih delavcev pri režijskih stroških ne more bistveno odstopati ter s tem bistveno vplivati na razliko v ceni, glede na strukturo dela je prej pričakovati večjo režijsko obremenjenost ure pri izbranem ponudniku. Zato ne drži razlaga izbranega ponudnika, da je takšna razlika možna zaradi večjega števila zaposlenih varnostnikov. Vlagatelj pa je za mnenje zaprosil tudi Zbornico za zasebno varovanje in ga priložil k zahtevku za revizijo.
Naročnik zahtevek za revizijo zavrača kot neutemeljen (dokument št. Su 040801/2002, z dne 05.08.2002) ter navaja, da je skladno z napotili Državne revizijske komisije (sklep št. 018-108/02-21-1250, z dne 17.06.2002), ponovno pregledal prispele ponudbe. Pri tem je ugotovil, da so ponudbe ponudnikovâ??â??., skupna ponudba podjetij â??.ter â??â??.in ponudba vlagatelja pomanjkljive, zato so bile izločene iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Popolni ponudbi izbranega ponudnika ter podjetja â??â??..sta bili ocenjeni na podlagi meril za izbiro najugodnejšega ponudnika.
Naročnik navaja, da je neutemeljen vlagateljev očitek, da je naročnik določil nekatera merila, ki so v nasprotju z ZJN-1. Z določitvijo merila število varnostnikov, to je števila zaposlenih, ki so bili pri ponudniku v letu 2001 v rednem delovnem razmerju, za opravljanje nalog fizičnega varovanja, naročnik v ničemer ni omejeval konkurence med ponudniki in ni bil kršen 5. člen ZJN-1. Za diskriminacijo morajo obstajati pogoji, ki potencialno dajejo prednost določenemu ponudniku, oziroma pogoji, ki neopravičeno onemogočijo udeležbo drugim ponudnikom.
Kar se tiče merila cene je naročnik v razpisni dokumentaciji (IX. poglavje) določil, da najugodnejši ponudnik prejme 15 točk, drugi ponudniki pa procentualno ustrezno manjše število točk in sicer glede na procentualno vrednost odstopanja ponujene cene od cene najugodnejšega ponudnika. V skladu z navedenim je naročnik vrednotil pravilne ponudbe in jim dodelil pripadajoče točke, zato določilo 50. člena ZJN-1 ni bilo kršeno.
Naročnik je v IV. poglavju razpisne dokumentacije, v točki 8.1. navedel, da mora imeti ponudnik izpolnjene pogoje, ki jih naročnik zahteva v zvezi z referencami in predložiti potrjene obrazce - reference s strani naročnikov in kopije pogodb. V zvezi z navedeno točko navodil, je naročnik dne 14.03.2002 podal pojasnilo ponudnikom, da ni potrebno predložiti pogodbe, temveč zadostuje le potrdilo o sklenjeni pogodbi, to pomeni potrdilo nasprotne pogodbene stranke o sklenjeni pogodbi za področje varovanja. Naročnik je v drugem odstavku 10. točke navodil tudi zapisal, da bo v primeru neizpolnjevanja pogojev ponudnik izločen iz postopka. V zvezi z določilom 10.8.1. točke navodil in I. točko pojasnila, je ponudnik izločen, če ne izpolnjuje pogojev, ki jih naročnik zahteva v zvezi z referencami, ne predloži potrjene obrazce - reference s strani naročnikov ali ne predloži potrdila o sklenjeni pogodbi oziroma potrdila nasprotne pogodbene stranki o sklenjeni pogodbi za področje varovanja. Vlagatelj je v ponudbi naštel naročnike del za katere opravlja fizično varovanje in ponudbi priložil izpolnjene obrazce "referenčna lista s področja javnega naročila", ni pa priložil potrdila o sklenjenih pogodbah oziroma potrdila nasprotne stranke o sklenjenih pogodbah za področje varovanja. Prav tako ni priložil dokumenta "izjava o sklenjenih pogodbah s področja fizičnega varovanja sodnih objektov, objektov državnih organov ter drugih objektov", kot je to določeno v točki IX./f razpisne dokumentacije. Zaradi neizpolnjevanja pogoja iz točke 10.8.1. navodil je bil vlagatelj izločen iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.
Pri izračunu ocenjene vrednosti storitve je naročnik upošteval vrednost storitve ter tudi vse stroške storitve in zato ni bil kršen 28. člen ZJN-1.
Glede vlagateljevih navedb o dopolnitvi zapisnika o odpiranju ponudb z navedbo referenc ponudnikaâ??â??.., naročnik ugotavlja, da tako ZJN-1 kot tudi Navodilo o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01) ne določata, da bi moral naročnik v zapisnik o javnem odpiranju ponudb zapisati tudi reference posameznih ponudnikov. Sicer pa je po mnenju naročnik predmetna navedba, skladno s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN (že) prepozna.
Glede vprašanja korektnosti vodenja postopka predmetnega javnega naročila, se naročnik zaradi nejasnih in nedoločenih navedb vlagatelja ni mogel izjasniti.
Naročnik meni, da ponudnika v skupni ponudbi â??â??..v postopku oddaje javnega naročila nista bila izbrana kot najugodnejši ponudnik zato vlagatelj nima nikakršnega interesa za ugotavljanje zatrjevane kršitve.
Naročnik je pravilno upošteval referenco ponudnikaâ??â??., saj je bila le-ta pravilno potrjena s strani Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Navedena referenca ni vzbudila
nikakršnega dvoma v njeno resničnost, še posebej zato, ker je bilo potrjenim referencam pravilno priloženo tudi potrdilo o sklenjeni pogodbi. V kolikor vlagatelj meni, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja, lahko v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku poda ovadbo pristojnemu državnemu tožilcu. Tudi očitek, da izbrani ponudnik in ponudnik â??â??.v svojih referencah navajata iste naročnike ni utemeljen, saj vsak od njiju varuje različne objekte istih naročnikov.
Naročnik še navaja, da ni mogoče pritrditi vlagateljevim navedbam, da so ponudniki (med njimi tudi izbrani ponudnik), nastopili z neobičajno nizkimi cenami. 3. člen ZJN-1 v prvem odstavku 10. točke določa, da je neobičajno nizka cena tista cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Katere cene je potrebno šteti za neobičajno nizke ter pod kakšnimi pogoji zakon ne govori. V prvem odstavku 53. člena ZJN-1 je določeno, da če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik preden tako ponudbo zavrne pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve preveriti. Naročnik je od izbranega ponudnika zahteval dodatno obrazložitev strukture cene v ponudbi in na podlagi danih pojasnil ugotovil, da cena, ki je bila določena v predračunu ni neobičajno nizka in da omogoča izpolnjevanje vseh obveznosti. Naročnik je ocenil, da bo izbrani ponudnik sposoben izpolnjevati svoje obveznosti, zlasti obveznosti do zaposlenih, kot to določa Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja. Naročnik lahko na podlagi primerjave ponujenih cen ostalih ponudnikov sklepa, da je cena vlagatelja neobičajno visoka. V kolikor pa vlagatelj meni, da predstavlja ponujena cena v ponudbi izbranega ponudnika dejanje nelojalne konkurence mora sprožiti ustrezne postopke, ki jih določa Zakon o varstvu konkurence.
Naročnik je vlagatelja na podlagi 17. člena ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 09.08.2002, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja pri dosedanjih navedbah iz zahtevka za revizijo in še dodaja, da je naročnik s svojim pojasnilom, s katerim je spremenil razpisno dokumentacijo navedel, da zadostuje le potrdilo nasprotne strani. Iz tega pojasnila pa ni razvidno, ali zadostuje le potrdilo obrazca - reference (ki je bilo predloženo v razpisno dokumentacijo), katerega potrdi nasprotna pogodbena stran ali je zato potrebno pridobiti posebno izjavo ali potrdilo nasprotne pogodbene stranke.
Res je, da družba â??â??.opravlja storitve varovanja na naslovuâ??â??., vendar za naročnika Pošto Slovenije s sedežem v Mariboru in ne za Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Vlagatelj ponovno poudarja, da naročnik sprejema neobičajno nizko ceno in se pri tem zadovolji z izpolnjenim, žigosanim in parafiranim papirnatim pojasnilom, v katerem že sam izbrani ponudnik navede, da ponuja tako ceno z neupoštevanjem vseh pripadkov delavcem zaradi pridobitve referenčnega objekta, ter s tem potrdi, da gre za dejanje nelojalne konkurence oziroma za prevzem del z namenom izločiti tekmece.
Vlagatelj še dodaja, da je bil kljub imenovani razpisni komisiji, vpogled v ponudbe opravljen pri drugi osebi naročnika (ki ni bila član komisije). Vlagatelj meni, da je komisija pri svojem delu samostojna, neodvisna in zavezana k molčečnosti, komunikacija pa je po njegovem mnenju ravno tako predvidena med komisijo in ponudniki.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov nastalih z revizijo v višini plačane takse (80.000,00SIT).
Naročnik je dne 13.08.2002 in dne 20.08.2002 Državni revizijski komisiji na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z vso dokumentacijo.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".
Državna revizijska komisija se je pri obravnavanju predložene revizijske zadeve omejila le na obravnavo tistih navedb vlagatelja, za katere je ocenila, da so s stališča petega odstavka 12. člena ZRPJN pravočasne. ZRPJN v petem odstavku 12. člena namreč izrecno določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načeli učinkovitosti in hitrosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, ko se z njo seznani, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila.
V obravnavanem primeru vlagatelj naročniku med drugim očita nejasno razpisno dokumentacijo (ki je po njegovih navedbah postala nejasna zaradi naročnikovih sprememb le-te), postavitev diskriminatornega merila "število varnostnikov", pomanjkljiv opis merila "cene" (naročnik po vlagateljevem mnenju pri le-tem ni določil formule za izračun števila točk) in v nasprotju z 28. členom ZJN-1 izračunano orientacijsko vrednost obravnavanega naročila.
V zvezi z zgoraj navedenimi vlagateljevimi očitki Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj z vsemi navedenimi dejstvi seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema razpisne dokumentacije, zaradi česar je bil v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan svoje očitke uveljaviti čim prej oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Vlagatelj bi torej moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki se nanašajo na razpisno dokumentacijo še v času, ko bi revizijska odločitev lahko vplivala na odpravo očitanih nepravilnosti (v primeru, da bi se izkazali revizijski očitki kot utemeljeni). Ker pa je vlagatelj podal svoje očitke naročniku, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije šele potem, ko je le-ta že sprejel odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so ta navajanja skladno z določili ZRPJN prepozna in jih v tem smislu po vsebini ni več mogoče obravnavati.
Kot izhaja iz izčrpnega povzema navajanj obeh strank v tem postopku, je potrebno ugotoviti, da so med vlagateljem in naročnikom še vedno sporne revizijske navedbe, ki se nanašajo na opustitev navedb v zapisniku o odpiranju ponudb (oziroma odklonitev naročnika, da bi dopolnil zapisnik o odpiranju ponudb še z navedbo referenc ponudnikaâ??â??, ki so bile na odpiranju ponudb prebrane, ne pa v zapisnik tudi zapisane), na neobičajno nizko ceno in na uporabo merila "cene", o katerih se je Državna revizijska komisija že izrekla v svojem sklepu št. 018-108/02-21-1247, z dne 17.06.2002. Na podlagi proučitve takrat predložene dokumentacije, je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vse tri navedbe (poleg vseh ostalih) neutemeljene, o čemer je v obrazložitvi svoje odločitve opisala dejanske in pravne podlage, ki so narekovale zavrnitev vlagateljevega zahtevka za revizijo. Ob tem je zapisala ugotovitve, kot izhajajo iz nadaljevanja obrazložitve tega sklepa.
Kar se tiče vlagateljevega očitka v zvezi z zapisnikom o odpiranju ponudb, Državna revizijska komisija najprej povzema svojo odločitev iz prej navedenega sklepa:
" V zvezi s tem je mogoče ugotoviti, da naročnik v zapisniku o odpiranju ponudb, z dne 04.05.2002, res le pri ponudnikuâ??â??, ni navedel posameznih referenčnih objektov, temveč je le navedel, da je ta ponudnik predložil podpisano izjavo o sklenjenih pogodbah in sicer s 66 ustanovami oziroma podjetji, poleg tega pa je ponudniklâ??â??, predložil še potrdila o sklenjenih pogodbah o varovanju in svojo izjavo o sklenjenih pogodbah. ZJN-1 v prvem odstavku 74. člena določa: "Naročnik mora o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki:
1. zaporedna številka ponudbe,
2. naziv ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen,
3. ponudbena cena in morebitni popusti, ki jih nudi ponudnik.".
Določilo prvega odstavka 6. člena Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/2001) pa določa vsebino zapisnika o javnem odpiranju ponudb.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je na javnem odpiranju ponudb od naročnika zahteval, da prebere reference za ponudnikaâ??â??, saj so bile reference, ki so se nanašale na fizično varovanje sodnih objektov, eno izmed meril v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj je tudi navedel, da so bile potem reference za tega ponudnika na javnem odpiranju ponudb tudi prebrane, ne pa tudi zapisane. Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti ZJN-1, niti Navodilo o postopku odpiranja ponudb ne določata, da bi moral naročnik v zapisnik o javnem odpiranju ponudb zapisati tudi reference posameznih ponudnikov.
Iz citiranega določila prvega odstavka 74. člena ZJN-1 izhaja, da ta zakon naročnika ne zavezuje, da v zapisnik o javnem odpiranju ponudb zapiše vse podatke iz predloženih ponudb, temveč samo tiste, ki so bistveni (zaporedna številka ponudbe, naziv ponudnika ter ponudbena cena in morebitni popusti). Naročnik sicer lahko zapiše v zapisnik o javnem odpiranju ponudb tudi druge podatke iz ponudb, vendar pa ga k temu ne zavezuje niti ZJN-1 niti Navodilo o postopku odpiranja ponudb. Skladno s 73. členom ZJN-1 je namreč namen javnega odpiranja ponudb ta, da naročnik ugotovi, katere ponudbe so prispele pravočasno in kateri so bistveni elementi teh ponudb. Na javnem odpiranju ponudb se v zapisnik zapišejo bistveni elementi ponudb, kot to od naročnika zahteva 74. člen ZJN-1, ter se za ponudbe vsebinsko ugotavlja le del njihovih podatkov, s čimer je zagotovljeno njihovo nespreminjanje. Z javnim odpiranjem ponudb je torej spoštovano načelo transparentnosti kot eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. Naročnik pa šele v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb med drugim ugotavlja tudi vsebinsko pravilnost posameznih ponudb.
Naročnik je v smislu načela transparentnosti na zahtevo pooblaščenih predstavnikov ponudnikov dolžan prebrati podatke iz ponudb, ki so pomembni za njihovo medsebojno primerjanje, oz. na drug primeren način (ob spoštovanju načela varovanja ponudnikovih poslovnih skrivnosti) omogočiti vpogled v posamezne dele ponudb. Prav tako tudi 74. člen ZJN-1 določa, da naročnik v zapisnik o javnem odpiranju ponudb vpiše zlasti podatke, navedene v prvem odstavku tega člena, ne prepoveduje pa vpisa tudi drugih relevantnih podatkov. Hkrati pa je treba ugotoviti, da je pooblaščeni predstavnik vlagatelja zapisnik o javnem odpiranju ponudb podpisal (ter s tem potrdil, da soglaša s postopkom odpiranja ponudb), čeprav bi lahko skladno s šestim odstavkom 6. člena Navodil o postopku odpiranja ponudb odklonil podpis zapisnika ter zahteval vpis navedbe razloga za odklonitev podpisa. Kršitev Navodil o postopku odpiranja ponudb s strani naročnika pa bi lahko vlagatelj uveljavljal le do odločitve naročnika o oddaji javnega naročila (peti odstavek 12. člena ZRPJN)."
Sicer pa v zvezi z očitano kršitvijo Državna revizijska komisija (ponovno) ugotavlja, da je bilo vlagatelju dejstvo, da zapisnik o odpiranju ponudb ni vseboval navedbe referenc za ponudnikaâ??â??, znano od dne prejema le-tega, to je od dne 05.04.2002. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj dne 08.04.2002 na naročnika naslovil dopis (dokument z dne 08.04.2002), s katerim je zahteval dopolnitev zapisnika o odpiranju ponudb, zahtevka za revizijo pa vlagatelj ob tej priložnosti ni vložil, le tega namreč ni vložil vse do izdaje naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika. Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je bil razlog zaradi katerega je bil vložen zahtevek za revizijo vlagatelju nedvomno znan že pred odločitvijo o dodelitvi naročila, in ga je zato vlagatelj v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN uveljavljal prepozno.
Tudi glede vlagateljevega očitka, ki se nanaša na neobičajno nizko ceno izbranega ponudnika (in ostalih ponudnikov) je Državna revizijska komisija (kot že zapisano) že odločila in pri tem zapisala ugotovitve, kot sledijo:
"V razpisni dokumentaciji je v IX. poglavju pod točko a). pri merilu â"ścenaâ"ť zapisano: â"śPri ponudbah, v katerih so ponujene neobičajno nizke cene, glede na predmet javnega naročila, bo naročnik pred zavrnitvijo takšne ponudbe zahteval pisno podrobnejšo obrazložitev o detajlnih sestavinah cen v ponudbi, za katero meni, da pomembno prispevajo k nenormalno nizki vrednosti ponudbene cene in preveril te sestavine, upoštevajoč ponudnikovo obrazložitev (53. člen Zakona o javnih naročilih).â"ť. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik dne 28.03.2002 od vlagatelja prejel dopis, z dne 27.03.2002, s katerim je vlagatelj skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 zahteval pojasnilo, na kakšen način bo ugotavljal neobičajno nizko ceno. Naročnik je dne 28.03.2002 izdal dopis, ki ga je naslovil na vse ponudnike, ki so zaprosili za razpisno dokumentacijo za oddajo predmetnega javnega naročila. V tem dopisu je naročnik zapisal: â"śV skladu s 25. členom Zakona o javnih naročilih mora naročnik posredovati odgovor le v primeru, da ponudnik zahteva kakršnokoli dodatno obvestilo ali pojasnilo v zvezi s pripravo ponudbe: Navedeno vprašanje ni šteti kot zahtevo za dodatno pojasnilo oz. za zahtevo po tolmačenju razpisne dokumentacije. Pri tem je pripomniti, da Zakon o javnih naročilih določa postopek v primeru, da je ponujena neobičajno nizka cena.â"ť. Dne 04.05.2002 je bilo javno odpiranje ponudb, iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb pa izhaja, da je najnižjo ponudbeno ceno podal ponudnikâ??â??, vlagatelj pa je v tem zapisniku podal pripombo, da so: â"śponudbe ostalih ponudnikov nenavadno nizke in predstavljajo nelojalno konkurenco.â"ť. Dne 10.04.2002 je naročnik izdal dopis, ki ga je naslovil na ponudnika â??â??..in v tem dopisu zapisal, da skladno z določilom 53. člena ZJN-1 zahteva podrobnejšo pojasnitev cene urne postavke navedene v predračunu njegove ponudbe. Od tega ponudnika je zahteval, naj obrazloži posamezne točke iz strukture cene, pri tem naj bo razvidna izobrazbena struktura zaposlenih, urna postavka, vsi pripadajoči dodatki po vrsti in višini, vrsta in višina davkov in prispevkov ter podrobna obrazložitev ostalih stroškov po vrsti in višini. Ponudnikâ??â??., naj naročniku te podatke posreduje najkasneje do dne 17.04.2002. Ta ponudnik je dne 15.04.2002 izdal dopis, št. KD 424/2002, z zadevo: â"śPodrobnejša pojasnitev cene urne postavke, navedene v predračunu ponudbe 367/02â"ť, ki ga je naslovil na naročnika in v katerem je podrobno pojasnil ceno urne postavke, ki jo je navedel v svoji ponudbi. Naročnik je na ponudnika......., dne 16.04.2002, naslovil še en dopis, s katerim je tega ponudnika zaprosil za še dodatno obrazložitev cene urne postavke, ki jo je ponudnik........, podal že 15.04.2002. Potrebno je še pojasniti, zakaj kot strošek ni upoštevan bruto regres za letni znesek temveč neto znesek, kaj vključuje letni dopust v višini, kot jo je navedena v obrazložitvi, z dne 15.04.2002, prav tako pa je potrebno še zapisati prispevek delodajalca v višini 16,10 %. Naročnik je zahteval, da mu ponudnik........, dodatna pojasnila glede cene urne postavke posreduje do dne 17.04.2002. Ta ponudnik je dne 16.04.2002 na naročnika naslovil dopis, v katerem mu je podal še dodatno obrazložitev cene urne postavke, tako kot je to zahteval naročnik.
10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1 določa, da je neobičajno nizka cena tista cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Prvi odstavek 53. člena ZJN-1 pa določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.". Naročnik torej ni dolžan od ponudnika, ki ponudi nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja: (1) ponudbena cena mora biti neobičajno nizka in (2) naročnik mora imeti namen zavrniti ponudbo z neobičajno nizko ceno. Iz besedila zakona je razvidno, da se postopek nanaša na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. O tem, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, zakon, razen v 10. točki 3. člena ZJN-1 ("neobičajno nizka cena" - cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila;) ne govori, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni oceni naročnika. Sam postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen pa je namenjen varstvu ponudnika, in sicer v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko".
Nizka cena torej sama po sebi ni prepovedana. ZJN-1 določa, da mora naročnik v primeru, če oceni, da ponujena cena zbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila oz. o realni oceni vrednosti ponujenih storitev, od ponudnika zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe. Naročnik je od ponudnikaâ??â??., z dopisoma, z dne 10.04.2002 in 16.04.2002, skladno s prvim odstavkom 53. člena ZJN-1 zahteval dodatno obrazložitev cene urne postavke in dodatna pojasnila tega ponudnika v zvezi s tem preveril ter ugotovil, da ponudnikâ??â??., ni ponudil neobičajno nizke cene. Tudi Državna revizijska komisija ugotavlja, da glede na strukturo ponudbene cene ni mogoče govoriti o tem, da je cena "neobičajno nizka", torej kot cena, ki bi zbujala dvom o tem, ali bo izbrani ponudnik lahko zagotovil izvedbo razpisanih storitev. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je cena urne postavke izbranega ponudnika za 12,68 odstotkov višja kot cena urne postavke ponudnika â??â??â??in za 39,10 odstotkov nižja kot cena urne postavke vlagatelja, kateri pa je navedel najvišjo ponudbeno ceno. V zapisniku, z dne 24.04.2002, št. Su 040801/2002, o ocenjevanju prispelih ponudb za storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli sodnih objektov, je naročnik pod točko 1). (cena) zapisal, da je bila od ponudnikaâ??â??., zahtevana dodatna obrazložitev strukture cene v ponudbi. Na podlagi danih obvestil je bilo ugotovljeno, da cena, ki je bila določena v predračunu ponudnikaâ??â??., ni neobičajno nizka cena, saj je ponudnik na podlagi take cene sposoben izpolnjevati vse obveznosti, kot to določa Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja (plača, idr.). Državna revizijska komisija glede revizijske navedbe o neobičajno nizki ceni meni, da je naročnik ravnal skladno z določilom, ki je zapisano v IX. poglavju razpisne dokumentacije pod točko a.), kot je navedeno zgoraj in skladno z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1, saj je od ponudnika â??â??..pisno zahteval podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere je menil, da so merodajne, podrobno obrazložitev teh postavk ponudbe pa je od tega ponudnika tudi pravočasno prejel in jih preveril. Glede na to Državna revizijska komisija zaključuje, da je ta navedba vlagatelja neutemeljena.
Državna revizijska komisija pa se ne more opredeljevati do vlagateljevih navedb, da pomeni cena izbranega ponudnika dejanje nelojalne konkurence. Vlagatelja namreč opozarja, da je varstvo pred nelojalno konkurenco zagotovljeno s civilnopravnimi, kazenskopravnimi in upravnopravnimi sankcijami. Če vlagatelj meni, da predstavlja ponujena cena v ponudbi izbranega ponudnika dejanje nelojalne konkurence, mora (kot v svojem zahtevku predvideva tudi sam) sprožiti ustrezne postopke, ki jih določa Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93 in 56/99-delna razveljavitev; v nadaljevanju: ZVK). Tako lahko vlagatelj v skladu s 26. in 27. členom ZVK s tožbo v pravdnem postopku zahteva prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence in (če mu je bila povzročena škoda) odškodnino. V skladu z drugo alineo drugega odstavka 28. člena ZVK lahko vlagatelj organu tržne inšpekcije poda pobudo, naj začasno prepove dejanja, za katera je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali vloži ovadbo. Četrti odstavek 30. člena ZVK pa dejanje nelojalne konkurence opredeljuje kot prekršek.â"ť
V zvezi z zatrjevanimi kršitvami pravil konkurenčnega prava, Državna revizijska komisija na tem mestu ponovno opozarja vlagatelja, da gre pri tem za presojo vprašanj, ki ne sodijo v njeno pristojnost. V skladu z določili 15., 17., in 18. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99) je namreč za nadzor nad uporabo določb navedenega zakona pristojen Urad za varstvo konkurence.
Tudi glede uporabe merila cene, Državna revizijska komisija najprej povzema svojo odločitev iz sklepa št. 018-108/02-21-1247, z dne 17.06.2002, kjer je zapisala:
"V IX. poglavju razpisne dokumentacije â"śmerila za ocenjevanje ponudbâ"ť (v nadaljevanju: IX. poglavje razpisne dokumentacije) je naročnik določil merila za vrednotenje ponudb, jih opisal, določil njihovo težo in način uporabe. Tako je v točki a). tega poglavja za merilo â"ścenaâ"ť navedel, da prejme cenovno najugodnejši ponudnik 15 točk, drugi ponudniki pa prejmejo odstotkovno manjše število točk in sicer glede na odstotkovno vrednost odstopanja ponudbene cene posameznega ponudnika od ponudbene cene najugodnejšega ponudnika. V zapisniku, z dne 24.04.2002, št. Su 040801/2002, o ocenjevanju prispelih ponudb za storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli sodnih objektov je naročnik v 1.). točki navedel ponudbene cene vseh petih ponudnikov in točke, ki so jih ponudniki prejeli na podlagi tega merila. V zvezi s tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ponudnik â??â??.res ponudil najnižjo ponudbeno ceno in je zato pri vrednotenju ponudb na podlagi tega merila prejel 15 točk. Državna revizijska komisija je preverila način uporabe merila â"ścenaâ"ť oziroma način vrednotenja ponudb na podlagi tega merila, da bi lahko ugotovila ali je naročnik merilo â"ścenaâ"ť uporabil na način, kot ga je če vnaprej določil v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik ponudbe ostalih štirih ponudnikov pravilno ovrednotil in jim pravilno dodelil točke na podlagi tistega načina vrednotenja ponudb, kot ga je vnaprej določil v IX. poglavju razpisne dokumentacije v točki a.)."
V zvezi s tem Državna revizijska komisija še pripominja, da gre v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila za popolnoma samostojen razpis, zato le-ta v ničemer ni vezan na razpisni postopek, ki ga je kot naročnik vodilo Okrožno sodišče v â??... Sklicevanje vlagatelja na nek drugi javni razpis, je torej v obravnavani zadevi brezpredmetno, saj se vsak javni razpis vodi kot samostojna celota in je vsekakor izključno na naročniku, da vsakokrat znova (upoštevaje določbe ZJN-1) določi oziroma pripravi razpisno dokumentacijo vključno s postavitvijo in oblikovanjem meril za izbiro najugodnejšega ponudnika. Navedba vlagatelja, ki kot kršitev naročnika navaja dejstvo, da je merilo cena uporabil drugače kot je to storil nek drug naročnik, v nekem drugem razpisu je torej brezpredmetna.
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju ugotavljala, ali je utemeljen vlagateljev očitek o tem, da je bila njegova ponudba nepravilno izločena.
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija dejansko stanje glede predmetne revizijske navedbe ni sporno. Tako naročnik kot tudi vlagatelj sta si edina v tem, da je naročnik v točki 10.8.1. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (dokumenti, ki jih mora ponudnik predložiti naročniku kot dokazilo o usposobljenosti in sposobnosti - 41. člen ZJN-1) zapisal, "da mora ponudnik imeti izpolnjene pogoje, ki jih naročnik zahteva v zvezi z referencami in predložiti potrjene obrazce - reference s strani naročnikov in kopije pogodb". Ravno tako se naročnik in vlagatelj strinjata v tem, da je naročnik prej citirano točko spremenil dne 14.03.2002, pri tem pa ravnal skladno z določilom 25. člena ZJN-1 (spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije). Naročnik je točko 10.8.1. spremenil tako, da po novem ponudniki niso bili več dolžni predložiti kopije pogodb, temveč (namesto njih), kot je zapisal naročnik, "le potrdilo o sklenjeni pogodbi to pomeni potrdilo nasprotne pogodbene stranke o sklenjeni pogodbi." Poleg dokazil iz (spremenjene) točke 10.8.1. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, je naročnik za dokazovanje referenc zahteval še izjave in/ali dokumente, ki so navedeni v nadaljevanju. Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil dva obrazca in sicer obrazec - referenčna lista s področja javnega naročila in obrazec - reference, ki so ju morali ponudniki izpolniti, podpisati in žigosati. Naročnik je v točki f1) meril za ocenitev ponudb zahteval od ponudnikov, "da morajo podpisati izjavo o vrsti objektov za katere imajo v letu 2001 sklenjene pogodbe o fizičnem varovanju".
Naročnik je vse potencialne ponudnike v 5. točki (ponudba) navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe opozoril (med drugim tudi), da mora ponudnik obvezno predložiti tudi vse izpolnjene in potrjene priloge ter izjave po razpisnih pogojih. Naročnik je v isti točki zapisal tudi, da mora ponudba vsebovati vse zahtevane, potrjene (podpisane in žigosane) dokumente, da se bo štela za pravilno in da pomeni neizpolnitev vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, izločitev ponudbe iz nadaljnjega postopka.
Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da v le-to ni predložil niti potrdila o sklenjenih pogodbah oziroma potrdila nasprotne stranke o sklenjenih pogodbah za področje varovanja (kot je zahtevala naročnik v modificirani točki 10.8.1. razpisne dokumentacije), niti izjave o vrsti objektov za katere imajo v letu 2001 sklenjene pogodbe o fizičnem varovanju (kot je bilo zahtevano v točki f1 razpisne dokumentacije).
Ob opisanem dejanskem stanju, je naročnik na podlagi razpisnih pogojev, ob hkratnem spoštovanju načela enakopravnosti, ravnal povsem pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena, določa, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz drugega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Torej je zavrnitev nepravilne ponudbe naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji, kot si napačno predstavlja vlagatelj, ki takšno ravnanje zagovarja z utemeljitvijo, "da posebnih izjav s katerimi bi potrjevali ponudniki ali naročniki že potrjena dokazila pa ni priložil k razpisni dokumentaciji."
Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je do pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi prišlo zaradi spremembe razpisne dokumentacije v sporni točki in/ali zaradi zahtev naročnika, ki se v različnih priloženih obrazcih in zahtevanih izjavah (delno) podvajajo, vendar pa je potrebno istočasno tudi ugotoviti, da je imel vlagatelj možnost, da bi naročnika, na podlagi 25. člena ZJN-1 (ponovno) zaprosil za pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo.
Če pa je imel vlagatelj kakršnekoli pomisleke glede spremenjene razpisne dokumentacije v zadevni točki in/ali glede podvajanja podatkov v različnih zahtevanih dokumentih, pa bi moral (kot že zapisano v obrazložitvi tega sklepa) glede navedenega, skladno z določilom 5. odstavka 12. člena ZRPJN, vložiti zahtevek za revizijo čim prej oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila, torej v času, ko bi revizijska presoja (v primeru, da bi se izkazalo, da je očitek utemeljen) še lahko privedla do odprave očitane nepravilnosti iz razpisne dokumentacije.
Naročniku glede na navedeno ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z zakonom, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepravilno in jo izločil iz nadaljnje obravnave.
Glede vlagateljevega očitka, da sta ponudnik â??â??.tokrat nastopila s skupno ponudbo, ter sta s predloženo referenco Okrožnega sodišča v â??â??potrdila (vlagateljeve) navedbe iz "prejšnjega razpisa", da je prvo navedena družba (takrat) nastopila z neresničnimi referencami, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se obravnavani očitek nanaša na razpis, ki ni predmet obravnavanega postopka in je zato brezpredmeten.
Glede vlagateljeve navedbe, da je ponudnikâ??â??, v ponudbo predložil referenco Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, kjer naj bi opravljala storitev fizičnega varovanja družba â??â??in glede vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik in ponudnik â??..pri ponujenih referencah navajata iste naročnike, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da sta tako izbrani ponudnik kot tudi ponudnikâ??â??, v zvezi s ponujenimi referencami ravnala natanko v skladu z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije (ki so podrobno opisane v prejšnjem odstavku tega sklepa) in v ponudbi pravilno predložila vse zahtevane izjave in obrazce (pravilno izpolnjene, zapisane, podpisane in žigosane).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sprejel podatke o izkazanih referencah, ki sta mu jih ponudila ponudnika, ki sta se uvrstila v ocenjevanje (ostali trije ponudnike, se v ocenjevanje niso uvrstili, ker niso oddali pravilnih ponudb), ZJN-1 pa od naročnika ne zahteva, da bi moral podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbeni dokumentaciji posebej preveriti. Odločitev o tem, ali in v katerih primerih in/ali obsegu bo naročnik preverjal podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbah, sodi namreč v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, v katero ZJN-1 ne posega. Ker torej ZJN-1 od naročnika tovrstnega preverjanja ne zahteva, mu tudi Državna revizijska komisija ne more naložiti takšne dolžnosti.
V zvezi s tem je potrebno opozoriti vlagatelja, da Državna revizijska komisija v revizijskem postopku presoja le zakonitost postopka izbire najugodnejšega ponudnika in/ali oddaje javnega naročila (prvi odstavek 4. člena ZRPJN). V skladu z veljavno zakonodajo se torej Državna revizijska komisija ni pristojna izrekati o strokovnih ter o drugih naročnikovih odločitvah, oziroma le-te lahko presoja le toliko, kolikor je to potrebno za presojo zakonitosti postopka oddaje javnega naročila. Za samo vsebinsko presojo naročnikovih poslovnih odločitev, v kolikor le-ta niso v nasprotju z omejitvami predpisov o javnih naročilih, pa Državna revizijska komisija ni pristojna.
Kar se tiče vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na (ne)korektnost vodenja predmetnega postopka oddaje javnega naročila s strani naročnika, kar naj bi komunikacija med ponudniki in naročnikom potekala z "delavcem naročnika, ki ni član komisije", Državna revizijska komisija ugotavlja, da so preveč splošne, saj vlagatelj v zvezi z njimi ne navaja nič drugega kot to, "da za delavca naročnika, ki ni član komisije, najbrž niso veljale omejitve, ki jih določa ZJN-1".
Takšnih, zgolj pavšalnih navedb pa Državna revizijska komisija ne more preveriti, saj vlagatelj (domnevnih) kršitev z ničemer ni konkretiziral in/ali podkrepil z dejstvi in dokazi.
Državna revizijska komisija opozarja vlagatelja, da ZJN-1 ne določa (več), da je strokovna komisija za ocenitev ponudb v postopku oddaje javnega naročila obvezna, zakon tudi ne vsebuje pravil o njeni sestavi. Strokovna komisija za ocenitev ponudb naročnikov je tako zgolj naročnikov "posvetovalni organ", formalnopravne odločitve pa sprejema naročnik.
Ob vsem opisanem je bilo potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.
Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).
V Ljubljani, dne â??â??â??