018-175/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) poâ??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za zavarovanje premoženja, oseb in interesov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??.(v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â??â??â??.(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??.

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika navedena v obvestilu, št. 06/PW-16/02, z dne 27.06.2002, da se postopek oddaje javnega naročila za zavarovanje premoženja, oseb in interesov kot neuspešen zaključi in se izvede nov postopek za oddajo predmetnega javnega naročila.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 390.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 07.01.2002 sprejel sklep, št. 1-NK/2/02, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za zavarovanje premoženja, oseb in interesov. Naročnik je v Uradnem listu RS, štâ??.., z dneâ??., pod številko objave â??..in popravku, objavljenemu v Uradnem listu RS, štâ??.., z dneâ??, pod številko objave â??objavil javni razpis za predmetno javno naročilo. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. DS-7/02, z dne 25.04.2002, je razvidno, da je naročnik prejel 3 ponudbe.

Naročnik je z dopisom, z dne 22.05.2002, pozval vlagatelja k obrazložitvi njegove ponudbe. Naročnik je v svojem dopisu med drugim navedel: "Glede na vašo končno ponudbeno vrednost, ki je po našem mnenju neobičajno nizka, kar potrjujeta še dve ponudbi, ki smo ju prejeli na citiranem javnem razpisu, vas pozivamo, da v roku petih dni od prejema tega dokumenta, v skladu s prvim odstavkom 53. člena ZJN-1, podrobno pojasnite razloge oz. dejstva, ki vam omogočajo, da boste kljub neobičajno nizki ceni, v primeru izbire vaše ponudbe, obvezo korektno izpeljali." Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.05.2002, podal obrazložitev svoje ponudbe v kateri med drugim navaja: "â?? Ponudba â??..je bila pripravljena upoštevajoč zavarovalno stroko, ocene rizika in samih izkušenj, ki jih imamo z zavarovanjem podobnih ustanov (med drugim smo vam priložili tudi reference). Glede na navedeno in upoštevajoč naše dolgoletne izkušnje smo prepričani, da bomo v primeru izbire naše ponudbe, obveznosti iz zavarovalnih pogodb korektno izpeljali."

Naročnik je nadalje z dopisom, z dne 31.05.2002, od vlagatelja ponovno zahteval obrazložitev njegove ponudbe v skladu s prvim odstavkom 53. člena ZJN-1, z navedbo: "Citirani zakonski člen določa, da mora naročnik od ponudnika zahtevati podrobno obrazložitev merodajnih postavk ponudbe, katere mora, ob upoštevanju prejetih obrazložitev, preveriti. Zaradi navedenega nam, v roku iz prvega odstavka tega dopisa, posredujte podrobno obrazložitev kalkulativnih elementov ponudbene cene."

Vlagatelj je z dopisom, z dne 04.06.2002, podal ponovno obrazložitev njegove ponudbe v kateri navaja: "Ob tej priliki želimo omeniti, da smo vam 23.05.2002 že podali potrditev, da bo â??..v primeru izbire naše ponudbe storitev korektno izvrševala, se pravi, da je bila ponudba pripravljena glede na vaše podatke, upoštevajoč zavarovalno stroko, oceno rizika in samih izkušenj, ki jih imamo z zavarovanjem podobnih ustanov. Prav tako želimo poudariti, da bo v skladu z vašo razpisno dokumentacijo izbrani ponudnik dolžan po podpisu pogodbe predložiti še bančno garancijo za dobro izvedbo del. Ne glede na omenjeno in upoštevajoč dejstvo, da v vaši ponovni zahtevi po obrazložitvi naše ponudbe niste korektno navedli, katere postavke vas zanimajo vam v nadaljevanju podajamo kratek opis naših izhodišč za pripravo naše ponudbe.

1. Požarno zavarovanje
Pri pripravi ponudbe smo kot okvir upoštevali:
- vaše zavarovalne vsote, ki so enake knjigovodski revalorizirani nabavni vrednosti na dan 31.12.2000
- izhodiščno premijsko stopnjo iz našega premijskega sistema ter v nadaljevanju korekcijo le te zopet v skladu z našim premijskim sistemom, ki se je nanašala na oceno rizika.
- Na omenjeno oceno rizika pa so bistveno vplivali naslednji elementi:
a) vaše skrbno gospodarjenje z objekti in opremo
b) požarna preventiva
c) relativna razpršenost vašega premoženja
d) dosedanje škodne izkušnje
- naše strokovne izkušnje z zavarovanjem podobnih rizikov

2. Strojelomno zavarovanje
Pri pripravi ponudbe smo kot okvir upoštevali:
- vaše zavarovalne vsote, ki so enake knjigovodski revalorizirani nabavni vrednosti na dan 31.12.2000
- izhodiščno premijsko stopnjo iz našega premijskega sistema
- vaše skrbno vzdrževanje opreme
- vaš pridobljen bonus v letu 2000
- naše strokovne izkušnje z zavarovanjem podobnih rizikov

3. Zavarovanje splošne odgovornosti iz dejavnosti vključno z odgovornostjo za lastne zaposlene in Zavarovanje zdravniške (poklicne) odgovornosti
Pri pripravi ponudbe smo kot okvir upoštevali:
- spremembe/dopolnitve k vsebini splošnih pogojev
- število zaposlenih
- izbrane zavarovalne vsote
- naš premijski sistem
- naše strokovne izkušnje z zavarovanjem podobnih rizikov

Podobno kot za zgoraj navedene zavarovalne vrste bi veljalo tudi za zavarovanje računalnikov, zavarovanje stekla in vloma.

Menimo, da smo vam v skladu z 53. členom ZJN-1 podali zadostno pojasnilo naše ponudbe za katero ponovno poudarjamo, da je bila izdelana strokovno in v skladu z našo dolgoletno prakso."

Naročnik je z obvestilom, št. 06/PW-16/02, z dne 27.06.2002, ponudnikom posredoval svojo odločitev, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila kot neuspešen zaključi in se izvede nov postopek za oddajo predmetnega javnega naročila. Naročnik v obrazložitvi navedenega obvestila navaja, da je prejel le eno pravilno ponudbo. Naročnik dodaja, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker vsebuje neobičajno nizko ceno v smislu 53. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1).

Zoper navedeno odločitev naročnika je vlagatelj dne 05.07.2002 vložil zahtevek za revizijo v katerem zatrjuje, da je naročnik zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje in zmotno uporabil materialno pravo. Vlagatelj dodaja, da se je v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb pojavilo vprašanje neobičajno nizke cene v njegovi ponudbi, zato je po prejemu naročnikove zahteve po obrazložitvi ponudbene cene le-to tudi pojasnil z dopisom, z dne 23.05.2002, ter z dopisom, z dne 04.06.2002. Iz obeh pojasnil izhaja natančna obrazložitev vseh elementov, ki jih je vlagatelj upošteval pri oceni rizika naročnika pri posameznih zavarovalnih vrstah. Vlagatelj dodaja, da bolj natančne obrazložitve ne more dati oziroma mu ni znano, kaj je naročnik sploh želel. Vlagatelj nadaljuje, da je svojo ponudbeno ceno (premijo za zavarovanje) natančno obrazložil v skladu z zavarovalno stroko. Premija se ni oblikovala pod "lastno ceno", upoštevana so bila načela stroke in tudi tržne razmere. Predvsem pa so bile upoštevane vse zahteve naročnika in zavarovalna vsota. Ne glede na to, da naročnik ocenjuje, da je vlagatelj ponudil nenavadno nizko premijo, s takšno višino ni ogroženo bodoče zavarovanje naročnika. Predvsem je pomembno, da bo v primeru škodnega dogodka, če bo škoda dosegla zavarovalno vsoto, naročnik le-to dobil v celoti izplačano. Vlagatelj nadaljuje, da ni ravnal protipravno, to je proti svojim pogojem in cenikom. V tržnem gospodarstvu ni prepovedana nizka cena (premija). Pri oblikovanju ponudbe so bili upoštevani ocena rizika, knjigovodski podatki ter škodni rezultat. Vsi ti elementi so odločilnega pomena pri vsaki drugi ponudbi zavarovanja tudi v primeru, ko ne gre za oddajo javnega naročila. V Sloveniji in tudi v tuji velja, da škodni rezultati in dobri poslovni odnosi na področju zavarovanja omogočajo, da zavarovalnica ponudi določeno premijsko bonifikacijo. Vlagatelj poudarja, da je v celoti upošteval premijski sistem za posamezne zavarovalne vrste. Premijski sitem pa predstavlja le usmeritev, saj je pri posameznih zavarovalnih vrstah potrebno riziko konkretno oceniti. Naročnik bi moral upoštevati, da velja na zavarovalnem trgu svobodna konkurenca, ki pa mora biti poštena. Vlagatelj ocenjuje, da naročnik te okoliščine ni upošteval v celoti in se je raje odločil za ponovitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila, kot pa da bi izbral najugodnejšega ponudnika. Zniževanje premije je stvar tržne svobode in to konkurenčno pravo dopušča. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. DS-7/02, z dne 25.04.2002, izhaja, da so bile vse ponudbe pravilne, zato bi moral naročnik v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 izbrati najugodnejšega ponudnika. Primerjava med zapisnikom o javnem odpiranju ponudb, št. DS-7/02, z dne 25.04.2002, ki navaja, da je javni razpis uspel, saj je naročnik prejel tri pravilne ponudbe in obvestilom št. 06/PW-16/02, z dne 27.06.2002, pokaže, da naj bi bila pravilna le ena ponudba. Iz navedenega izhaja, da je naročnik naknadno proučeval ponudbe in iskal razloge za zavrnitev ponudb, kar pa naj bi bila le ena pravilna, postopka oddaje javnega naročila ni mogel zaključiti.

Vlagatelj še dodaja, da je bil že večkrat udeležen v postopkih oddaje javnih naročil, ko so drugi ponudniki ponudili nenavadno nizko ceno (premijo). Odstopanja med ponudbenimi cenami so bila celo do 120%, vendar ni bila zahtevana natančna obrazložitev o načinu oblikovanja premije, javno naročilo pa je bilo dodeljeno ponudniku, ki je ponudil najnižjo ponudbeno ceno (premijo).

V kolikor ponudbena cena vlagatelja pri naročniku vzbuja dvom v zmožnost izvedbe predmeta javnega naročila, je potrebno upoštevati, da vlagatelj za izvršitev zavarovalne pogodbe jamči z dolgoletnimi izkušnjami, svojim garancijskim skladom, pa tudi z garancijo za dobro izvedbo del, saj mora izbrani ponudnik po končanem postopku izbora predložiti bančno garancijo za dobro izvedbo del.

Iz navedenega izhaja, da je naročnik nepravilno ugotovil dejansko stanje. Na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa je naročnik napačno uporabil materialno pravo, ko je ocenil, da je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil neobičajno nizko ceno. Ob tem vlagatelj navaja, da ima naročnik dobro urejeno varnost, tako dejansko kot formalno, da primerno skrbi za objekte in opremo, upoštevati pa je potrebno tudi dosedanji škodni rezultat naročnika in primerjavo s podobnimi izkušnjami zavarovanja bolnišnic.

Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik pregleda celotno dokumentacijo in ugodi predlogu vlagatelja tako, da razveljavi postopek o oddaji predmetnega javnega naročila, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, štâ??.., z dneâ??., in popravek objave, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, štâ??., z dne â??

Naročnik je dne 29.07.2002 sprejel odločitev, št. 07/PW-21/02, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je vlagateljevo ponudbo v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb zavrnil kot nepravilno zaradi ponujene neobičajno nizke cene. V fazi pregleda in ocenjevanja ponudb je naročnik dvakrat zahteval pojasnilo ponudbe. Naročnik je v drugi zahtevi za pojasnilo ponudbe zahteval od vlagatelja podrobno obrazložitev kalkulativnih elementov ponudbene cene. Vlagatelj v drugem odgovoru, št. 77025-JR, z dne 04.06.2002, ki je od prvega le obsežnejši, ni podal ustreznega pojasnila oziroma ga ni podal na način, ki bi naročniku omogočal, da vsebino le-tega preveri, saj vlagatelj v svojem odgovoru ni podal nobenih, s strani naročnika zahtevanih kalkulativnih elementov, na podlagi katerih je podal ponudbo oziroma določil premijo. Iz obeh prejetih odgovorov naročnik sklepa, da vlagatelj ni želel podati natančnega odgovora, iz določb ZJN-1 pa izhaja, da mora ponudnik dokazati, da neobičajno nizka cena ni rezultat protipravnega ravnanja. Naročnik še dodaja, da ne more komentirati navedb vlagatelja, ki se nanašajo na prakso drugih naročnikov pri oddaji javnih naročil s podobnim predmetom, saj za to ni pristojen.

Glede vlagateljevega predloga, da se razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila, naročnik dodaja, da so razlogi za razveljavitev postopka oddaje javnega naročila lahko različni, torej tudi takšni, kot jih je naročnik navedel v svojem obvestilu, št. 06/PW-16/02, z dne 27.06.2002, v katerem je določeno, da se bo predmetno javno naročilo oddalo na podlagi novega postopka.

Vlagatelj je z dopisom, št. Uš-3/02, z dne 01.08.2002, obvestil naročnika, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj dodaja, da je naročnik v svojem sklepu, št. 07/PW-21/02, z dne 29.07.2002, o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo, navedel, da vlagatelj ni dovolj obrazložil kalkulativnih elementov, na podlagi katerih je podal ponudbo oziroma določil premijo. Po 10. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-1 predstavlja pojem "neobičajno nizka cena" ponudbeno ceno, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Smisel te omejitve pri izbiri najugodnejšega ponudnika je v tem, da prepreči nerealne in neresne ponudbe, torej take ponudbe, ki že vnaprej ne zagotavljajo izpolnitev obveznosti s strani ponudnika. Nikakor pa ni njen namen v omejevanju svobodne konkurence, kot se to kaže v konkretnem primeru. Zagotavljanje konkurence pa je celo eno izmed temeljnih načel ZJN-1.

Vlagatelj ponovno poudarja, da razlika v cenah ponudb sploh ni tako bistvena, da bi že na prvi pogled zbujala dvom o tem, da ne bi bilo mogoče izvesti predmeta javnega naročila. To še posebej velja v primeru vlagatelja, saj gre za največjo zavarovalnico v Republiki Sloveniji. Vlagateljeva ponudba, kot je bilo to naročniku na njegovo zahtevo tudi pojasnjeno, temelji na oceni nevarnosti potencialnega zavarovanca, skupaj z oceno vrednosti objektov zavarovanja in škodnim rezultatom, kar je običajno v zavarovalni praksi. Ob tem ni odveč opozoriti, da je poslovanje zavarovalnic zelo podrobno urejeno s prisilnimi predpisi, tako da je njihovo tveganje na trgu čim manjše, predvsem pa v odnosu do zavarovancev, za razliko od drugih subjektov na trgu. Glede na nadzor poslovanja zavarovalnic, do ponudb in zavarovalnih pogodb z neobičajno nizko ceno posledično sploh ne more priti. Po drugi strani pa v zavarovalni stroki in praksi veljajo zelo natančna pravila o obvladovanju tveganj. Glede na navedeno, je stališče in ocena naročnika še toliko bolj neutemeljena. Vlagatelj je prepričan, da je njegova ponudba pravilna in sprejemljiva ter da je zadostil vsem pravilom in zahtevam postopka oddaje javnega naročila, tudi z ustrezno obrazložitvijo svoje ponudbe v smislu 53. člena ZJN-1. Iz dopisa vlagatelja naročniku, z dne 04.06.2002, namreč povsem določno izhaja katere nevarnostne okoliščine in zavarovalne vrednosti nevarnostnih objektov ter zavarovalne vsote so bile pri oblikovanju ponudbe upoštevane.

Navedeno ravnanje naročnika je bilo zaradi napačnega ravnanja z vlagateljevo ponudbo tudi v nasprotju s 4. členom ZJN-1, saj je z izločitvijo njegove ponudbe ravnal negospodarno. Gospodarno ravnanje pa mu narekuje tudi prvi odstavek 76. člena ZJN-1, saj je v primeru, kot je konkretni, dolžan izbrati najugodnejšega ponudnika. Naročnik pa tudi ni utemeljil svojega stališča na način, da bi ga bilo možno preizkusiti, saj temelji le na splošnih ocenah in subjektivnih predvidevanjih.

Glede na navedeno vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, da pridobi in pregleda celotno spisovno dokumentacijo, po potrebi izvede dodatne poizvedbe, pridobi ustrezno strokovno mnenje in izvede še druge potrebne dokaze ter da na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka razveljavi konkretni postopek javnega naročila, in sicer od javnega odpiranja ponudb dalje, s tem da naročniku poda tudi napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki ga bo razveljavila. Poleg tega pa naj naročniku v plačilo naloži še stroške revizijskega postopka v višini plačanih taks.

Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, z dne 02.08.2002, od naročnika zahtevala predložitev celotne dokumentacije v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila skupaj z mnenjem iz 17. člena ZRPJN. Naročnik je z dopisom, z dne 08.08.2002, Državni revizijski komisiji posredoval celotno dokumentacijo skupaj s svojim mnenjem v katerem navaja, da glede na dejstvo, da vlagatelj ni podal kalkulacij, naročnik meni, da tega ni želel storiti, saj se zaveda dejstva, da na segmentu strojelomnega zavarovanja ni ponudil cene, ki bi mu omogočala kvalitetno izvedbo posla ne da bi to izgubo nadomeščal pri poslih z drugimi poslovnimi partnerji.

Glede na zahtevano dodatno dokumentacijo v predmetnem postopku skladno z 21. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija dne 26.08.2002 na podlagi drugega odstavka 20. člena ZRPJN podaljšala rok za odločitev o vloženih zahtevkih za revizijo zoper postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanj naročnika, ki se v zahtevku navajajo kot kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede vlagateljeve navedbe, da iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 25.04.2002, izhaja, da je naročnik ugotovil pravilnost vseh treh ponudb že na samem javnem odpiranju ponudb, zaradi česar bi moral v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 izbrati najugodnejšega ponudnika, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je v zapisniku o javnem odpiranju ponudb med drugim navedeno: "Komisija ugotavlja, da so vse tri prispele ponudbe pravočasne, saj so bile naročniku predložene do 24.04.2002, do 13.00 ure. Vse ponudbe so tudi pravilno označene, kot je določil naročnik v razpisni dokumentaciji. Komisija ugotavlja, da je javni razpis uspel, saj je naročnik prejel tri pravilne ponudbe in lahko nadaljuje s postopkom odpiranja ponudb." Iz navedenega izhaja, da je naročnik v zapisnik o javnem odpiranju ponudb res navedel, da je prejel tri pravilne ponudbe, vendar je ob tem potrebno dodati, da se na javnem odpiranju ponudb ne ugotavlja pravilnost ponudb (slednja se ugotavlja v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb), ampak se zgolj preberejo in v zapisnik zapišejo bistveni elementi ponudb, kot to določa 74. člen ZJN-1 vsebinsko pa se ugotavlja le del podatkov iz ponudb s čimer se v tem delu zagotovi njihovo nespreminjanje. Kljub temu, da naročnik že na javnem odpiranju ponudb ugotavlja obstoj nekaterih elementov ponudb je za presojo pravilnosti le-teh relevantno naročnikovo ravnanje v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (drugi odstavek 76. člena ZJN-1), ki pa je razvidno iz obvestila o oddaji naročila in morebitnega obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Z javnim odpiranjem ponudb je torej spoštovano načelo transparentnosti kot eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. Naročnik pa šele v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb med drugim ugotavlja tudi vsebinsko pravilnost in primernost posameznih ponudb.

Glede vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na ravnanje udeležencev v nekaterih drugih postopkih oddaje javnih naročil za zavarovalniške storitve, ko naj bi bila odstopanja v ponudbeni ceni različnih ponudb tudi do 120% pa kljub temu ni bilo izpostavljeno vprašanje neobičajno nizke cene, je potrebno ugotoviti, da vsak posamezen postopek oddaje javnega naročila prestavlja samostojen postopek, v katerem je tudi mogoče (pravočasno!) uveljavljati pravno varstvo zoper morebitne naročnikove kršitve pri izvedbi konkretnega postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija dodaja, da je glede na določbe ZRPJN pristojna za odločanje v postopku oddaje javnega naročila, zoper katerega je (pravočasno!) vložen zahtevek za revizijo. V kolikor vlagatelj meni, da so v določenih postopkih oddaje javnih naročil za zavarovalniške storitve naročniki kršili predpise, ki urejajo javno naročanje, je imel možnost vložitve zahtevka za revizijo zoper konkreten postopek oddaje javnega naročila. Ni pa mogoče v tem postopku presojati utemeljenosti navedb, ki se nanašajo na drugi, že pravnomočno zaključeni postopek.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik neupravičeno izločil vlagateljevo ponudbo kot nepravilno, sklicujoč se na 53. člen ZJN-1, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju. Neobičajno nizka cena je pojasnjena v 10. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-1, kjer je določeno: "â?? "neobičajno nizka cena" - cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila; â??" V prvem odstavku 53. člena ZJN-1 je nadalje določeno: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni." Drugi odstavek 53. člena ZJN-1 pa še določa: "Naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka ali dela, ki ga predlaga ponudnik." Iz navedenega izhaja, da nizka cena sama po sebi ni prepovedana, saj je določitev cene stvar tržne svobode. Nizka cena je namreč eden od najbolj bistvenih kriterijev za konkurenčnost ponudnika na trgu. Namen določil ZJN-1 v delu, ki se nanašajo na neobičajno nizko ceno je prvenstveno v tem, da se zagotovi izvedba javnega naročila za ponujeno ceno. V primeru, da naročnik dvomi v zmožnost izvedbe javnega naročila za ponujeno ceno pa se od njega zahtevajo določena dejanja, ki ta dvom potrdijo ali ovržejo. Torej, že iz definicije neobičajno nizke cene (10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1) izhaja, da se je na nizko ceno potrebno odzvati le tedaj, če pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Iz določb prvega in drugega odstavka 53. člena pa nadalje izhaja, da mora naročnik v primeru, če so v ponudbi ponujene neobičajno nizke cene, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe za katere meni, da so merodajne, obrazložitev pa mora biti oprta na objektivno podlago. Iz navedenega sledi, da mora naročnik po tem, ko je ugotovil neobičajno nizko ceno, od ponudnika zahtevati podrobno obrazložitev postavk, za katere je ugotovil, da vsebujejo neobičajno nizko ceno. V konkretnem revizijskem postopku Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v spisovni dokumentaciji ni podal ugotovitev, ki bi dokazovali neobičajno nizko ceno vlagateljeve ponudbe. Naročnik tudi ni utemeljil svojega stališča na način, da bi ga bilo možno preizkusiti, saj temelji le na splošnih ocenah. še več, naročnik je v obeh zahtevah za obrazložitev ponudbe od vlagatelja zgolj zahteval podrobno pojasnitev razlogov oziroma dejstev, ki mu omogočajo, da bo ob ponujeni ceni tudi korektno izvedel javno naročilo, ni pa navedel konkretnih postavk iz vlagateljeve ponudbe, ki po njegovem mnenju predstavljajo element neobičajno nizke cene, kot to določa prvi odstavek 53. člena ZJN-1. Na podlagi postavljene zahteve je vlagatelj tudi podal svojo obrazložitev ponudbene cene, ki je po njegovem mnenju oprta na objektivne okoliščine poslovanja vlagatelja in na podlagi katere le-ta zatrjuje, da bo izvedel predmetno javno naročilo za ponujeno ceno, saj za izvršitev zavarovalne pogodbe jamči z dolgoletnimi izkušnjami, svojim garancijskim skladom, pa tudi z garancijo za dobro izvedbo del, ki jo mora izbrani ponudnik predložiti pred podpisom pogodbe. Iz navedenega izhaja, da naročnik ob zavrnitvi vlagateljeve ponudbe ni izkazal razlogov iz 53. člena ZJN-1, ki bi takšno ravnanje naročnika upravičevali.

Državna revizijska komisija dodaja, da so ugotovljene kršitve v tej fazi postopka oddaje predmetnega javnega naročila takšne narave, da zahtevajo razveljavitev naročnikove odločitve navedene v obvestilu, št. 06/PW-16/02, z dne 27.06.2002, da se postopek oddaje javnega naročila za zavarovanje premoženja, oseb in interesov kot neuspešen zaključi in se izvede nov postopek za oddajo predmetnega javnega naročila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov nastalih z revizijo, v višini plačane takse. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo za revizijo potrebni stroški, to je taksa v višini 80.000,00 SIT.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je dolžan ponovno opraviti pregled in ocenjevanje ponudb, pri tem pa mora ugotavljati morebitno neobičajno nizko ceno v skladu z zakonskimi zahtevami (določbe ZJN-1), ob upoštevanju ugotovitev iz te odločitve skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??.

Natisni stran