018-173/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), poâ??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za tehnično pripravo z lektoriranjem in tisk glasila â??..in/ali trženje oglasnega prostora in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??â??.(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??.(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??.

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štâ??â??, z dneâ??â??, pod številko objaveâ??â??, na podlagi 66. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) in 1. točke prvega odstavka 68. člena ZJN-1 naročil objavo javnega razpisa za oddajo naročila storitev po odprtem postopku, in sicer za tehnično pripravo z lektoriranjem in tisk glasila â??..in/ali trženje oglasnega prostora. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 081-01-1/2001, z dne 28.03.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 4 pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 26.04.2002 izdal odločbo, št. 081-01-1/2001, iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika za sklop 1 (tehnična priprava z lektoriranjem in tisk glasilaâ??..) izbral podjetje â??â??(v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za sklop 2 (trženje oglasnega prostora) pa vlagatelja. V pravnem pouku odločbe o izbiri najugodnejših ponudnikov, z dne 26.04.2002, je naročnik zapisal, da je zoper to odločbo možna pritožba županu občine â??..v roku 15 dni po prejemu odločbe.

Vlagatelj je po prejemu odločbe o izbiri najugodnejših ponudnikov vložil pritožbo oz. zahtevek za revizijo, z dne 10.05.2002, v katerem navaja, da ga vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava - ZJN-1, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. Vlagatelj meni, da gre za javni razpis, zaradi česar bi moral naročnik izpeljati postopek v skladu z ZRPJN, v skladu z ZRPJN pa bi moral biti tudi pravni pouk v odločbi o izbiri najugodnejših ponudnikov.
Vlagatelj v zahtevku zatrjuje, da izbrani ponudnik ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi in da glasila â??..ne more tiskati v ustrezni kvaliteti. Naročnik je že v poročilu, z dne 24.04.2002, torej še pred izdajo odločbe o izbiri najugodnejših ponudnikov, z dne 26.04.2002, od izbranega ponudnika zahteval, da bo glasilo â??â??tiskal v ustrezni kvaliteti, kot je bila do sedaj. To lahko pomeni, trdi vlagatelj, da je naročnik bodisi dvomil v kvaliteto izbranega ponudnika bodisi je bil izbrani ponudnik izbran že pred izdajo odločbe o izbiri najugodnejših ponudnikov. V prvem primeru se je naročnik zavedal, da izbrani ponudnik ne razpolaga z ustreznimi tehničnimi zmogljivostmi, zaradi česar je izbrani ponudnik tudi po poteku roka za predložitev dokumentacije predložil zahtevano dokumentacijo, ki je po preteku roka ni več mogoče upoštevati. V drugem primeru pa je očitno, da se je naročnik o izbiri najugodnejšega ponudnika odločil že pred uradno odločitvijo in je tako postopek izpeljal napačno. Vlagatelj zato meni, da bi bilo treba postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljaviti.
Vlagatelj dalje navaja, da mu je zaradi dejstva, da je bil kot najugodnejši ponudnik izbran le za trženje, ne pa tudi za izdajanje glasila, onemogočena možnost, da strankam, za katere opravlja trženje oglasnega prostora, zagotavlja tudi kvaliteto oglasa.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik postopek oddaje javnega naročila delno (v sklopu 1) ali v celoti razveljavi. Vlagatelj v zahtevku navaja tudi stroške, med katere šteje 2000 odvetniških točk z DDV in takso po odmeri.

Naročnik je dne 20.05.2002 sprejel sklep, št. 081-01-1/2001, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel kot prepoznega. Po prejetem vlagateljevem obvestilu, z dne 24.05.2002, da bo nadaljeval postopek, je naročnik zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo in svojim mnenjem odstopil Državni revizijski komisiji, ki je dne 19.06.2002 izdala sklep, št. 018-121/02-24-1240, s katerim je zaradi napačnega pravnega pouka razveljavila sklepa naročnika, z dne 20.05.2002 in 27.05.2002, ter ga napotila, da vlagateljev zahtevek za revizijo obravnava kot pravočasnega in o njem odloči skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN.

Naročnik je dne 26.07.2002 sprejel odločbo, št. 081-01-1/2001, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi te odločbe naročnik navaja, da so bila merila in pogoji za izbor najugodnejšega ponudnika določena v razpisni dokumentaciji, ki so jo prejeli vsi ponudniki in na njeni podlagi pripravili svoje ponudbe. Izbor najugodnejšega ponudnika je temeljil na ugotavljanju izpolnjevanja razpisnih pogojev in ugotavljanja cenovno najugodnejšega ponudnika izmed tistih, ki te pogoje izpolnjujejo. Razpisnim pogojem, ki so bili določeni v razpisni dokumentaciji, nihče od ponudnikov pred javnim odpiranjem ponudb ni nasprotoval, kar pomeni, trdi naročnik, da so vsi ponudniki z vsemi pogoji soglašali. Prav tako so se vsi ponudniki s posebno izjavo strinjali z razpisanimi pogoji.
Naročnik dalje navaja, da je vlagateljev zahtevek neutemeljen tudi zato, ker iz ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, izhaja, da je registriran za opravljanje dejavnosti, iz referenčne liste s subjekti, za katere opravlja razpisano dejavnost, pa je razviden konkreten obseg te dejavnosti. Iz priloženih referenčnih vzorcev izhaja, da izbrani izvajalec tiska primerljiva glasila v ustrezni kvaliteti. S tem izbrani ponudnik izpolnjuje vse pogoje. Ker je bila njegova ponudba na podlagi razpisanih meril najugodnejša, je bil izbran za izvajanje 1. sklopa razpisane dejavnosti. Naročnik tudi meni, da postavitev sodnega izvedenca tiskarske stroke ni potrebna, saj iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da njegove tehnične zmogljivosti niso sporne in da je tisk glasil, katerih vzorce je priložil, ustrezen.
Dejstvo, da je komisija, ki je ob javnem odpiranju ponudb pregledala in ocenila ponudbe, od izbranega ponudnika zahtevala zagotovilo, da bo glasilo â??â??.izdajal v enaki ali boljši kvaliteti kot doslej, ni v ničemer vplivalo na izbiro na podlagi razpisanih pogojev in meril, trdi naročnik. Na odpiranju ponudb se postavljajo različna vprašanja in dajejo odgovori, vendar to ne pomeni, da gre za dodatno dokumentacijo, ki mora biti v razpisnem postopku dostavljena v postavljenem roku. To velja tudi za odgovor izbranega ponudnika, ki ga je naročnik prejel dne 19.04.2002. Odgovor izbranega ponudnika ne dokazuje oz. potrjuje ničesar drugega, kot to potrjuje že dotedanja ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika. Gre le za odgovor na vprašanje, ki se je zastavilo na javnem odpiranju ponudb, ko se pregledajo in preverijo le glavni elementi ponudb, ne pa tudi druge podrobnosti. Predstavnik izbranega ponudnika na seji ni bil navzoč, da bi odgovoril na to vprašanje, zato je komisija od njega zahtevala pisni odgovor. Ta pisni odgovor ni predstavljal oz. ni bil mišljen kot del ponudbene dokumentacije, ki je bila posredovana v zastavljenem razpisnem roku.
Naročnik zatrjuje, da iz navedenega ni mogoče sklepati, da bi naročnik dvomil v kvaliteto izbranega ponudnika, pač pa le to, da je komisija želela odgovor na dodatno vprašanje, ki se je na javnem odpiranju ponudb zastavilo v zvezi s kakovostjo tiska. Prav tako ni mogoče sklepati, še trdi naročnik, da bi bil izbrani ponudnik izbran že pred izdelavo izpodbijane odločbe, torej še pred odločitvijo naročnika. Izbira je bila opravljena po temeljitem pregledu in oceni vseh veljavnih ponudb na podlagi razpisanih meril za izbor. Na tej podlagi je bil izbran ponudnik, ki je ponudil najnižje cene posameznih variant, kar je bilo v tem primeru merilo za izbor.
V pravnem pouku je naročnik zapisal, da je odločba dokončna in zoper njo ni dovoljena pritožba, je pa mogoč upravni spor. V tem primeru se vloži tožba v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 02.08.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je dne 07.08.2002 prejela dokumentacijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila in revizijskega postopka. Naročnik v priloženem dopisu, z dne 06.08.2002, navaja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, kar naj bi bilo razvidno iz priložene dokumentacije.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.


Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, je treba ponudnikovo ponudbo v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 izločiti iz nadaljnjega postopka kot nepravilno.

Drugi odstavek 41. člena ZJN-1 našteva obvezne pogoje za udeležbo, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, in med drugim v 7. točki kot enega izmed negativnih (izločilnih) pogojev določa, da mora naročnik izločiti ponudbo ponudnika tudi v primeru: "če ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi". 5. točka drugega odstavka 42. člena ZJN-1 pa določa, da mora naročnik od ponudnika za izpolnjevanje pogojev iz 7. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 zahtevati eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom, kot na primer seznam najvažnejših opravljenih dobav, gradenj ali storitev v zadnjih treh letih, opis ponudnikove tehnične opremljenosti in naprav, navedba ključnega tehničnega osebja in drugih strokovnih delavcev, vzorci, opis ali fotografije izdelkov, opisa in izvedbe del in razpisanih storitev, certifikati, ogled ponudnikovih proizvodnih zmogljivosti.

Za izločilni pogoj iz 7. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 (pomanjkanje zadostnih tehničnih zmogljivosti) je mogoče ugotoviti, da ga zakon ne konkretizira oziroma ga vsebinsko ne izpolnjuje. 5. točka drugega odstavka 42. člena ZJN-1 zgolj primeroma navaja, kakšne dokumente lahko naročnik zahteva kot dokaze za izpolnjevanje obravnavanega pogoja. Sama določitev tehničnih zmogljivosti oziroma konkretizacija njihovega dokazovanja pa je prepuščena naročniku - on je tisti, ki mora v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji določiti, kakšne tehnične zmogljivosti morajo imeti ponudniki in na kakšen način jih morajo v svoji ponudbi dokazati. Določitev tehnične usposobljenosti za izvedbo konkretnega javnega naročila oziroma praga pogoja razpolaganja z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi je torej v domeni naročnika, ki pa mora pri tem upoštevati temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo nediskriminatornosti: zahtevani pogoj mora biti v sorazmerju s predmetom, namenom, količino in vrednostjo konkretnega javnega naročila.

Naročnik je v 7. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) določil, da bo upošteval tiste ponudbe, ki bodo v celoti pripravljene v skladu z navodili in ki bodo opremljene z vsemi zahtevanimi dokumenti in obrazci v skladu s 4. točko navodil. "Če ponudba ne bo vsebovala zahtevanega, bo izločena kot nepopolna", je še zapisano v 7. točki navodil. 4. točka navodil določa obvezno vsebino ponudbe, 5. točka navodil pa določa, da bo komisija po končanem odpiranju ponudb le-te pregledala, ugotovila, ali izpolnjujejo razpisne pogoje ter jih ocenila, pri čemer bo upoštevala vse v nadaljevanju navedene pogoje in merila za izbiro usposobljenih ponudnikov. 5. točka navodil v nadaljevanju med drugim določa, da bo komisija ugotovila usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila tako, da bo "preverila ali ponudnik izpolnjuje formalne pogoje in ima ustrezna pooblastila, profesionalne in tehnične zmožnosti, finančne vire, sposobnost upravljanja, zanesljivost, izkušnje in ugled ter zaposlene, ki bodo sposobni izvesti pogodbo." Državna revizijska komisija je vlagateljeve navedbe o nezadostni tehnični opremljenosti izbranega ponudnika presojala z vidika navedenih določil razpisne dokumentacije, pri tem pa je upoštevala drugi odstavek 19. člena ZRPJN (Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja) ter peti odstavek 12. člena ZRPJN (po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more več vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila).

Ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev Državna revizijska komisija ugotavlja, da razpisna dokumentacija med pogoji za sposobnost oziroma usposobljenost sicer določa, da mora ponudnik imeti "profesionalne in tehnične zmožnosti, finančne vire, sposobnost upravljanja, zanesljivost, izkušnje in ugled ter zaposlene, ki bodo sposobni izvesti pogodbo", vendar pa hkrati ne določa niti vrednostnega praga tega pogoja niti načina dokazovanja; ne določa torej, s katerimi in s koliko zmogljivostmi mora ponudnik razpolagati in s katerimi dokumenti mora to dokazati, da lahko konkurira za pridobitev predmetnega javnega naročila (pri tem se Državna revizijska komisija ni ukvarjala z vprašanjem, kako npr. določiti objektivne kriterije za ugotavljanje ugleda ali zanesljivosti). Iz tako pripravljene razpisne dokumentacije torej ni mogoče sklepati, da ponudniku, ki navede določen (čeprav minimalen) obseg profesionalnih in tehničnih zmožnosti, usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila zaradi pomanjkanja le-teh ni mogoče priznati. Tudi če bi Državna revizijska komisija ugotovila, da je navedeni pogoj nejasen, ga per se v predmetni fazi oddaje javnega naročila (po odločitvi o oddaji javnega naročila, peti odstavek 12. člena ZRPJN), ni mogoče izpodbijati, prav tako pa ga ni mogoče interpretirati v škodo (izbranega) ponudnika.

Vlagatelj v svojem zahtevku trdi, da izbrani ponudnik ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi in da ne more tiskati glasila v ustrezni kvaliteti, teh svojih trditev pa ni z ničemer konkretiziral. Vlagatelj za izražene dvome in trditve v svojem zahtevku ni ponudil nobenih dokazov, ki bi njegove sume utemeljevali. Kot dokaz je vlagatelj sicer predlagal postavitev sodnega izvedenca tiskarske stroke, vendar pa Državna revizijska komisija njegovemu predlogu ni ugodila, ker je ocenila, da sodni izvedenec ustreznega izvedenskega mnenja prav zaradi neobstoja vrednostnega praga niti ne bi mogel podati. Izvedenec bi lahko tehnično usposobljenost ponudnikov ocenjeval le splošno, in abstracto, ne pa tudi glede na konkretna določila razpisne dokumentacije, ki v tej fazi postopka predstavljajo aksiom, saj le-ta sploh ne določajo, s kakšno tehnično opremo mora razpolagati ponudnik, da mu bo naročnik priznal (tehnično) usposobljenost. Državna revizijska komisija pa je ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik tako za področje oblikovanja in grafične priprave kot za področje tiska navedel, s kakšno strojno in programsko opremo razpolaga. Ker (kot je bilo že ugotovljeno) razpisna dokumentacija ne določa vrednostnega praga predmetnega pogoja, ponudbe izbranega ponudnika z vidika 5. točke navodil (pogoji za izbiro ponudnikov) ni mogoče označiti kot nepravilne in je zato treba formalno šteti, da izpolnjuje obravnavani pogoj.

Ob zapisanem gre skleniti, da naročnik pri predmetnem pogoju ni določil vrednostnega praga, zato Državna revizijska komisija ni mogla odločiti, da izbrani ponudnik s tem, ko je v ponudbeni dokumentaciji navedel, s kakšno tehnično opremo razpolaga, pogoja tehnične usposobljenosti ni izpolnil. Trditev vlagatelja, da izbrani ponudnik ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi in da zato ne bo mogel kvalitetno izvesti javnega naročila, gre ob dejstvu, da ponudbe izbranega ponudnika zaradi nedoločitve vrednostnega praga ni mogoče obravnavati kot nepravilne, razumeti kvečjemu kot ugovarjanje vsebini razpisne dokumentacije. Tovrstnih revizijskih navedb pa v tem postopku ni več mogoče uveljavljati. ZRPJN v petem odstavku 12. člena namreč določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Vlagatelj je bil z vsebino razpisne dokumentacije in razpisnimi pogoji seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije, zato bi moral v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN morebitne očitke zoper njeno vsebino uveljavljati čim prej, najkasneje pa do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Vlagatelj bi torej moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije, še v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave domnevnih nepravilnosti.

Državna revizijska komisija še pripominja, da zapisano ne pomeni, da ugovor zoper izpolnjevanje pogojev tehnične usposobljenosti ne bi bil dopusten, vendar pa je treba pri tem upoštevati določila razpisne dokumentacije. S tem, kakšne tehnične zmogljivosti bo naročnik zahteval in na kakšen način jih bodo morali ponudniki dokazovati, pa se vsak ponudnik seznani že ob prevzemu razpisne dokumentacije


Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik od izbranega ponudnika še pred izdajo odločbe o izbiri najugodnejše ponudbe zahteval izjavo o zagotavljanju kakovosti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi odstavek 54. člena ZJN-1 določa, da sme naročnik od ponudnikov zahtevati pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb, ne sme pa zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih ponudb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno. Navedeno pomeni, da lahko naročnik v primeru dvoma o pomenu in vsebini posameznih elementov ponudbe od ponudnikov zahteva pojasnila kot pomoč pri ugotavljanju pravilnosti ponudb in njihovi primerjavi. Pri takšnem ravnanju pa naročnik ne sme poseči v vsebino oz. dopolnitev ali spremembo dokumentov ali podatkov.

Kot je bilo že ugotovljeno ponudbi izbranega ponudnika ni mogoče očitati, da ne izpolnjuje pogojev, kot so bili določeni v 5. točki navodil, in je zato treba šteti, da je taka ponudba pravilna (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Ponudba pa, ki je pravilna v trenutku oddaje, tega svojega atributa tudi zaradi morebitnega neobičajnega ravnanja naročnika kasneje ne more izgubiti. Državni revizijski komisiji namreč niso znani razlogi, zaradi katerih je naročnik izbranega ponudnika pozval, naj mu poda izjavo o zagotavljanju kakovosti, vendar pa gre ugotoviti, da takšna izjava ni mogla spremeniti vsebine ponudbe izbranega ponudnika ali vplivati na pravilnost le-te. Tudi v primeru, če izbrani ponudnik naročniku ne bi posredoval izjave o zagotavljanju kakovosti, bi moral naročnik njegovo ponudbo obravnavati kot pravilno, saj razpisna dokumentacija takšne izjave sploh ne predvideva.


Državna revizijska komisija naročnika še opozarja (kot je to storila že v svojem sklepu, št. 018-121/02-24-1240, z dne 19.06.2002), da gre pri predmetnem javnem razpisu za postopek oddaje javnega naročila v smislu 2. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, kar pomeni, da mora naročnik voditi postopek oddaje predmetnega javnega naročila na podlagi določb ZJN-1, pravno varstvo ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa zagotoviti v skladu z določili ZRPJN. Državna revizijska komisija namreč naročnika na zapisano opozarja iz razloga, ker je v odločbi, št. 081-01-1/2001, z dne 26.07.2002, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zapisal takšen pravni pouk: "Ta odločba je dokončna in zoper njo ni dovoljena pritožba, je pa mogoč upravni spor. V tem primeru se vloži tožba v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani." Iz zapisanega je sklepati, da naročnik postopek oddaje predmetnega javnega naročila očitno še vedno vodi na podlagi Zakona o upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00).


Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer v višini revizijske takse ter 2000 odvetniških točk z DDV. Državna revizijska komisija je odločila, da se zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka zavrne kot neutemeljena, saj vlagateljevemu zahtevku za revizijo ni ugodila.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??.

Natisni stran