018-169/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) poâ??â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Opravljanje prevozov učencev za osnovne šole: â??â??za šolsko leto 2002/2003" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??..

odločila:

1.) Razveljavi se sklep naročnika, štev. 64002-9/2002-25, z dne 30.7.2002, s katerim je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila za "Opravljanje prevozov učencev za osnovne šole: â??â??â??za šolsko leto 2002/2003".

2.) O zahtevku za revizijo mora odločiti naročnik.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??, z dne â??â??, pod štev. objave â??â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za "Opravljanje prevozov učencev za osnovne šole: â??â??â??za šolsko leto 2002/2003".

Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila, štev. 64002-9/2002, z dne 9.7.2002, vlagatelja obvestil, da je vse ponudbe, ki so prispele na predmetni javni razpis, zavrnil kot nepravilne. V obrazložitvi obvestila naročnik navaja, da so na javni razpis pravočasno prispele 4 pravilno opremljene ponudbe. Po odpiranju ponudb je komisija naročnika podrobno pregledala pravilnost ponudb in ugotovila, da ponudbe ne izpolnjujejo v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije ter da jih je zato potrebno zavrniti kot nepravilne in začeti nov postopek za celotno naročilo, ker ga ni mogoče oddati niti po sklopih.

Zoper navedeno obvestilo je vlagatelj dne 17.7.2002 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v treh točkah podrobno navaja razloge, zaradi katerih meni, da je njegova ponudba pravilna in obenem naročniku očita, da z mikroskopsko natančnostjo išče razloge, da bi lahko protežiral svojega domicilnega prevoznika â??â??To ugotovitev vlagatelj utemeljuje z dosedanjim delovanjem naročnika pri javnem razpisu za šolsko leto 2001/2002 in razpisu javnega naročila male vrednosti, zoper katero je bil s strani vlagatelja v obeh primerih vložen zahtevek za revizijo. Očitna pristranskost naročnika naj bi bila po vlagateljevem prepričanju razvidna iz dejstva, da je naročnik ponudbo ponudnika â??.ocenil kot nepravilno na podlagi tega, ker garancija banke ni žigosana in podpisana, ni pa postopal v skladu z svojimi postavljenimi navodili za izdelavo ponudbe in ponudbo ponudnika â??â??.izločil kot neveljavno. Vlagatelj navaja, da je njegova kontaktna oseba že na odpiranju ponudb podala pripombo, da je ponudnik â??â??ponudil le 10 vozil, čeprav je v obrazcu št. 5 navedeno, da se bodo upoštevale kot popolne in pravilne ponudbe samo tiste, ki bodo za opravljanje prevozov ponudile 10 vozil in v dopolnitvi razpisne dokumentacije, z dne 17.06.2002, še z dvema dodatnima voziloma, torej je skupaj potrebnih 12 vozil. Očitno je, trdi vlagatelj, da je ponudba, ki vsebuje samo 10 vozil, nepopolna in nepravilna, zaradi česar bi moral tako ponudbo naročnik izločiti in prevoze dodeliti vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku.

Naročnik je z dopisom, štev. 640-02-9/2002, z dne 19.7.2002, vlagatelja pozval, naj v skladu s 4. odstavkom 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo dopolni s pooblastilom za vložitev revizijskega zahtevka za ga. J.J. in (v skladu s 6. točko 3. odstavka 12. člena ZRPJN) potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona.

Dne 30.7.2002 je naročnik sprejel sklep, štev. 64002-9/2002-25, s katerim je odločil, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrže. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je vloženi zahtevek za revizijo obravnaval in po pregledu vloge ugotovil, da ni vložen v skladu z določili 3. ostavka 12. člena ZRPJN, ker ne vsebuje potrdila o plačilu takse iz 22.člena tega zakona. Prav tako je naročnik ugotovil, da iz revizijskega zahtevka izhaja, da vlagatelja zastopa kontaktna oseba J.J., ki je tudi podpisala zahtevek za revizijo. Naročnik navaja, da imenovana ni zakoniti zastopnik, kar naj bi bilo razvidno iz izpiska sodnega registra. Ker pooblastilo za omenjeno osebo ni bilo izkazano, je naročnik pozval vlagatelja, da v roku treh dni zahtevek za revizijo dopolni s potrdilom o plačilu takse in pooblastilom za J.J., da je pooblaščena za vložitev zahtevka za revizijo. Poziv k dopolnitvi vloge je vlagatelj prejel 22.7.2002, naročnik pa v postavljenem roku, vse do dne 30.7.2002, ko je izdal ta sklep, ni prejel nobene dopolnitve, zato je v skladu s 4. odstavkom 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrgel.

Vlagatelj je dne 1.8.2002 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. V "Predlogu za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo" vlagatelj navaja, da je iz sklepa naročnika, štev. 64002-9/2002-25, z dne 30.7.2002, razvidno, da je naročnik omenjeni sklep sprejel na podlagi 13. člena ZRPJN. Ker je izključen razlog pravočasne vložitve zahtevka (sam naročnik je v napadenem sklepu ugotovil, da je zahtevek za revizijo vložen v roku), to po vlagateljevem mnenju pomeni, da je naročnik zavrgel zahtevek iz razloga, ker ga je vložila oseba, ki ne more izkazati interesa (2. točka 13. člena ZRPJN). Vlagatelj navaja, da je zahtevek za revizijo vložila pravna oseba, ki ima brez dvoma svoj pravni interes, ki ga je izkazala že s samo vložitvijo ponudbe. Dalje vlagatelj navaja, da je v 9. členu ZRPJN določeno, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima interes za dodelitev in bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi takega načina ravnanja naročnika, ki se navaja v zahtevku kot kršitev naročnika v postopku oddaje naročila. Iz navedenega po vlagateljevem mnenju izhaja, da je naročnik sprejel napadeni sklep neupravičeno, saj pri vložitvi zahtevka za revizijo ni bil kršen nobeden izmed razlogov, navedenih v 13. členu ZRPJN. Sicer pa si je naročnik po vlagateljevem mnenju sam s seboj v nasprotju, saj na eni strani trdi, da je sklep zavrgel na podlagi določila 13. člena ZRPJN, sam sklep pa se opira na 4. odstavek 12. člena ZRPJN oziroma, zahtevek naj ne bi bil vložen v skladu s 3. odstavkom 12. člena ZRPJN. Tudi ta trditev in ugotovitev naročnika je po vlagateljevem mnenju neutemeljena. 3. odstavek 12. člena ZRPJN v šestih točkah taksativno našteva, kaj mora vsebovati zahtevek za revizijo, vlagateljev zahtevek za revizijo pa je vseboval vse zahtevane sestavine, razen potrdila o vplačani taksi, ker vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo le-te še ni plačal. V zvezi s tem vlagatelj navaja, da je zakonodajalec predvidel, da vlagatelji zahtevku ne bodo predložili tudi potrdila o vplačilu takse iz raznih vzrokov, zato je v 2. točki 22. člena ZRPJN predvidel, kako mora naročnik ravnati v takem primeru. Vlagatelj je dobil poziv za plačilo takse dne 22.7.2002 in je le-to plačal še istega dne, kar je razvidno iz priloženega originalnega bančnega potrdila - torej nedvoumno znotraj petdnevnega roka, ki ga zakon predpisuje. Navedeno po vlagateljevem mnenju pomeni, da je napadeni sklep popolnoma neutemeljen, zato ga mora Državna revizijska komisija zavreči in zahtevku za revizijo ugoditi. Vlagatelj še opozarja, da naročnik poskuša na vse možne načine, da ne izbere sicer najugodnejšega ponudnika, kar naj bi bilo razvidno tudi iz napadenega sklepa, saj se v obrazložitvi opira celo na domnevno kršitev, ki naj bi jo vlagatelj storil, čeprav te kršitve zakon sploh ne predvideva. Tako je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel tudi iz razloga, ker naj J.J., ki je podpisala zahtevek za revizijo, ne bi bila zakoniti zastopnik vlagatelja. V zvezi s tem vlagatelj opozarja, da ZRPJN v nobenem členu ne določa, kdo mora podpisati zahtevek za revizijo. Ugotovitev naročnika, da je zahtevek za revizijo podpisala J.J., zato po prepričanju vlagatelja ne more biti razlog, da se zahtevek za revizijo zavrže. Poleg tega pa vlagatelj poudarja, da je spoštoval zahtevek naročnika, podan v pozivu, ki ga je vlagatelj prejel 22.7.2002, da predloži pooblastilo za J.J. in je istega dne to tudi storil ter ga dostavil po pošti naročniku - žal pa ne priporočeno. V izogib brskanju po košu za smeti pri naročniku, vlagatelj v prilogi dostavlja izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da je od 26.6.2002 dalje zakoniti zastopnik vlagatelja J.J.. Vlagatelj še dodaja, da pri vložitvi ponudbe tega izpiska ni bilo mogoče predložiti, ker ga do tega dne sodišče še ni izdalo. Torej je tudi ta eventualni razlog, ki naj bi ga zakon sankcioniral z zavrženjem, po vlagateljevem mnenju neutemeljen. Sicer pa, dodaja vlagatelj, če ne bi bil edini namen naročnika izločiti vlagatelja, bi naročnik lahko preveril, kdo je zakoniti zastopnik vlagatelja enostavno z vpogledom v svoj računalnik. Pristranskost naročnika pa je po vlagateljevem mnenju razvidna tudi iz dejstva (kot je to vlagatelj navedel že v zahtevku za revizijo), da je naročnik toleriral ponudniku â??.in se zadovoljil celo že s priloženimi prospekti vozil. Ponudnik â??â??je namreč v obrazcu št. 5 navedel, da razpolaga z desetimi vozili in tremi prospekti vozil, kar je bilo za naročnika zadosten razlog, da njegove ponudbe ni izločil. Vlagatelj je prepričan, da ponudnik â??â??.nima zadostne tehnične zmogljivosti in tako ne izpolnjuje v celoti pogoja iz 7. točke 2. odstavka 41. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00), zato njegova ponudba v tem segmentu ni popolna in jo mora tako Državna revizijska komisija izločiti, ker tega ni storil naročnik. Vlagatelj še dodaja, da je bil prisiljen zaradi ravnanja naročnika vložiti zahtevek za revizijo in zahtevati tudi nadaljevanje postopka. Tako so mu nastali nepotrebni stroški, ki mu jih mora naročnik povrniti. Ti stroški so: plačana taksa 80.000,00 SIT, bančna provizija 180,00 SIT, stroški pisanja zahtevka za revizijo in nadaljevanja postopka - vsak po 4 ure x 10.000,00 SIT ter stroške priporočene pošte 250,00 SIT.

Naročnik je dne 2.8.2002, z dopisom, štev. 64002-9/2002, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila in svojim mnenjem v odločanje Državni revizijski komisiji. V mnenju naročnik navaja, da je pozval vlagatelja, da dopolni zahtevek s pooblastilom za vložitev revizijskega zahtevka za J.J., ker ga je le-ta podpisala kot kontaktna oseba in ne kot direktor ali kot prokurist družbe. Iz vse dokumentacije s katero naročnik razpolaga od 1.7.2002 in jo je predložil sam vlagatelj, je jasno razvidno, da je direktor družbe F.š., J.J. pa je v ponudbi navedena kot kontaktna oseba pri ponudniku, za odpiranje ponudb pa je imela dne 1.7.2002 izdano pooblastilo s strani direktorja F.š. za sodelovanje pri postopku odpiranja ponudb. Iz zapisnika o odpiranju ponudb je tudi razvidno, da ni imela nikakršnega drugega pooblastila, saj je sama izjavila, da nima pooblastila, da bi dovolila vpogled v tehnično dokumentacijo, ki je bila sestavni del ponudbe družbeâ??â??., ki ga je tega dne po pooblastilu zastopala J.J. in F.B.. V kolikor bi J.J. podpisala in zastopala družbo â??â??kot zakoniti zastopnik, to se pravi direktor ali kot prokurist, in bi tako to tudi navedla v zahtevku za revizijo, bi naročnik vsekakor to preveril iz uradne evidence sam, tako kot vlagatelj navaja, da bi "lahko preverili sami z vpogledom v svoj računalnik". Kontaktna oseba po zakonu ni pooblaščena za zastopanje, zato je za kontaktno osebo naročnik zahteval, da predloži pooblastilo. Naročnik opozarja, da do dneva izdaje sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo od vlagatelja ni dobil prav nobenega pooblastila niti ne obvestila, da je prišlo do spremembe pri zastopniku družbe, tako da bi bilo jasno, da je J.J. vložila in podpisala zahtevek kot direktor, in ne zgolj kot kontaktna oseba. Naročnik se v tej fazi postopka, ko ocenjuje, da bo Državna revizijska komisija odločala o pravilnosti ravnanja naročnika pri izdaji sklepa o zavrženju, ne želi opredeljevati glede datumov in postopkov vlagatelja, ki se nanašajo na spremembo zakonitega zastopnika, poudarja pa, da je iz zadnjega dopisa vlagatelja jasno, da je vlagatelj vse do 31.7.2002, ko je naročniku po telefonu in po faxu sporočil oziroma dal vedeti, da je prišlo do spremembe pri direktorju, podajal zavajajoče podatke glede direktorja in s tem zakonitega zastopnika. Poleg tega naročnik opozarja, da zahtevku za revizijo ni bilo priloženo potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, zaradi česar je zahteval dopolnitev zahtevka tudi s tem dokumentom. Za dopolnitev zahtevka z obema manjkajočima dokumentoma je naročnik vlagatelju določil rok tri dni, tako kot je opredeljeno v 4. odstavku 12.člena ZRPJN. Naročnik do dneva izdaje sklepa, to je osmi dan po prejemu poziva za dopolnitev zahtevka (datum prejema je 22.7.2002, kar je zaradi nejasnosti izpisa na povratnici naročnik preveril tudi pri pošti in tudi ni sporen), ni prejel zahtevane dopolnitve, čeprav je namenoma čakal več kot tri dni, kot je to opredeljeno za dopolnitev v 12. členu ZRPJN. Navedeni člen namreč določa, da je obvezna sestavina zahtevka za revizijo tudi potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena istega zakona. Sam 22. člen pa določa pet dnevni rok za plačilo takse, zato je naročnik namenoma čakal, da izteče tudi ta rok. Naročnik še dodaja, da sproti beleži vso prispelo pošto ter poudarja, da je iz izpiskov, ki jih prilaga, jasno razvidno, da do 30.7.2002 ni prejel zahtevane dopolnitve in tudi ne nobene druge pošte s strani vlagatelja. Naročnik še navaja, da vlagatelj nima prav nobene dokumentacije, ki bi dokazovala, da je pred prejemom sklepa o zavrženju, to je dne 31.7.2002, občini posredoval zahtevane podatke. Navedbe, da ne bo brskal po naročnikovih smeteh, so za naročnika žaljive in jih ne želi komentirati. Naročnik dodaja, da ga je dne 31.7.2002 že poklicala J.J. in protestirala proti izdanemu sklepu ter ga obtožila, da je vrgel njihovo pošto v smeti in pojasnila, da so pošto navadno poslali na dva naslova v občini, pri čemer je naročnik izrazil začudenje, da vlagatelj take pošte ne pošilja priporočeno. Pozneje je naročnik po faxu prejel dopolnitev, ki naj bi jo vlagatelj poslal že 22.7.2002, vendar jo občina nesporno ni prejela. Ob tej priliki je J.J. po telefonu tudi pojasnila, da je sedaj ona direktorica in naročnik ji je pojasnil, da se izkaže z izpiskom iz sodnega registra. Na koncu naročnik navaja, da je sklep o zavrženju zahtevka za revizijo povsem jasen glede razlogov, zakaj je naročnik zahtevek zavrgel, zato so navedbe vlagatelja zahtevka glede 13. člena ZRPJN, ki ga naročnik navaja v dopisu, sprenevedanje. Iz sklepa je povsem jasno, da je naročnik zavrgel zahtevek, zato ker ni v roku prejel zahtevanih dopolnitev. Nesporno je, da je Integral Voznik d.o.o. kot pravna oseba in ponudnik upravičen vlagatelj zahtevka za revizijo - naročnik je glede tega zahteval dopolnitev samo v tistem delu, ki se nanaša na upravičenost do zastopanja vlagatelja zahtevka za revizijo. Zahtevek za revizijo je po oceni naročnika pravno sredstvo, ki ga je upravičen vložiti zakoniti zastopnik pravne osebe ali z njegove strani pooblaščena oseba. Naročnik pa je res v dopisu, s katerim je vročil sklep, navajal 13.člen ZRPJN, vendar zgolj kot pravno podlago, na podlagi katere je poslal sklep o zavrženju na vse tri naslove: vlagatelju zahtevka, Državni revizijski komisiji in Ministrstvu za finance. Naročnik se ne čuti odgovornega za napake pri vlagatelju zahtevka za revizijo, zato predlaga Državni revizijski komisiji, da potrdi sklep o zavrženju in zavrne tudi stroškovni del zahtevka.

Pritožbi vlagatelja zoper sklep naročnik, štev. 64002-9/2002-25, z dne 30.7.2002, s katerim je naročnik zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila (ki je vsebovana v "Predlogu za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo", z dne 1.8.2002), je bilo potrebno ugoditi, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v obravnavani revizijski zadevi ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je naročnik neupravičeno zavrgel njegov zahtevek za revizijo, utemeljen.

Naročnik je svojo odločitev o tem, da zavrže vlagateljev zahtevek za revizijo, oprl na določilo 4. odstavka 12. člena ZRPJN. ZRPJN v 12. členu (Vložitev zahtevka za revizijo) ureja določena procesna vprašanja v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo, kot so roki za vložitev, oblika in vsebina revizijskega zahtevka. Med procesnimi predpostavkami za odločanje o zahtevku za revizijo zakon v 12. členu omenja tudi plačilo revizijske takse iz 22. člena ZRPJN. Kot je razvidno iz določb 12. in 22. člena ZRPJN, zakon plačilo takse obravnava kot procesno predpostavko. ZRPJN meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje s plačilom takse, ki jo je potrebno plačati ob vložitvi zahtevka, na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance. Kot izhaja iz 22. člena (enako iz 12. člena) ZRPJN za odločanje o zahtevku za revizijo zahteva, da vlagatelj revizijsko takso plača, hkrati pa zakon ureja tudi posledice, če vlagatelj takso plača prepozno oziroma je sploh ne plača. Obe določbi ZRPJN, ki urejata plačilo revizijske takse (12. in 22. člen), v praksi povzročata probleme, saj 2. odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj vplačati takso najkasneje v petih dneh od prejema poziva, 12. člen pa, da mora naročnik, če zahtevek ne vsebuje vseh obveznih sestavin (med drugim tudi potrdila o vplačani taksi), nemudoma pozvati vlagatelja, da zahtevek dopolni, pri čemer rok za dopolnitev ne sme biti daljši od treh dni. ZRPJN torej različno določa dolžino roka, v katerem mora vlagatelj "vplačati" takso. Ker pa ZRPJN v 12. členu izrecno odkazuje na uporabo 22. člena, je mogoče šteti, da gre v 22. členu za specialno določbo o plačilu takse, saj navedena določba natančneje opredeljuje takso po vrednosti, načinu plačila in posledicah izostanka plačila ipd.. Ob navedenem je naročnik po mnenju Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru ravnal pravilno, ko je (kot navaja tudi sam) na plačilo takse namenoma počakal več kot tri dni potem, ko je vlagatelja pisno pozval, naj vplača revizijsko takso.

Pač pa je naročnik v obravnavanem primeru ob sprejemu odločitve o tem, da vlagateljev zahtevek za revizijo zavrže, spregledal dejstvo, da 22. člen ZRPJN zahteva, da mora vlagatelj pravilno vplačati predpisano takso - da je torej procesna predpostavka za odločanje o revizijskem zahtevku dejstvo, da vlagatelj takso plača. V tem smislu je potrebno razumeti tudi zahtevo iz 6. točke 3. odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti tudi "potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona". Kot rečeno, 22. člen ZRPJN izrecno zahteva, da vlagatelj (ob vložitvi zahtevka) plača na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v določeni višini, ki se izračuna na podlagi vrednosti javnega naročila. Potrdilo o plačilu takse iz 12. člena ZRPJN pri tem služi (le) kot dokaz, da je bila taksa pravilno plačana. V obravnavanem primeru je bilo nedvomno ugotovljeno (potrdilo SKB banke d.d. o izvršenem plačilu takse za revizijo), da je bilo plačilo takse v znesku 80.000,00 SIT izvršeno dne 22.7.2002 - torej še isti dan, ko je vlagatelj prejel naročnikov pisni poziv za dopolnitev revizijskega zahtevka - zato je potrebno šteti, da je bila taksa plačana v skladu z določili ZRPJN. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju se vlagateljeva trditev, da njegovega zahtevka za revizijo iz tega razloga ni mogoče zavreči, izkaže kot utemeljena.

Naročnik je v obravnavanem primeru od vlagatelja zahteval tudi, da zahtevek za revizijo dopolni s pooblastilom J.J. za zastopanje. V zvezi z navedeno zahtevo naročnika je najprej potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da ZRPJN takšne zahteve nikjer ne navaja. ZRPJN v 1. točki 3. odstavka 12. člena določa le, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti tudi kontaktno osebo, zato je potrebno sprejeti kot pravilno ravnanje vlagatelja, ki je v obravnavanem primeru, skladno z opisano zahtevo zakona, v zahtevku za revizijo J.J. označil kot svojo kontaktno osebo.

Kar zahteva pooblastilo J.J. za zastopanje vlagatelja kot pravne osebe, je v obravnavanem primeru iz dokumentacije, ki jo je predložil vlagatelj (izpisek iz sodnega registra, ki ga je izdalo Okrožno sodišče vâ??â??), mogoče nedvoumno razbrati, da je bila J.J. s sklepom sodišča, z dne 26.6.2002, vpisana kot zastopnica gospodarske družbe vlagatelja, in sicer kot njena direktorica. Po določbi 32. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99 in 45/01; v nadaljevanju: ZGD) družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe (zastopniki). Pravna teorija loči med zastopniki in pooblaščenci. Zastopnik je določen z zakonom in ima pooblastilo za zastopanje v samem zakonu (zakoniti zastopnik) ali pa je določen v aktu o ustanovitvi, kjer je urejen tudi obseg njegovih pooblastil za zastopanje (statutarni zastopnik). Na podlagi dejstva, da ima zastopnik pooblastilo za zastopanje v zakonu ali v aktu o ustanovitvi družbe, se zastopnik loči od pooblaščenca, ki zastopa družbo na podlagi pooblastila, ki mu ga da zastopnik. Zastopnik ima torej izvirno pooblastilo, pooblaščenec pa izvedeno pooblastilo, kar pomeni, da le izraža voljo zastopnika kot pooblastitelja in tudi deluje v skladu z navodili zastopnika.

ZGD pri vsaki obliki gospodarske družbe določa, kdo je upravičen zastopati družbo po samem zakonu. Vlagatelj posluje kot gospodarska družba z omejeno odgovornostjo. Za zastopanje družbe z omejeno odgovornostjo je v skladu s 1. odstavkom 449. člena ZGD upravičen eden ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. Zastopniki družbe in morebitne omejitve njihovih pooblastil se vpisujejo v sodni register. Upravičenje za veljavno zastopanje pridobi zastopnik družbe s tem, ko pristojni organ sprejme akt o imenovanju. Tako direktor družbe z omejeno odgovornostjo veljavno opravlja dejanja poslovodstva in zastopa družbo od imenovanja na to funkcijo dalje, kar pomeni, da upravičenje za zastopanje nastane (ali preneha) po samem zakonu, za veljavnost njegovih dejanj poslovodenja in zastopanja pa ni potreben še časovno naknaden vpis v sodni register, saj vpis poslovodje (direktorja) v sodni register ni konstitutivne, temveč le deklaratorne narave. Opisano sledi že iz 32. člena ZGD, ki določa, da družbo zastopajo in predstavljajo osebe, ki so določene z zakonom ali z aktom o ustanovitvi družbe. Po določilu 46. člena ZGD vloži prijavo za vpis družbe v sodni register oseba, ki je po zakonu ali po njenih aktih upravičena za zastopanje. Iz tega sledi, da mora imeti družba zastopnika že pred vpisom v sodni register, kar pomeni, da je sama odločitev družbenikov o imenovanju zastopnikov konstitutivnega značaja. Iz vsega opisanega je mogoče zaključiti, da je bila J.J. v času vložitve zahtevka za revizijo brez slehernega dvoma zakonita zastopnica podjetja vlagatelja in kot taka tudi pooblaščena za vložitev pravnega sredstva v obravnavani zadevi ter da naročnik ni imel niti pravne niti dejanske podlage za to, da iz tega razloga vlagateljev zahtevek zavrže.

Na podlagi vsega spredaj opisanega je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnikova odločitev o tem, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrže ni utemeljena v obstoječem dejanskem stanju, zato je odločila, da je potrebno sklep naročnika, štev. 64002-9/2002-25, z dne 30.7.2002, s katerim je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila za "Opravljanje prevozov učencev za osnovne šole: â??â??..za šolsko leto 2002/2003", razveljaviti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Kar zadeva vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na vsebinski del postopka oddaje predmetnega javnega naročila, jih v tej fazi še ni mogoče meritorno obravnavati. Vsebinsko odločanje preide na Državno revizijsko komisijo šele takrat, ko naročnik opravi določena procesna dejanja, ki so od njega zahtevana v 16. in 17. členu ZRPJN. Naročnik mora torej o zahtevku za revizijo odločiti, o svoji odločitvi obvestiti vlagatelja, ter ga hkrati pozvati, da mu sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali le - tega umika. Po (morebitnem) prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, pa mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji, skupaj s svojim mnenjem (17. člen ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??â??â??.

Natisni stran