018-162/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) po v senatu članovâ??â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo telovadnice Osnovna šola â??â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??.(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??.

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ne ugodi.

2. Pritožba vlagatelja zoper molk naročnika je utemeljena.

3. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi s pritožbo, v znesku 120.000,00 SIT, v roku 15-ih dni, da ne bo izvršbe. V preostalem delu se zahteva za povrnitev stroškov zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik jeâ??â??, v Uradnem listu RS, štev. â??.., pod štev. objave â??â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za izgradnjo telovadnice Osnovna šolaâ??..

Naročnik je s sklepom, štev. 40307-2/02, z dne 27.5.2002, vlagatelja obvestil, da je najugodnejšo ponudbo oddalo podjetje â??â??..(v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da sta bili od sedmih prejetih ponudb dve ponudbi izločeni kot nepravilni, med preostalimi petimi pa je bila izbrana ponudba, ki je na podlagi meril za izbiro najugodnejše ponudbe prejela najvišje skupno število točk.

Vlagatelj je dne 11. 6.2002 pisno zaprosil naročnika, naj mu posreduje obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila v skladu z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00 - v nadaljevanju: ZJN-1).

Naročnik je vlagatelju poslal obrazloženo obvestilo, štev. 40307-2-2002, z dne 17.6.2002. V obrazloženem obvestilu naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel pet referenčnih objektov s potrjenimi izjavami investitorjev, od katerih je strokovna komisija naročnika v točkovanje uvrstila le tri objekte - to je tiste, ki so primerljivi. Prav tako je komisija ocenila, da je priložena izjava podjetjaâ??â??.., kot stoodstotnega lastnika izbranega ponudnika, ki je njihovo hčerinsko podjetje in si znotraj družbe menjajo kadre, mehanizacijo, izkušnje in reference.

Vlagatelj je dne 20.6.2002 vložil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila, ki ga je naročnik prejel dne 26.6.2002. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da med razpisanimi pogoji predstavljajo drugo merilo po vrednosti "reference zadnjih treh let". Po podatkih, s katerimi razpolaga vlagatelj, je bilo podjetje izbranega ponudnika ustanovljeno v decembru leta 1999 ter v tem času ni gradilo nobenega objekta, ki bi ga v obravnavanem primeru lahko všteli med referenčne objekte. Tudi če upoštevamo kriterije primerljivosti, navaja vlagatelj, so odločilni dejanski podatki ne pa naziv refenčnega objekta, na katerega se izbrani ponudnik sklicuje. Prizidek k â??â??.tako po vlagateljevem mnenju ni primerljiv, saj ne gre za objekt, ki bi bil podoben razpisanemu. Tudi pri Oš â??. po mnenju vlagatelja ni izkazano, da se je gradila telovadnica. Glede ostalih objektov, ki naj bi jih naročnik upošteval, pa so objekti, ki so bili zgrajeni preden je bilo podjetje izbranega ponudnika sploh ustanovljeno. Torej za priznanih 25 točk po kriteriju "reference" ni nobene dejanske podlage.
Prav tako ni po vlagateljevem mnenju nobene pravne podlage za stališče, da se upoštevajo reference 100% lastnika podjetja izbranega ponudnika. Kapitalska povezanost ne pomeni avtomatično tudi spregleda pravne subjektivitete izbranega podjetja. Če bi â??â??.hotelo uveljaviti svoje reference, bi moralo sodelovati v tem razpisu. Ker pa se ni prijavilo, nobeno pravno dejstvo ne more spremeniti lastnosti ponudnikov. Teoretično bi se na tak razpis lahko prijavili dve podjetji katerih lastniki so isti. Očitno gre za zlorabo razpisnih pravil in kriterijev, kar je v nasprotju s 7. členom ZJN-1, ki terja enakopravno obravnavanje ponudnikov ves čas postopka.
Vlagatelj še navaja, da je v roku treh let sam zgradil vrsto objektov, ki so po svojih značilnostih povsem enaki (Telovadnica Ošâ??â??.) in vrsto podobnih, pri katerih je gradnja povsem enaka.
Druga kršitev, ki jo vlagatelj očita naročniku, je neupoštevanje Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov (Ur.l.RS, štev. 71/99 in 78/99; v nadaljevanju: Odredba). Razpisni pogoji Odredbe, razen v navajanju zakonov in predpisov, ne omenjajo. Odredba izrecno zahteva obvezno predložitev revizijskega poročila, ki ne sme biti starejše kot 15 dni, o poravnanih obveznostih do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. In ta zahteva mora biti med razpisnimi pogoji.

Naročnik je dne 15.7.2002 izdal sklep (štev. javnega naročila 40307-2/02), s katerim je odločil, da se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen. V obrazložitvi omenjenega sklepa naročnik navaja, da je na podlagi podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da je bil ta ustanovljen v letu 2000 in da je v 100% lasti družbeâ??â??â??, po pregledu referenc pa je bilo ugotovljeno, da se vsaj ena upoštevana referenca nanaša na družbo izbranega ponudnika. Naročnik dalje navaja, da tudi če sprejme navedbo vlagatelja, in izmed upoštevanih referenčnih objektov izloči tiste, katere naj bi zgradila družbaâ??â??â??, ugotovi, da bi v tem primeru izbrani ponudnik dobil 75 točk (za en referenčni objekt s pisno izjavo investitorja se bi izbranemu ponudniku, v skladu z razpisno dokumentacijo, priznalo 10 točk). Posledično bi izbrani ponudnik dobil 60 točk (najnižja cena) + 10 točk (reference) + 5 točk (rok izvedbe) = 75 točk. Celo v primeru, da naročnik izbranemu ponudniku ne bi priznal nobene točke za reference, bi ga moral izbrati kot najugodnejšega ponudnika. V tem primeru bi imela vlagatelj in izbrani ponudnik (drugi po številu zbranih točk, tretji ponudnik po vrsti je zbral 60 točk) isto število točk, vendar pa bi naročnik tudi v takšnem primeru moral izbrati že sedaj izbranega in nobenega drugega ponudnika. Reference namreč niso bile pogoj, ampak zgolj merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika. V skladu s 7. točko razpisne dokumentacije (str. 5), velja v primeru, ko dve ali več ponudb doseže enako število točk, kot 1. kriterij izbire cena, kot 2. kriterij izbire pa reference. Glede na dejstvo, da je izbrani ponudnik ponudil ceno â??â??.SIT (in je izmed vseh ponudnikov ponudil najnižjo ceno), vlagatelj pa â??â??..SIT, bi naročnik v morebitnem ponovljenem postopku izbire ponovno izbral že sedaj izbranega ponudnika. V skladu z 2. odstavkom 16. člena ZRPJN torej razlog, ki ga kot kršitev ZJN-l navaja vlagatelj zahtevka (pri tem pa ne obrazloži, katere določbe ZJN-l naj bi naročnik kršil), ne opravičuje delne ali celotne razveljavitve postopka oddaje javnega naročila.
Ne glede na zgoraj navedeno naročnik navaja tudi, da je pri presoji referenc posameznega ponudnika kot drugega merila za izbiro najugodnejšega ponudnika, upošteval dejanske reference, s katerimi razpolaga ponudnik. Dejstvo je (ki ga ne prereka niti vlagatelj), da je izbrani ponudnik v 100% lasti družbeâ??â??., ki ga je ustanovila v namen opravljanja določene gradbene dejavnosti na področju Gorenjske. V danem primeru gre torej po naročnikovem mnenju za primer specializacije oziroma delitve dela znotraj holdinga, s praktičnega vidika pa je zato vseeno, ali določeno vrsto dela opravlja notranja organizacijska enota določene družbe, ali pa družba v ta namen ustanovi hčerinsko podjetje. Naročnik opozarja, da izbrani ponudnik nima poslovne samostojnosti in je torej odvisen od matične družbe glede poslov, kadrov kot tudi mehanizacije (kar potrjuje tudi pisna izjavaâ??â??.., ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika). S praktičnega vidika je torej po naročnikovem mnenju edino sprejemljivo, da je v danem primeru naročnik kot reference upošteval dejanske reference izbranega ponudnika, pa čeprav je bil nosilec referenčnega posla matična družba, saj so v danem primeru to nujno tudi reference hčerinske družbe in ne zgolj reference matične družbe.
Glede druge očitane kršitve, da naročnik ni upošteval odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov in da ta ni bila del razpisnih pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji, naročnik ugotavlja, da je vlagatelj glede te navedbe v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN prekludiran. Poleg tega tudi ne drži, da navedena odredba ni bila navedena v razpisni dokumentaciji. Bila je navedena, in sicer na str. 3 pod točko 1 - Zakoni in predpisi. Ne glede na navedeno pa naročnik dodaja, da je pri vsakem ponudniku preveril tudi finančno sposobnost in usposobljenost za izvedbo javnega naročila na enak način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji in v skladu z 41. in 42. členom ZJN-1.

Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila, je naročnik sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo želel vročiti vlagatelju na sestanku, dne 22.7.2002, vendar je vlagatelj vročitev zavrnil, zato mu je omenjeni sklep istega dne poslal s priporočeno pošto, ki je bila vlagatelju vročena dne 23.7.2002. Vlagatelj je istega dne pisno obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo postopka javnega naročila.

Dne 22.7.2002 je vlagatelj Državni revizijski komisiji poslal pritožbo zaradi molka naročnika v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo. V pritožbi (ki jo je vlagatelj dopolnil še z "dopolnitvijo pritožbe", z dne 26.7.2002) vlagatelj navaja, da je v predmetni zadevi dne 24.6.2002 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel dne 26.6.2002, vendar o njem ni odločil v 20 dneh, tako kot določa 16. člen ZRPJN, oziroma vlagatelja o svoji odločitvi ni obvestil v 3-dnevnem roku, kot to zahteva zakon. Vlagatelj meni, da je bil očitno namen naročnika spraviti vlagatelja v takšen položaj, da bi zamudil s pritožbo in tako izgubil pravico do nadzora po Državni revizijski komisiji. Zato vlagatelj vlaga pritožbo zaradi neizdanega sklepa o reviziji, in sicer zaradi kršitev procesnih določb 16. in 17.člena ZRPJN ter zaradi kršitev ZJN-1, ki so navedene že v zahtevku za revizijo, vztraja pa tudi pri vseh tam navedenih trditvah. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razpis o oddaji javnega naročila za izgradnjo telovadnice Oš â??â??..razveljavi, podrejeno pa razveljavi sklep naročnika o izbiri najugodnejšega izvajalca, štev. 40307-2/02, z dne 27.05.2002, zahteva pa tudi plačilo takse in stroške odvetniškega zastopanja, ki znašajo 150.000,00 SIT za takso in 798.000,00 SIT stroškov zastopanja skupaj z DDV.

Državna revizijska komisija je dne 23.7.2002 naročnika pisno pozvala, naj ji pojasni, v kateri fazi reševanja je postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je dne 25.7.2002 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 26.7.2002 naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje manjkajočo dokumentacijo, katero je od naročnika prejela dne 30.7.2002.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, skladno s 3. odstavkom 21. člena ZRPJN, dne 26.7.2002 izbranega ponudnika zaprosila za pojasnila, katera ji je le-ta posredoval dne 1.8.2002.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, pridobljene dodatne dokumentacije, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Kar zadeva očitke vlagatelja, ki se nanašajo na domnevne kršitve naročnika, ki naj bi jih ta storil v teku samega postopka oddaje obravnavanega javnega naročila, se je Državna revizijska komisija omejila zgolj na vsebinsko presojo tistih vlagateljevih navedb, za katere je ocenila, da so v smislu določila 5. odstavka 12. člena ZRPJN podane pravočasno. ZRPJN v 5. odstavku 12. člena namreč določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Opisano pravilo ZRPJN uveljavlja načelo hitrosti ter od upravičenca do vložitve zahtevka za revizijo zahteva, da zoper morebitno kršitev naročnika reagira takoj, ko jo zazna, s čimer je (v primeru, da se očitki upravičenca izkažejo za utemeljene) tudi Državni revizijski komisiji omogočeno sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Nasprotno pa v primerih, ko upravičenec do vložitve zahtevka za revizijo zoper določeno kršitev ne reagira pravočasno, Državna revizijska komisija ne more več vsebinsko obravnavati takšne kršitve, ker ji to ne omogoča določilo 5. odstavka 12. člena ZRPJN.

Ob doslej navedenem se je v obravnavanem primeru potrebno strinjati z naročnikom v tem, da je vlagateljev očitek o tem, da naročnik ni upošteval Odredbe in da ta ni bila del razpisnih pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji, zamujen oziroma da je vlagatelj glede teh navedb prekludiran. Pri navedenih očitkih gre namreč za razloge, ki bi vlagatelju mogli in morali biti znani že od dne, ko je od naročnika prejel razpisno dokumentacijo. Naročnik je sprejel odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika dne 27.5.2002, vlagatelj pa je zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila vložil dne 20.6.2002 - torej nesporno šele potem, ko je bila odločitev o oddaji naročila že sprejeta. Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno ugotoviti, da ocena o tem, ali gre pri zatrjevanih kršitvah postopka oddaje javnega naročila za razloge, ki so vlagatelju mogli ali morali biti znani že pred odločitvijo naročnika, ne more biti vprašljiva. Vlagatelju so bile okoliščine, iz katerih naj bi izhajale zatrjevane kršitve zakona, znane že od dne, ko je od naročnika prejel razpisno dokumentacijo, zato je bil v skladu s 5. v povezavi s 1. odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan vložiti zahtevek za revizijo čim prej oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Vlagatelj bi torej moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije še v času, ko bi revizijska presoja še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti v razpisni dokumentaciji (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z razpisno dokumentacijo šele potem, ko je ta že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo, kar zadeva te navedbe, zamujen in jih iz tega razloga vsebinsko ni več mogoče obravnavati.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki zadevajo ocenjevanje njegove ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika na podlagi merila B - "Reference v zadnjih 3 letih", je morala Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru preveriti tisto fazo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ki zadeva ocenjevanje ponudb na podlagi meril za izbiro najugodnejše ponudbe, ki so zapisana v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, na 5. strani (7. točka) navedel, da bo najugodnejšo ponudbo izbral na podlagi naslednjih treh meril:
A - Ponudbena cena (maksimalno 60 točk),
B - Reference v zadnjih 3 letih (maksimalno 35 točk) in
C - Rok izvedbe (maksimalno 5 točk).

Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila (Poročilo o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, štev. 40307-2/02, z dne 27.5.2002, sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, štev. 40307-2/02, z dne 27.5.2002 in obrazloženo obvestilo, štev. 40307-2/02, z dne 17.6.2002) je naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika na podlagi merila B - "Reference v zadnjih 3 letih", od petih v ponudbeni dokumentaciji navedenih objektov ("Referenčna lista po namembnosti primerljivih objektov, zgrajenih v zadnjih treh letih") upošteval le tri, in sicer: Ošâ??.., Oš â??â??inâ??â??.. Iz v ponudbeni dokumentaciji predloženih potrdil investitorjev je mogoče ugotoviti, da je za navedene tri referenčne objekte kot izvajalec naveden izbrani ponudnik samo pri objektu â??â??.medtem ko sta pri preostalih dveh objektih oba investitorja kot izvajalca navedla podjetje â??â??.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je najprej potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da se referenčni objekti, ki jih je gradilo podjetjeâ??â??, ne morejo šteti kot reference izbranega ponudnika, in sicer ne glede na obstoječe poslovne povezave med obema podjetjema. Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika (priložena "Izjava" podjetjaâ??â??.) obe podjetji poslujeta v okviru ekonomskih povezav, ki jih je mogoče označiti kot povezane družbe v smislu določila 460. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l.RS, štev. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/01; v nadaljevanju: ZGD). Za povezane družbe v smislu ureditve ZGD je značilno, da predstavljajo le obliko ekonomske povezave med (navzven) samostojnimi podjetji, ki pa po svoji formalni strukturi ostajajo (vsako podjetje zase) samostojne pravne osebe. Značilnost povezanih družb (ne glede na intenzivnost njihovih medsebojnih povezav) je, da vedno ostanejo pravno samostojne družbe in da (niti kapitalske in/ali upravljalske, niti pogodbene) povezave med njimi ne privedejo do nove pravnoorganizacijske oblike, ki bi terjala posebno statusnopravno ureditev ali posebno strukturo organov. Povezane družbe so v tem smislu samo poseben ekonomski in pravni fenomen, za katerega je sicer značilna ekonomska enotnost, v pravnem pogledu pa te enotnosti ni, kajti povezava med družbami nima lastne pravne osebnosti, nima svojih delničarjev in ne svojih organov. ZJN-1 v 4. točki 1. odstavka 3. člena določa, da je ponudnik "dobavitelj ali izvajalec, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba". V skladu z ZJN-1 je ponudnik tista oseba, ki predloži ponudbo. V zvezi z referencami je naročnik v razpisni dokumentaciji v obravnavanem primeru v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, na 3. strani (3. točka - "Navedba vseh ponudbenih dokumentov, ki jih mora predložiti ponudnik, da bo ponudba popolna") izrecno zahteval predložitev "Referenčne liste po namembnosti primerljivih objektov, ki jih je ponudnik zgradil v zadnjih treh letih â??". Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da se je na obravnavani razpis prijavil izključno v lastnem imenu in za svoj račun, zato je naročnik tudi po mnenju Državne revizijske komisije pri ocenjevanju njegovih referenc neupravičeno upošteval referenčna objekta Oš â??â??.inâ??â??., ki ju je gradilo podjetjeâ??â??, katero pa se na obravnavani razpis ni prijavilo in ga v obravnavanem primeru torej ni mogoče šteti kot "ponudnika" v smislu 4. točke 1. odstavka 3. člena ZRPJN ter spredaj omenjene zahteve iz razpisne dokumentacije. Sami vsebini razpisne dokumentacije pa v tem delu niti vlagatelj niti drugi ponudniki niso ugovarjali.

Prav tako je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da naročnik pri ocenjevanju referenc izbranega ponudnika ne bi smel upoštevati objekta Ošâ??â??. V zvezi z navedenim objektom je Državna revizijska komisija na podlagi 3. odstavka 21. člena ZRPJN izbranega ponudnika med drugim zaprosila tudi za pojasnilo o tem, ali je bila v okviru graditve tega objekta vključena tudi telovadnica. Iz prejetega pojasnila je razvidno, da gradnja Ošâ??â??.. ni obsegala gradnjo telovadnice, zato je potrebno ugotoviti, da navedeni objekt ni mogoče šteti kot "po namembnosti primerljiv objekt", kakršni naj bi bili v skladu z opisom spornega merila v razpisni dokumentaciji predmet ocenjevanja na podlagi merila B - "Reference v zadnjih treh letih".

Ob vsem doslej navedenem je potrebno ugotoviti, da naročnik ponudbo izbranega ponudnika na podlagi merila B - "Reference v zadnjih treh letih" ni ocenil pravilno ter da bi ob pravilnem ocenjevanju na podlagi navedenega merila ponudba izbranega ponudnika morala prejeti oceno 0 točk.

Pač pa je po drugi strani potrebno pritrditi naročniku v tem, da se v obravnavanem primeru kljub temu, da naročnik izbranemu ponudniku ne bi smel priznati nobene točke na podlagi merila B - "Reference v zadnjih treh letih", na podlagi ocenjevanja ponudb po vseh treh merilih za izbiro najugodnejše ponudbe ter v skladu s pravili iz razpisne dokumentacije, ponudba izbranega ponudnika izkaže kot najugodnejša. Preverjanje rezultatov ocenjevanja obeh ponudb, ki ga je opravila Državna revizijska komisija, namreč potrjuje ugotovitev naročnika, da bi ob pravilnem ocenjevanju vlagateljeva ponudba in ponudba izbranega ponudnika po vseh treh merilih za izbiro najugodnejše ponudbe iz razpisne dokumentacije dosegli isto skupno število (65) točk, kljub temu pa bi naročnik tudi v takšnem primeru moral izbrati ponudbo izbranega ponudnika in ne ponudbo vlagatelja. Kot pravilno opozarja naročnik, reference namreč niso bile pogoj, ampak zgolj merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika. V skladu s pravilom, ki je zapisano na 5. stani razpisne dokumentacije (7. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), " â?? v primeru, da dve ali več ponudb doseže enako število točk, velja kot 1. kriterij cena, kot 2. kriterij pa reference" ter ob upoštevanju dejstva, da je izbrani ponudnik ponudil ceno â??. SIT, vlagatelj pa ceno â??â??SIT, bi moral naročnik tudi v primeru, če bi bila vlagateljeva ponudba na podlagi merila B - "Reference v zadnjih treh letih" ocenjena z oceno 0 točk, kot najugodnejšo izbrati ponudbo izbranega ponudnika.

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila, v delu, ki se nanaša na odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je obravnavala tudi utemeljenost pritožbe vlagatelja zaradi molka naročnika v zvezi z odločitvijo o vloženem zahtevku za revizijo, z dne 22.7.2002 (dopolnitev z dne 26.7.2002).

ZRPJN v 1. odstavku 16. člena (Odločitev o zahtevku za revizijo) določa, da po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo, svojo odločitev pa mora sprejeti v roku 20 dni od prejema zahtevka za revizijo. V nasprotnem primeru je potrebno šteti, da je naročnik zahtevo za revizijo zavrnil, o čemer se izda poseben sklep, na katerega je možna pritožba v treh dneh na Državno revizijsko komisijo. V skladu s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN (Nadaljevanje postopka po odločitvi naročnika) mora naročnik o svoji odločitvi iz 16. člena tega zakona v treh dneh obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikovega obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila, naročnik v obravnavanem primeru ni v celoti postopal v skladu s prej opisanimi pravili ZRPJN. Čeprav je naročnik odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo sprejel že 15.7.2002 in je sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo (kot se je izkazalo kasneje v postopku) želel vlagatelju vročiti na sestanku, dne 22.7.2002 - torej že v zamujenem roku, ostaja med strankama nesporno dejstvo, da je bil vlagatelj o naročnikovi odločitvi obveščen šele dne 23.7.2002, ko mu je bil (kot je razvidno tudi iz priloženega potrdila o prevzemu poštne pošiljke) vročen pisni izvod sklepa o zavrnitvi vloženega zahtevka za revizijo. Ob upoštevanju dejstva, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo prejel dne 26.6.2002 (kar je razvidno iz sprejemnega žiga na odpravku prejetega izvoda vloge) je mogoče ugotoviti, da naročnik sicer ni prekršil zahteve iz 1. odstavka 16. člena ZRPJN, saj je svojo odločitev o zahtevku za revizijo sprejel znotraj v zakonu predvidenega roka 20 dni od prejema zahtevka za revizijo. Pač pa je naročnik s svojim nadaljnjim postopanjem prekršil določilo 1. odstavka 17. člena ZRPJN s tem, ko vlagatelja o svoji odločitvi iz 16. člena ZRPJN ni obvestil v (nadaljnjih) treh dneh ter ga hkrati pozval, naj mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikovega obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Navedeno zahtevo zakona je naročnik izpolnil šele dne 23.7.2002 (ko je vlagatelj prejel pisni izvod naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo), torej šele 8 dni po sprejemu odločitve iz 1. odstavka 16. člena ZRPJN. Vlagateljev očitek o kršitvi 17. člena ZRPJN se tako izkaže kot utemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Glede na to, da je naročnik s svojim ravnanjem povzročil vložitev pritožbe zoper molk naročnika glede odločitve o vloženem zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala stroške pritožbe v višini 120.000,00 SIT. Odločitev o stroških je Državna revizijska komisija sprejela na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN, 1. odstavka 156. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l.RS, štev. 26/99) in 2. točke tarifne številke 16 Odvetniške tarife (Ur.l.RS, štev. 7/95, 3/97, 62/98, 39/00, 49/00, 49/00, 57/00 in 78/01). V preostalem delu je Državna revizijska komisija v skladu z 22. členom ZRPJN zavrnila zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, ker vlagateljevemu zahtevku za revizijo ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisija pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??

Natisni stran