018-158/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), poâ??â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila male vrednosti za izvajanje storitev s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â??â??..(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikaâ??â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??.

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.03.2002 sprejel sklep, št. Su 040801/2002-6, o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti za izvajanje storitev s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti.

Iz naročnikovega uradnega zaznamka, z dne 20.03.2002, ki je priložen pozivu za predložitev ponudb za izvajanje storitev iz področja požarne varnosti, št. Su 040801/2002-6, z dne 18.03.2002, je razvidno, da je naročnik ta poziv poslal trem potencialnim ponudnikom: â??â??..in vlagatelju. V tem pozivu je naročnik zapisal, da bo sklenil pogodbo z najcenejšim ponudnikom, potencialne ponudnike pa je pozval, naj v roku 15 dni od prejema poziva predložijo ponudbo in opredelijo cene za posamezne storitve s področja požarne varnosti.

Iz naročnikovega uradnega zaznamka, ki je priložen pozivu za predložitev ponudb za izvajanje storitev iz področja varnosti in zdravja pri delu, št. Su 040801/2002-6, z dne 20.03.2002, pa je razvidno, da je naročnik ta poziv za predložitev ponudb poslal petim potencialnim ponudnikom: vlagatelju inâ??... Tudi v tem pozivu je naročnik zapisal, da bo sklenil pogodbo z najcenejšim ponudnikom, potencialne ponudnike pa je pozval, naj v roku 15 dni od prejema poziva predložijo ponudbo in opredelijo cene za posamezne storitve iz področja varnosti in zdravja pri delu.

Iz uradnega zaznamka, z dne 22.07.2002, ki je priložen pozivu za predložitev ponudb, št. Su 040801/2002-6, z dne 18.03.2002, izhaja, da se je naročnik za ločeno zbiranje ponudb odločil zato, da bi preveril, ali je cenovno bolj ugodna sklenitev pogodbe za vsako področje posebej ali oddaja enemu izvajalcu.

Iz dopisa, št. Su 040801/2002-6, z dne 20.05.2002, je razvidno, da je naročnik poslal poziv za predložitev ponudbe tako za izvajanje storitev iz področja požarne varnosti kot tudi za izvajanje storitev iz področja varnosti in zdravja pri delu tudi potencialnemu ponudnikuâ??â??. V tem pozivu je naročnik zapisal, naj mu potencialni ponudnik v roku 7 dni od prejema dopisa predloži ponudbo in opredeli pavšalno ceno za mesečno izvajanje predmetnih storitev, pri čemer naj ločeno prikaže cene za izvajanje posameznih storitev iz področja požarne varnosti in cene za izvajanje posameznih storitev iz področja varnosti in zdravja pri delu.

Iz poročila o oddaji naročila, št. Su 040801/2002-6, z dne 17.06.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil tri ponudbe, med njimi tudi vlagateljevo, in da je zaradi najnižje ponudbene cene, ki je bila edino merilo, izbral ponudbo ponudnika â??â??..(v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi poročila naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v okviru mesečnega pavšala ponudil največji obseg strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti.

Naročnik je z dopisom, št. Su 040801/2002-6, z dne 18.06.2002, izbranega ponudnika obvestil, da je njegovo ponudbo izbral kot najugodnejšo, hkrati pa mu je v podpis poslal štiri izvode pogodbe o izvajanju predmetnih storitev. Iz uradnega zaznamka, z dne 21.06.2002, pa je razvidno, da je predstavnik naročnika (sekretar sodišča) dne 21.06.2002 opravil telefonski razgovor z vlagateljem, v katerem ga je obvestil, da je v predmetnem postopku oddaje naročila kot najugodnejšo izbral ponudbo izbranega ponudnika, s katerim bo sklenil pogodbo.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 08.07.2002, ki jo je v zadevi naslovil kot "ugovor zoper izbranega drugega ponudnika", zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega naročila. V tej vlogi vlagatelj navaja, da ga je naročnik z dopisoma, z dne 18.03.2002 in 20.03.2002, pozval k predložitvi ponudbe za izvajanje predmetnih storitev. Vlagatelj zatrjuje, da je svojo ponudbo tako za področje požarne varnosti kot tudi za področje varnosti in zdravja pri delu oddal v roku. Dne 29.04.2002 je vlagatelja poklical predstavnik naročnika (sekretar sodišča) ter ga obvestil, da je najugodnejši ponudnik in da naj se oglasi na sodišču za pojasnitev nekaterih podrobnosti. Dne 06.05.2002 je vlagatelj s sekretarjem sodišča uredil vse potrebno za pripravo pogodbe o izvajanju predmetnih storitev. Glede na nastale blokade v zvezi s porabo proračunskih sredstev je sekretar sodišča poklical vlagatelja, ga seznanil s temi problemi in ga obvestil, da bodo le-to storili po 20.06.2002. Zato je vlagatelj že izvedel določene ukrepe pri organizaciji dela in se kadrovsko okrepil, saj je želel popolnoma in strokovno izpolniti prevzete obveznosti. Po tem datumu pa je sekretar sodišča vlagatelja obvestil, da je naročnik prejel dodatno ponudbo, ki je ugodnejša od njegove in da bo zato sklenil pogodbo pod ugodnejšimi pogoji. S tem je vlagatelju močno prizadel zastavljeno organizacijo dela.
Vlagatelj navaja, da je prišlo do kršitev postopka oddaje predmetnega naročila, saj se je izbrani ponudnik odzval kasneje kot v roku 15 dni, kot je navedeno v pozivu, prišlo pa je tudi do kršitve določb Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1). Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, naj se naročnik opredeli do ugovora in naj v skladu s 130. členom ZJN-1 razveljavi morebitno sklenjeno pogodbo kot nično ter sklene pogodbo tako, kot je bilo prvotno dogovorjeno.

Naročnik je dne 11.07.2002 izdal sklep, št. Su 040801/2002-6, iz katerega je razvidno, da je vlagatelja pozval, da mora v dveh dneh od prejema sklepa predložiti še en izvod zahtevka za revizijo in navesti kontaktno osebo, z enim izvodom pa mora o vloženem zahtevku obvestiti tudi Ministrstvo za finance. Naročnik je vlagatelja tudi pozval, naj v petih dneh od prejema sklepa plača takso v višini 40.000,00 SIT in v šestih dneh od prejema sklepa dostavi potrdilo o plačilu takse. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je vlagateljev ugovor obravnaval kot zahtevek za revizijo po ZRPJN, saj niti ZJN-1 niti Pravilnik o postopku oddaje javnih naročil male vrednosti â??â??.(v nadaljevanju: Pravilnik) ne poznata ugovora kot pravnega sredstva. Naročnik je ob pregledu vlagateljevega zahtevka ugotovil, da le-ta ni popoln, zato je vlagatelja pozval, naj ga dopolni.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 15.07.2002, dopolnil zahtevek za revizijo z dodatnim izvodom, navedbo kontaktne osebe ter potrdilom o plačilu takse v višini 40.000,00 SIT. Vlagatelj je z enim izvodom o vloženem zahtevku za revizijo obvestil tudi Ministrstvo za finance.

Naročnik je dne 17.07.2002 sprejel sklep, št. Su 040801/2002-6, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je do 01.06.2002 (datum, ki je v sklepu o začetku postopka oddaje predmetnega naročila določen kot okvirni datum, do katerega se bodo zbirale ponudbe) pridobil 3 ponudbe. Dne 17.06.2002 je naročnik izdal poročilo o oddaji naročila, dne 21.06.2002 pa je vlagatelja po telefonu obvestil, da je najugodnejšo ponudbo predložil izbrani ponudnik, ki mu bo s pogodbo tudi oddal predmetno naročilo. Glede na to, da ZJN-1 ne določa oblike akta o obvestilu, naročnik meni, da je s tem, ko je podal obvestilo o oddaji naročila po telefonu, ravnal v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1. Vlagatelj po prejetem ustnem obvestilu ni zahteval obrazloženega obvestila o oddaji naročila, pač pa je dne 08.07.2002 priporočeno po pošti vložil zahtevek za revizijo. Naročnik je v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo ugotovil, da le-ta ni pravočasen. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da je po odločitvi o dodelitvi naročila rok za vložitev zahtevka 8 dni od prejema obvestila o oddaji naročila. V konkretnem primeru je vlagatelj prejel ustno obvestilo o oddaji naročila dne 21.06.2002, odločitev o dodelitvi naročila pa je naročnik sprejel dne 17.06.2002, ko je izdal poročilo o oddaji naročila. To potrjujeta tudi dopis izbranemu ponudniku z dne 18.06.2002 ter dejstvo, da je naročnik istega dne tudi podpisal pogodbo o izvajanju predmetnih storitev, s katero je bilo predmetno naročilo oddano izbranemu ponudniku. Glede na navedeno je naročnik ugotovil, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo potekel dne 01.07.2002. To pomeni, da je predmetni zahtevek za revizijo, ki je bil poslan priporočeno po pošti dne 08.07.2001 (pravilno: 2002), prepozen. Zato ga je naročnik na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN zavrgel.
Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 20.07.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v dopisu navaja, da so naročnikove ugotovitve iz sklepa, z dne 17.07.2002, nekorektne, pomanjkljive in pravno sporne. Iz obrazložitve sklepa izhaja avtoritativna moč naročnika, ki bi prvi moral skrbeti za zakonitost dela. Vlagatelj navaja, da ga je naročnik s sklepom z napačnim datumom (11.06.2002), ki ga je prejel dne 13.07.2002, pozval, naj dopolni ugovor, ki ga je naročnik štel kot zahtevek za revizijo, s plačilom takse v višini 40.000,00 SIT. Po tem, ko je vlagatelj izpolnil svojo obveznost, je naročnik sprejel sklep, z dne 17.07.2002, s katerim je ugotovil, da je predmetni zahtevek za revizijo prepozen, zato ga je zavrgel. Vlagatelj meni, da bi takšno ugotovitev naročnik lahko izrazil že v prvotnem sklepu in ga ne bi oropal za plačano revizijsko takso. S tem je izrazil svojo pravno moč ter občutek, da si je nekdo upal ugovarjati postopkom sodišča kot naročnika.
Vlagatelj dalje navaja, da se naročnik v obrazložitvi sklepa z dne 17.07.2002 izogiba dejstvom, ki ga v tem postopku močno obremenjujejo in ki so povsem drugačna, kot jih navaja. Po dosedanjih izkušnjah se postopek javnega naročila zaključi s sklepom oz. pismenim obvestilom s pravnim poukom. Vlagatelj je le-tega pričakoval po telefonskem obvestilu sekretarja sodišča dne 21.06.2002, vendar je potem, ko ga ni prejel, vložil ugovor kot izraz nestrinjanja z izborom izvajalca in neizdajo pričakovanega akta naročnika.
Naročnikove navedbe, da je s sklepom določil okvirni rok za zbiranje ponudb do 01.06.2002, so po mnenju vlagatelja zavajajoče, saj je sekretar sodišča vlagatelja dne 29.04.2002 obvestil, da je najugodnejši ponudnik. Zato je vlagatelj dne 06.05.2002 prišel k njemu na sodišče, kjer sta uredila vse formalnosti za pripravo pogodbe o izvajanju storitev. Kasneje je sekretar sodišča vlagatelju sporočil, da bo zaradi blokade proračunskih sredstev do podpisa pogodbe prišlo po 20.06.2002. Navedeni datumi, trdi vlagatelj, so logični, saj je naročnik ponudnike pozval k predložitvi ponudbe z dopisoma, z dne 18.03.2002 in 20.03.2002, v njih pa je določil 15 dnevni rok za zbiranje ponudb. To pomeni, da je ponudba izbranega ponudnika prispela prepozno in izven razpisnega roka, zaradi favoriziranja izbranega ponudnika pa naročnik kot okvirni razpisni rok omenja 01.06.2002. Vlagatelj pričakuje, da bo Državna revizijska komisija ugotovila ta dejstva, in predlaga, da se izvede zaslišanje sekretarja sodišča, po potrebi pa naj se izvede soočenje z vlagateljem. Naročnik naj prizna svojo napako in razveljavi sklenjeno pogodbo.

V predmetnem postopku oddaje naročila je sekretar sodišča dne 22.07.2002 podal izjavo, v kateri navaja, da je dne 06.05.2002 opravil osebni razgovor z vlagateljem, o čemer je naredil tudi uradni zaznamek. Sestanek je bil opravljen v fazi zbiranja ponudb s ciljem razjasniti vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z njegovo ponudbo. Na tem sestanku se je sekretar sodišča z vlagateljem pogovarjal samo o dopolnitvi že dane pisne ponudbe, v nobenem primeru pa ni urejal formalnosti za pripravo pogodbe, kot si to razlaga vlagatelj. Na sestanku je sekretar sodišča vlagatelju izrecno povedal, da je predsednik sodišča tisti, ki bo odločil o tem, kateremu ponudniku bo s pogodbo oddal javno naročilo. Res pa je, da je vlagatelju dejal, da je po njegovi presoji njegova ponudba cenovno bolj ugodna od ponudbe ponudnika â??â??.Sekretar sodišča v izjavi dalje navaja, da sta po sestanku z dne 06.05.2002 s predsednikom sodišča pregledala obe ponudbi. Bila sta mnenja, da pridobljeni ponudbi ne ustrezata njihovim pričakovanjem. Po njunem laičnem mnenju sta bili obe ponudbi cenovno neugodni. Zato in glede na to, da se še ni iztekel rok, sta se odločila, da bo naročnik poskusil pridobiti še kakšno ponudbo ter tako tudi preveriti, ali je vlagateljeva ponudba resnično cenovno ugodna. Sekretar sodišča navaja, da je bilo po njegovem mnenju takšno ravnanje pravilno in v skladu z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. To se je izkazalo s tem, da je bila pridobljena ponudba izbranega ponudnika bistveno cenejša od obeh, dotlej zbranih ponudb.
V zvezi z ostalimi revizijskimi navedbami sekretar sodišča dodaja, da je z vlagateljem vselej kontaktiral (največkrat na njegovo iniciativo) z namenom, da ga korektno obvešča, v kateri fazi je postopek oddaje javnega naročila. še enkrat pa je poudaril, da mu ni nikoli dejal, da je oziroma da bo njegovi firmi oddano javno naročilo, saj takšna odločitev ni bila v njegovi pristojnosti.

Naročnik je dne 23.07.2002 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v reševanje Državni revizijski komisiji. V priloženem mnenju (spremnem dopisu, z dne 22.07.2002, št. Su 040801/2002-6) naročnik navaja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo prepozen, zaradi česar ga je s sklepom, št. Su 040801/2002-6, z dne 17.07.2002, zavrgel. Glede na to, da tudi iz vlagateljeve vloge, z dne 20.07.2002, izhaja, da je dne 21.06.2002 s strani sekretarja sodišča prejel telefonsko obvestilo o oddaji naročila, naročnik meni, da je takšna odločitev utemeljena. Naročnik tudi meni, da je ravnal v skladu z določili ZRPJN, ko je vlagatelja najprej pozval k dopolnitvi zahtevka ter k plačilu takse, nato pa v okviru predhodnega preizkusa zavrgel zahtevek.
Naročnik dalje navaja, da je zahtevek tudi neutemeljen in bi ga bi bilo treba zavrniti tudi v primeru, če bi bil pravočasen. Kot je razvidno iz listinske dokumentacije, je bila ponudba izbranega ponudnika pridobljena v roku, določenim s sklepom o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti kot okvirnim datumom zbiranja ponudb. Za relativno dolg okvirni datum zbiranja ponudb se je naročnik odločil zato, ker je glede na izkušnje, ki jih je imel pri oddaji javnega naročila male vrednosti v zvezi z izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja v letu 2001, pričakoval, da bo prišlo do težav pri zbiranju ponudb oziroma da bo prejel relativno majhno število ponudb, katerih konkurenčnost bo vprašljiva. Okvirni datum zbiranja ponudb torej ni bil določen zaradi favoriziranja izbranega ponudnika, temveč s ciljem pridobiti čimveč konkurenčnih ponudb ter nato izmed njih izbrati najcenejšo. To potrjuje tudi dejstvo, da stroški izvajanja pogodbenih nalog s strani izbranega ponudnika v času od 01.09.2002 do 31.12.2003 znašajo skupaj 800.000,00 SIT (brez DDV), medtem ko bi bili skoraj še enkrat višji v primeru, da bi bilo naročilo oddano vlagatelju. Le-ti bi namreč za enako obdobje in enak obseg storitev znašali najmanj 1.569.400,00 SIT (brez DDV), in sicer 816.000,00 SIT pavšala, 90.500,00 SIT za izdelavo požarnih redov z oceno požarne ogroženosti, 97.100,00 SIT za izdelavo požarnega oziroma evakuacijskega načrta, 565.800,00 SIT pa bi bilo treba odšteti za usposabljanje s preizkusi znanja za cca. 123 zaposlenih. Upoštevaje navedeno naročnik meni, da je ravnal pravilno, ko je naročilo oddal izbranemu ponudniku. Glede na to, da je njegovo ponudbo pridobil še pred 01.06.2002, ocenjuje, da je bila pravočasna. Naročnik še poudarja, da že iz same dikcije besedila dopisa, s katerim je naročnik pozval potencialne ponudnike k oddaji ponudb, izhaja, da gre v primeru 15 oziroma 7 dnevnega roka za instrukcijski rok, čigar prekoračitev za ponudnika ne more imeti negativnih posledic, v kolikor je ponudba oddana do datuma, ki je predviden za zbiranje ponudb.
Naročnik zaključuje, da je s tem, ko je naročilo oddal izbranemu ponudniku, ravnal pravilno in v skladu z določili ZJN-1 in Pravilnika.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je, pred vsebinsko presojo utemeljenosti zahtevka za revizijo, najprej preverila utemeljenost sklepa, ki ga je izdal naročnik.
Pri tem je ugotovila, da je med naročnikom in vlagateljem nesporno priznano dejstvo, da je vlagatelj dne 21.06.2002 izvedel, po telefonskem pogovoru s predstavnikom naročnika, da je cenovno najbolj ugodno ponudbo podal ponudnikâ??â??., s katero je zato naročnik sklenil skleniti ustrezno pogodbo.
To potrjuje tudi vlagatelj v zahtevku za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da je po odločitvi o dodelitvi naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila.
V obravnavanem primeru je bil postopek oddaje javnega naročila voden po postopkovnih pravilih za oddajo javnih naročil male vrednosti, zato je potrebno v postopku upoštevati določbe Pravilnika.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izvajanje storitev s področja varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti ocenil vrednost obravnavanega javnega naročila na â??â??.(brez DDV), zaradi česar se uporabijo v danem primeru določbe 12. člena Pravilnika, ki določa pravila postopka za primere, ko vrednost javnega naročila znaša nad 250.000,00 SIT do 1.000.000,00 SIT. 12. člen Pravilnika določa, da se obvestilo o oddaji naročila po drugem odstavku 78. člena ZJN-1 pošlje neizbranim ponudnikom samo, če le ti to zahtevajo. Zaradi navedenega bi moral vlagatelj zahtevati pisno obvestilo o oddaji naročila, v nasprotnem primeru, ko pa tega ni zahteval, pa je začel teči rok za vložitev revizijskega zahtevka v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN v trenutku, ko je izvedel, da je bilo javno naročilo oddano.
O odločitvi o dodelitvi naročila pa je vlagatelj izvedel 21.06.2002, kar med strankama ni sporno. S tem je začel teči osem dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo, ki je potekel dne 01.07.2002.
Zahtevek vlagatelja za revizijo, ki je bil poslan priporočeno po pošti dne 08.07.2002, je zato prepozen in ga je naročnik v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN pravilno zavrgel, pred tem pa vlagatelja pravilno pozval, da vplača ustrezno takso.

Državna revizijska komisija pri obravnavi revizijskega zahtevka ni presojala revizijskih navedb in dokazov (izven kroga obstoja procesnih predpostavk za odločanje o zahtevku za revizijo), ki obravnavajo nepravočasnost vložitve zahtevka za revizijo. Ker je ugotovila, da je zahtevek za revizijo prepozen, ni sledila vlagateljevim predlogom za izvedbo zaslišanja sekretarja sodišča in morebitnega soočenja z vlagateljem.

Ob tem Državna revizijska komisija opozarja vlagatelja zahtevka za revizijo, da ima v postopku oddaje javnega naročila (ne glede na njegovo ocenjeno vrednost) možnost biti seznanjen s pravili poteka postopka (v vseh fazah), ki jim naročnik sledi ter se na ta način seznani tudi s svojimi pravicami v postopku in posledično z možnostmi učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj zahtevka za revizijo v obravnavanem primeru ni zahteval pojasnil, predpisa o oddaji javnih naročil male vrednosti pri naročniku oziroma pisnega obvestila o oddaji javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost naročnike odločitve o zahtevku za revizijo v okviru pravil naročnika (ki jim vlagatelj ne ugovarja) in revizijskih navedb ter dokazov iz dokumentacije o oddaji javnega naročila.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??

Natisni stran