018-153/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) poâ??â??â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo a 1.) samonakladalnega komunalnega vozila za zabojnike velikosti 5-7 m3: 1 kos in a 2.) samonakladalnega komunalnega vozila za zabojnike velikosti 5-7 m3 z dvigalom, cisterno za fekalije, posipalcem za pesek in sol in ploščo za plug: 1 kos ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??..(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??..

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za nabavo a 1.) samonakladalnega komunalnega vozila za zabojnike velikosti 5-7 m3: 1 kos in a 2.) samonakladalnega komunalnega vozila za zabojnike velikosti 5-7 m3 z dvigalom, cisterno za fekalije, posipalcem za pesek in sol in ploščo za plug: 1 kos, objavljen v Ur.l. RS, števâ??â??, pod štev. objaveâ??â??

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??.., pod štev. objave â??â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za nabavo a 1.) samonakladalnega komunalnega vozila za zabojnike velikosti 5-7 m3: 1 kos in a 2.) samonakladalnega komunalnega vozila za zabojnike velikosti 5-7 m3 z dvigalom, cisterno za fekalije, posipalcem za pesek in sol in ploščo za plug: 1 kos.

Vlagatelj je še pred javnim odpiranjem ponudb zahteval revizijo postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da podaja pritožbo na del razpisne dokumentacije javnega razpisa JN 71334 za dobavo dveh samonakladalnih komunalnih vozil, saj so ta po njegovem mnenju v nasprotju z 5., 7., 31., 32. in 50. členom Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), in sicer :
Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim določil pogoje glede tehnične opremljenosti vozil, kjer je kot pogoj navedel: "avtomatsko centralno mazanje šasije", kar pa je po mnenju vlagatelja nerazumno, saj je ta tehnologija tehnično zastarela in s stališča zakonodaje ekološko oporečna v primerjavi z vozili, ki imajo novejšo tehnologijo in tega ne uporabljajo več. Pri tem vlagatelj poudarja, da je npr. pri vozilu, ki ga ponuja sam, t.j. Mercedes Benz, to nadomeščeno z ležajnimi mesti, kjer sploh ni potrebno nobeno mazanje oziroma vzdrževanje. Taka sprememba je bila potrebna, pojasnjuje vlagatelj, saj je avtomatsko mazanje na šasijah, kot je že uvodoma rečeno, za okolico neprijazno, kar pride še posebej do izraza pri mestnih vozilih, komunalnih vozilih ipd.. Vlagatelj opozarja, da takšna tehnologija, kot jo pogojuje naročnik, posledično povzroča, da pade večina mazalnih sredstev direktno na tla, kar seveda povzroča onesnaževanje v naravi. Vlagatelj dalje poudarja, da tako pogojevana tehnična opremljenost vpliva na večje stroške vzdrževanja vozila, kar pa v končni fazi ni namen naročnika, pri tem pa izguba točk (4), ki jih naročnik sicer namenja tistemu ponudniku, ki bo izpolnjeval navedeni pogoj, neposredno vpliva na izbor končnega ponudnika pri približno 10% nižji ceni.
Nadalje vlagatelj navaja, da je naročnik kot pogoj navedel tudi: "predvidene medosne razdalje". Pri je tem produkt oziroma vozilo, ki ga ponuja vlagatelj pod tč a l.) dobavljiv z medosno razdaljo 3560 mm, kar za samo 210 mm presega zahteve javnega razpisa. Vlagatelj opozarja, da ta majhna razlika ponovno pomeni v točkovanju tehnične opremljenosti izgubo 5 točk. Vlagatelj je tudi tu mnenja, da je naročnik s takšnim vrednotenjem sam izločil ugodnost cene kot eno izmed osnovnih meril za cenitev ponudbe in na tak način že vnaprej preferiral tistega ponudnika, ki bo izpolnjeval te tehnične zahteve.
Vlagatelj navaja še, da je naročnik kot enega izmed pogojev glede tehnične opremljenosti, predvidel: "zadnje vzmetenje trapezno". Vlagatelj opozarja, da je novejša tehnologija zadnjih paraboličnih vzmeti za smetarska vozila veliko bolj primerna kot pa zastarelo trapezno vzmetenje na zadnji osi.
Dalje vlagatelj navaja, da je naročnik kot naslednji pogoj navedel tudi: "zahtevano minimalno moč motoria 206 KW" pod točko a 2.), pri drugem vozilu pod točko a 2.) pa je zahtevana minimalna moč 206 KW. Vlagatelj navaja, da bi bilo njegovo vozilo MB dobavljeno z močjo 205 KW, kar ponovno pomeni izgubo kar 8 točk glede vrednotenja tehničnih meril zaradi odstopanja samo 1 KW. Tudi to odstopanje po mnenju vlagatelja ponovno ni primerljivo v točkovanju pri ceni.
Vlagatelj meni, da je s stališča vlagatelja tako pogojevana tehnična opremljenost v razpisnih pogojih v nasprotju s 50. členom ZJN-1, saj glede tega daje prednost tistemu ponudniku oziroma proizvajalcu, ki izpolnjuje te pogoje, čeprav lahko npr. drug ponudnik oziroma proizvajalec dobavi s stališča tehnične opremljenosti bolj kakovostna vozila, kar je po vlagateljevem mnenju tudi v nasprotju z 32. členom ZJN-1.
Tako je naročnik glede možnega števila pridobitve točk ponudnikov po posameznih postavkah meril po mnenju vlagatelja nelogično in nerazumljivo visoko ocenil oziroma je dal prevelik pomen točkam, ki se nanašajo na tehnično opremljenost vozil. Takšno vrednotenje pogojev pa po mnenju vlagatelja ni smiselno in opravičljivo in neupravičeno diskriminira ter postavlja v neenakopraven položaj ostale ponudnike.
Glede na vse navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik ugodi revizijskemu zahtevku ter razveljavi navedene razpisne pogoje in merila, sprejme zgoraj navedene predloge ter spremeni pogoje in vrednotenje meril glede tehničnih zahtev kot predlaga in jih posreduje ostalim ponudnikom.

Naročnik je dne 9.7.2002 izdal sklep, štev. JR 05/2002, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da vlagatelj zahteva spremembo pogojev in vrednotenje meril glede tehničnih zahtev, ki naj bi bila v nasprotju s 5., 7., 31., 32. in 50. členom ZJN-1, glede avtomatskega centralnega mazanja šasije, medosne razdalje, zadnje vzmetenje trapez in moč motorja, ker so po mnenju vlagatelja nerazumna.
V zvezi s tem naročnik opozarja, da v tehničnih zahtevah za izdelavo ponudbe ni navedenih pogojev, ki jih vlagatelj navaja in da tudi niso izločitveni pogoji. V skladu s 5. in 7. členom je naročnik izbral odprt postopek oddaje javnega naročila, da je zagotovljena jasnost in možnost pridobitve posla, merila pa so opredeljena glede na branžno specifiko in nikogar diskriminatorno ne obravnavajo, saj če ne izpolnjuje ene zahteve, dobi manj točk samo pri tej postavki, lahko pa ponudi tudi svoje boljše variantne rešitve.
Naročnik dalje navaja, da v skladu z 31. in 32. členom ZJN-1 v razpisni dokumentaciji ni bilo omenjenih blagovnih znamk, patenta ali tehničnih specifikacij, ki bi določene ponudnike izločevali in so iz tega razloga za naročnika opravičljivi, ne pa iz ponudnikovih okoliščin (komentar 32. člena ZJN-1, str. 112).
Naročnik navaja tudi, da se po določbah 50. člena ZJN-1 prepoveduje sprememba meril, kot jih predlaga vlagatelj. Merila so opisana in ovrednotena in so po mnenju naročnika smiselno povezana z vsebino javnega razpisa in opravičljiva glede na specifiko dejavnosti, za katero se blago nabavlja. Merila po naročnikovem mnenju tudi niso diskriminatorna, saj je vrstni red smiseln in opravičljiv (vrednost ponudbe 50 točk, tehnična opremljenost 35 točk in plačilni rok 15 točk).
Naročnik navaja še, da se vozila izdelujejo po naročilu in da ni večjih posegov za zagotovitev:
avtomatsko centralno mazanje šasije: če bi naročnik iskal najsodobnejšo izvedbo, je ne bi mogli ponuditi vsi ostali ponudniki,
medosna razdalja: medosno razdaljo se lahko prilagaja po potrebi, brez večjih posegov,
zadnje vzmetenje trapez: vsak proizvajalec ima možnost vgraditi vse vrste vzmetenja, predlaga pa lahko njegovo najboljšo izvedbo,
moč motorja: vsak proizvajalec ima celo paleto motorjev, ki jih lahko ponudi, predlaga pa lahko tudi najustreznejšega.
Naročnik opozarja, da imajo vsi proizvajalci tovrstne opreme izdelane take rešitve oziroma da jih lahko ponudijo, četudi so posamezni sklopi morda zastareli.
Na koncu naročnik navaja, da je predmetni javni razpis za oddajo naročila za nabavo dveh samonakladalnih komunalnih vozil za zabojnike ponovljen iz razloga, ker je bil razveljavljen zaradi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, zaradi nepravilno opredeljenih tehničnih zahtev in meril ter da so bile tehnične zahteve in merila v ponovljenem razpisu usklajena. Po navedenih merilih lahko vlagatelj pri tehnični opremljenosti zbere 35 točk. Naročnik opozarja, da bi, v kolikor bi še drugače prilagajal merila pri vlagatelju, druge ponudnike postavil v neenakovreden položaj oziroma jih sploh ne bi imel (zahtev in meril). Vlagatelj se je ponovno pritožil na zahteve in merila, s tem pa naročniku nastaja škoda, saj ne more izpeljati planirane investicije, zato naročnik zahtevek za revizijo zavrača kot neutemeljen.

Vlagatelj je dne 17.7.2002 obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo postopka javnega naročila. Pri tem vlagatelj še pojasnjuje, da navedene štiri zahteve, ki jih je v razpisni dokumentaciji ponovno navedel naročnik in zoper katere je vlagatelj že enkrat vložil zahtevek za revizijo, dajejo v končnem seštevku takšno število negativnih točk, ki jih ponudnik s komercialnimi pogoji, nižjo pogodbeno ceno in ugodnejšimi pogoji ne more nadoknaditi, to pa v končni fazi pomeni razlog za nedodelitev točk vlagatelju na podlagi navedenih meril ali pa tudi razlog za izločitev njegove ponudbe po 18. točki 1. odstavka 3. člena ZJN-1 v zvezi z 2. odstavkom 76. člena ZJN-1, kar je v nasprotju z enakopravnim obravnavanjem vseh ponudnikov v vseh fazah postopka javnega naročanja.

Naročnik je dne 17.7.2002, z dopisom, štev. JR 05/2002, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v reševanje Državni revizijski komisiji. V priloženem mnenju naročnik navaja, da je v ponovljenem postopku javnega razpisa za nabavo samonakladalnega komunalnega vozila za zabojnike velikosti 5 - 7 m3: 1 kos in samonakladalnega komunalnega vozila za zabojnike velikosti 5 - 7 m3 z dvigalom, cisterno za fekalije, posipalcem za pesek in sol in ploščo za plug: 1 kos, vlagatelj ponovno vložil zahtevek za revizijo glede tehničnih zahtev in meril, čeprav so bila le-ta usklajena tako, da zagotavljajo načelo enakopravnosti v skladu s 7. členom ZJN-1. V primeru nadaljnjih korekcij naročnik meni, da se mu bo okvir zamišljene nabave izničil, če pa opredeli merila in zahteve po zahtevi vlagatelja, pa ne bi bilo pravično ne do naročnika, kot tudi ne do ostalih ponudnikov, saj meni, da po teh merilih lahko vlagatelj doseže vseh 35 točk pri tehnični opremljenosti. Naročnik opozarja, da bo zaradi neizvedene planirane nabave prišlo do ekonomske škode ter zaradi spredaj navedenega in ob utemeljitvah, navedenih v obrazložitvi sklepa naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo, Državni revizijski komisiji predlaga, da vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve nekaterih dejanskih vprašanj, dne 22.7.2002, skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN, od vlagatelja pridobila dodatna pojasnila.

Državna revizijska komisija je dne 22.7.2002 naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje dodatna pojasnila. Naročnik je zaprošena dodatna pojasnila posredoval v svojem dopisu, štev. JR 05/2002, z dne 24.7.2002.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, , proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

V obravnavanem primeru se vlagatelj ne strinja z enim od meril za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji, oziroma se ne strinja s tam opisanim načinom uporabe spornega merila. Vlagatelj se pri tem sklicuje na določila 5., 7., 31., 32. in 50. člena ZJN-1 in trdi, da pri ocenjevanju ponudb sporno merilo povzroči tako veliko izgubo točk, da neposredno vpliva na izbor končnega ponudnika, s tem pa ponudnike postavlja v neenakopraven položaj. ZRPJN v 10. členu določa, da zahtevka za revizijo ni možno vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Državna revizijska komisija je morala zato ugotoviti, ali je naročnik v obravnavanem primeru merila za izbiro najugodnejše ponudbe oblikoval v skladu z določili ZJN-1.

Naročnik je v objavi razpisa v Uradnem listu RS, pod točko 15 (rubrika "Merila za ocenitev ponudb") navedel naslednja tri merila za izbiro najugodnejše ponudbe:
- cena: 50 točk
- tehnična opremljenost: 35 točk
- plačilni rok: 15 točk

V razpisni dokumentaciji je naročnik v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v 10. členu, na straneh 6 in 7 zapisal, da bo pri ocenjevanju ponudb uporabljal naslednja merila za izbiro najugodnejšega ponudnika:

1.) končna vrednost ponudbe 50 % = 50 točk
število točk (T) se izračuna po naslednji enačbi:

najnižja končna vrednost ponudbe
T = ------------------------------------------ x 50
ponujena končna vrednost ponudbe

Po tej formuli dobi najnižja ponudba 50 točk, ostale pa ustrezno manjše število točk.

2.) tehnična opremljenost 35% = 35 točk
Za izpolnjevanje spodaj navedenih zahtev dobi ponudnik naslednje število točk:
- Moč motorja za vozilo a1.) min 180 kW, navor min 970 Nm, EURO III in a2.) min 206 kW, navor min 1100 Nm, EURO III 8 točk
- Menjalnik: za obe vozili - najmanj 9 stopenjski 8 točk
- Medosna razdalja za vozilo a1.) 3,25 - 3,35 m in a2.) 3,85 - 3,95 m: 5 točk
- Sprednje vzmetenje za vozilo a1.) najmanj 5,6 ton in a2.) najmanj 7,5 ton: 5 točk
- Zadnje vzmetenje trapez - pri obeh vozilih: 5 točk
- Avtomatsko centralno mazanje šasije - pri obeh vozilih: 4 točke
Ponudba, ki ne izpolnjuje posamezne tehnične opremljenosti dobi zmanjšano število točk samo pri posamezni postavki, ki je ne izpolnjuje.

3.) plačilni rok 15 % = 15 točk
število točk (PR) se izračuna po naslednji enačbi:
PRpon
PR = ---------- x 15
Prmax

PRpon -število dni ponujenega plačilnega roka
PRmax -število dni maximalnega plačilnega roka
Po tej formuli dobi ponudba z najdaljšim plačilnim rokom 15 točk, ostale pa ustrezno manjše število točk. V tej postavki se bodo upoštevali samo brezobrestni roki plačil.

Prvemu in tretjemu navedenemu merilu za izbiro najugodnejše ponudbe vlagatelj ne nasprotuje. Pač pa vlagatelj meni, da so sporni posamezni segmenti (t.i. podmerila) drugega navedenega merila ("Tehnična opremljenost"), in sicer "Moč motorja" za vozilo a2.), "Medosna razdalja" za vozilo a1.), "Zadnje vzmetenje trapez" pri obeh vozilih ter "Avtomatsko centralno mazanje šasije", prav tako pri obeh vozilih. Ob navedenem se je Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku usmerila na presojo omenjenih segmentov merila "Tehnična opremljenost". Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega in dejanskega stanja v predmetni zadevi skladno z 12. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Ur.l. RS, št. 55/2000) za strokovno mnenje zaprosila tudi neodvisnega strokovnjaka (v nadaljevanju: strokovnjak).

ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8.. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe je v 50. členu ZJN-1 (Določitev meril) med drugim določeno, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa za in v razpisni dokumentaciji (1. odstavek 50. člena), da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter da merila ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (2. odstavek 50. člena). Zakon dalje določa, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila naročnik meril ne sme več spreminjati (3. odstavek 50. člena), pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji (4. odstavek 50. člena).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru iz meril za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji, razviden pomen vsakega posameznega merila in da so merila v tem smislu določena v skladu z zakonom. Pri prvih dveh merilih (ki med strankama sicer nista sporni) je iz razpisne dokumentacije mogoče razbrati tudi opis predvidenega načina uporabe meril - torej to, kako (na kakšen način) naj bi bilo merilo uporabljeno v fazi ocenjevanja ponudb. Nasprotno pa je način uporabe merila "Tehnična opremljenost", kateremu nasprotuje vlagatelj, v razpisni dokumentaciji opisan dvoumno oziroma na način, ki dopušča različne interpretacije. Iz besedila na 7. strani razpisne dokumentacije je namreč mogoče razumeti, da bo v fazi ocenjevanja ponudb tista ponudba, ki ne bo izpolnjevala posamezne tam navedene zahteve s področja tehnične opremljenosti vozila, dobila "zmanjšano število točk" pri posamezni postavki ("Ponudba, ki ne izpolnjuje posamezne tehnične opremljenosti dobi zmanjšano število točk samo pri posamezni postavki, ki je ne izpolnjuje.") - pri tem pa ostaja nejasno kakšno število točk naj bi taka ponudba prejela in kako naj bi bilo število točk izračunano. Ob opisanem je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da naročnik sporno merilo ni določil v skladu z zahtevami iz 50. člena ZJN-1. Kot rečeno, ZJN-1 v 50. členu izrecno zahteva, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji vnaprej ne le navesti in ovrednotiti vsa merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ampak jih mora tudi opisati - to je vnaprej pojasniti, kako bodo merila uporabljena v fazi izbire najugodnejše ponudbe. Zahteva zakona po jasnem opisu meril za izbiro najugodnejše ponudbe, njihovega pomena in načina njihove uporabe je v prvi vrsti namenjena zagotavljanju preglednosti postopka oddaje javnega naročila v fazi primerjave, vrednotenja in ocenjevanja ponudb, v kateri je javnost sicer izključena. Obenem pa navedena zahteva zakona skuša zagotoviti tudi realizacijo enega izmed temeljnih načel javnega naročanja in sicer, da bodo vsi potencialni ponudniki v fazi izbire najugodnejše ponudbe obravnavani enakopravno (7. člen ZJN-1) ter da bo izbira med njimi opravljena na kar je le mogoče objektivnih podlagah. Opis spornega merila v razpisni dokumentaciji pa v obravnavanem primeru dopušča različne interpretacije in s tem tudi možnost neenakopravnega obravnavanja ponudnikov v fazi ocenjevanja ponudb.

Državna revizijska komisija je dalje preverila tudi očitke vlagatelja, ki se nanašajo na samo vsebino spornega merila "Tehnična opremljenost", to je na tiste tehnične zahteve za obe vozili, ki so vključene v navedeno merilo in so med strankama sporne. Državna revizijska komisija se je pri presoji vlagateljevih navedb v tem delu zahtevka za revizijo oprla tako na dodatna pojasnila vlagatelja in naročnika kot tudi na pridobljeno strokovno mnenje, pri čemer je prišla do ugotovitev, ki so opisane v nadaljevanju.

Kar zadeva zahtevo naročnika, ki se nanaša na moč motorja za vozilo a 2.), je potrebno upoštevati, da v danem primeru naročnik zahtevano minimalno moč motorja (206 kW) povezuje s točno določenim potrebnim navorom (1100 Nm). Vedno, ko se moč in navor motorja omejujeta na kakršno koli velikost, se iz objektivnih razlogov lahko zgodi, da je kateri od ponudnikov v neenakopravnem položaju. Vendar navedeno zahtevo samo po sebi še ni mogoče označiti kot diskriminatorno, če je v sistem ocenjevanja ponudb (merila za izbiro najugodnejše ponudbe) kot celoto vključena tako, da ne izključuje iz konkurence posameznih ponudnikov, ki bi sicer prav tako lahko ponudili ustrezno vozilo. V obravnavanem primeru pa je potrebno upoštevati, da je vlagatelj, kot zatrjuje, sposoben ponuditi (drugače sicer ustrezno) vozilo z močjo 205 kW, ki bi bilo zaradi naročnikove zahteve po moči motorja najmanj 206 kW ter ob upoštevanju načina uporabe spornega merila (ki ga je naročnik natančneje pojasnil šele na zahtevo Državne revizijske komisije, z dne 22.7.2002), pri navoru 1100 Nm ocenjeno z za kar 8 točk nižjo oceno kot možno konkurenčno vozilo z močjo motorja 206 kW in navorom 1100 Nm. Ob upoštevanju predvidenega sistema ocenjevanja ponudb (meril za izbiro najugodnejše ponudbe) kot celote, je tako mogoče ugotoviti, da bi moral v obravnavanem primeru (zaradi zahteve naročnika po minimalni moči motorja 206 kW) ponudnik, ki bi ponudil vozilo s samo 1 kW manj močnim motorjem kot morebitni konkurent, posledično izgubo točk pri merilu "Tehnična opremljenost" kompenzirati z nesorazmernim znižanjem cene. V okoliščinah danega primera je tako potrebno ugotoviti, da je sporna tehnična zahteva oziroma podmerilo v resnici oblikovano tako, da po eni strani neopravičeno daje prednost določenim možnim ponudnikom, medtem ko druge možne ponudnike že v izhodišču neopravičeno postavlja v slabši položaj.

Pri presoji sporne tehnične zahteve, ki se nanaša na medosno razdaljo za vozilo a1.), se je Državna revizijska komisija oprla predvsem na mnenje strokovnjaka, ki opozarja, da medosna razdalja vozila ni nepomemben dejavnik pri nakupu vozil, ki so predmet obravnavanega razpisa, saj je za določen tip nadgradnje sprejemljiva medosna razdalja v razmaku samo nekaj centimetrov. Strokovnjak tudi opozarja, da so vozila z večjo medosno razdaljo manj okretna, pri polnih obremenitvah pa se s spreminjanjem medosne razdalje spreminja tudi obremenitev posameznih osi. Zato strokovnjak ocenjuje, da je 210 mm večja medosna razdalja (za kolikor naj bi vozilo, ki ga je sposoben ponuditi vlagatelj, presegalo zahteve naročnika) pri vozilih z manjšo nosilnostjo in nekaterih nadgradnjah v resnici lahko tehnično nesprejemljiva. V zvezi s sporno tehnično zahtevo pa je po mnenju Državne revizijske komisije potrebno upoštevati tudi okoliščine, na katere opozarja naročnik, in sicer, da je uporaba vozil, ki so predmet tega razpisa, večnamenska (vozila morajo voziti v najneugodnejših vremenskih razmerah do najtežje dostopnih strank) ter da je potrebno nabaviti takšna vozila, da bo vožnja z njimi varna, funkcionalna in da bodo vozniki z njimi zadovoljni (naročnik je tudi pojasnil, da so vodja voznega parka in vozniki iz dosedanjih izkušenj smatrali, da je za uporabo najboljša v merilih določena medosna razdalja). Sledeč mnenju strokovnjaka ter ob upoštevanju dejstva, da gre pri tem za vprašanje opredeljevanja naročnikovih potreb v zvezi s predmetom obravnavanega javnega naročila, ki so povezane izključno z njegovim poslovanjem in odgovornostjo za opravljanje poslovne dejavnosti, ki mu je poverjena, je Državna revizijska komisija ocenila, da zahtevo naročnika po medosni razdalji v obravnavanem primeru, v okviru s strani vlagatelja ponujenih in izvedenih dejstev in dokazov ni mogoče označiti kot diskriminatorno.

V zvezi s sporno tehnično zahtevo, ki se nanaša na "zadnje vzmetenje trapezno" vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je novejša tehnologija zadnjih paraboličnih vzmeti za smetarska vozila veliko bolj primerna kot pa zastarelo trapezno vzmetenje na zadnji osi. Na tem mestu Državna revizijska komisija najprej opozarja, da vprašanje primernosti posameznega merila za izbiro najugodnejše ponudbe ne more biti predmet revizije, razen v primeru, če se izkaže, da v danih okoliščinah posameznega primera neopravičeno diskriminira potencialne ponudnike. V obravnavanem primeru je strokovnjak pojasnil, da se trapezne vzmeti praviloma uporabljajo za vozila ki prevažajo težke tovore in so praviloma enakomerno polno obremenjena ter da pri vozilih, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, trapezne vzmeti nimajo nikakršne prednosti pred paraboličnimi vzmetmi ali zračnim vzmetenjem. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je razlika v oceni, ki pri vrednotenju ponudb v tem segmentu prinese (oziroma odvzame) 5 točk, neupravičeno diskriminatorna do ponudnikov, ki ne morejo ponuditi zahtevano vzmetenje, so pa sposobni ponuditi drugačno (enakovredno ali morda celo boljšo) rešitev vzmetenja.

Podobne ugotovitve, kot so opisane zgoraj, veljajo tudi za zadnjo sporno tehnično zahtevo v okviru merila "Tehnična opremljenost", to je "avtomatsko centralno mazanje šasije". Vlagatelj trdi, da je tehnologija, kakršno zahteva naročnik, tehnično zastarela in ekološko oporečna v primerjavi z vozili, ki imajo novejšo tehnologijo in takšne rešitve ne uporabljajo več, poleg tega pa poudarja, da tako pogojevana tehnična opremljenost vpliva tudi na večje stroške vzdrževanja vozil. Tudi pri navedenih očitkih je, enako kot zgoraj, najprej potrebno ugotoviti, da se nanašajo na vprašanje primernosti sporne tehnične zahteve, ki se ocenjuje v okviru merila "Tehnična opremljenost". Kot že rečeno, se vprašanje (ne)primernosti meril samo po sebi v revizijskem postopku ne more obravnavati, pač pa je potrebno preveriti, ali merilo v danih okoliščinah posameznega primera neopravičeno diskriminira potencialne ponudnike. Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru sledila strokovnemu mnenju, da v kolikor naročnik ocenjuje, da je centralno mazanje vozila potrebno za normalno obratovanje vozila sicer lahko poda zahtevo za takšno izvedbo vozila, ne more pa izločiti oziroma slabše vrednotiti ponujena vozila, ki imajo drugačne, enakovredne ali celo tehnično boljše rešitve, ki ne vplivajo na normalno obratovanje vozila. Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je razlika v oceni, ki pri vrednotenju ponudb v tem segmentu merila "Tehnična opremljenost" prinese 4 točke, neupravičeno diskriminatorna do ponudnikov, ki ne morejo ponuditi zahtevano tehnično rešitev, so pa sposobni ponuditi drugačno (enakovredno ali morda celo boljšo) rešitev mazanja vozila.

Na koncu je potrebno poudariti tudi dejstvo, da naročnik v pisnih pojasnilih Državni revizijski komisiji (dopis naročnika, štev. JR 05/2002, z dne 24.7.2002) na več mestih navaja, da so vse štiri tehnične zahteve, ki so za vlagatelja sporne, le "â?? izhodiščne zahteve" ter da "â?? vsak ponudnik lahko predloži tudi več ponudb oziroma v ponudbi poleg zahtevane opreme predlaga svoje boljše izvedbe" oziroma, da "â?? lahko izbrani ponudnik predlaga pred ali po podpisu pogodbe najboljše rešitve, ki jih ima na svojih izdelkih in lahko se bo naročnik zanje tudi odločil." V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija opozarja, da obravnavani postopek oddaje javnega naročila (takšen, kot si ga je zamislil naročnik) ponudnikom ne dopušča oddajo variantnih ponudb, kar je naročnik v objavi razpisa v Uradnem listu RS jasno navedel (glej 5. točko objave javnega razpisa). Če bi naročnik želel upoštevati tudi ponudbe v variantah, bi namreč moral v skladu z določilom 52. člena ZJN-1 temu primerno pripraviti tudi razpisno dokumentacijo.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in ker ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo razpisa v celoti, je Državna revizijska komisija skladno z 2. alineo 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

O morebitnih stroških revizijskega postopka Državna revizijska komisija ni odločala, ker jih vlagatelj ni priglasil.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??..

Natisni stran