018-144/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), po članiciâ??â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo gasilskega specialnega vozila GVC-S-CO2 28/40 ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??(v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??.(v nadaljevanju: drugi vlagatelj) in zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??(v nadaljevanju: tretji vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??â??â??(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??â??

odločila:

1. V celoti se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo gasilskega specialnega vozila GVC-S-CO2 28/40, objavljen v Uradnem listu RS, štâ??â??, z dneâ??â??.., pod številko objaveâ??â??., popravek, objavljen v Uradnem listu RS, štâ??â??., z dneâ??â??..
2. Naročnik je dolžan plačati prvemu vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo v znesku 240.000,00 SIT, v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štâ??â??, z dneâ??â??., pod številko objaveâ??â??., objavil javni razpis za dobavo gasilskega specialnega vozila GVC-S-CO2 28/40. Naročnik pa je v Uradnem listu RS, štâ??â??, z dneâ??â??., pod številko objaveâ??â??., objavil popravek predmetnega javnega razpisa. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 11.04.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 6 ponudb. Iz obvestila o oddaji naročila, št. 105-0/2002, z dne 26.04.2002, je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??â??â??(v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Prvi, drugi in tretji vlagatelj so skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) zaprosili naročnika za obrazloženo obvestilo, ki jim ga je naročnik posredoval dne 16.05.2002.

Prvi vlagatelj je dne 27.05.2002 (dokument, z dne 24.05.2002) pri naročniku vložil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila, v katerem navaja, da je bilo javno odpiranje ponudb 11.04.2002 in da iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb izhaja, da je bila ponudba izbranega ponudnika najdražja in sicer je bila dražja za â??â??â??SIT od ponudbe prvega vlagatelja, kar predstavlja višjo ceno za 23%, pri čemer pa iz obrazložitve o oddaji naročila ne izhaja, da bi bilo ponujeno vozilo prvega vlagatelja tehnično slabše od izbranega. Naročnik je že v samem razpisu kršil osnovno načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, saj ni določil vrednost predmeta javnega naročila. Po mnenju vlagatelja bi naročnik moral v razpisu podati oceno vrednosti javnega naročila, saj bi se na podlagi tako postavljene orientacijske vrednosti lahko pripravile primerne ponudbe. V konkretnem primeru, ko je naročnik zbiral ponudbe za nakup gasilskega avtomobila, bi lahko ponudniki, v kolikor bi bila znana orientacijska cena, svoje ponudbe tudi kvalitetno prilagajali samemu razpisu. Tako pa ponudnikom ob razpisu ni bilo znano, da je naročnik pripravljen za gasilsko vozilo, katerega običajna vrednost pri ostalih gasilskih brigadah, katerim so bila v Sloveniji tovrstna vozila že prodana, pripravljen plačati celih â??â??.SIT in ne kot je običajno za tovrstna vozila med â?? in â??â??â??SIT. V kolikor bi bila ta orientacijska cena ponudnikom znana, bi lahko svoje ponudbe še dodatno popestrili oziroma ponudili drugovrstno, bistveno dražjo opremo, ki bi izpolnila eventualna pričakovanja naročnika. Glede na to, da okvirna cena ob razpisu ni bila znana, so tako ponudniki prilagajali svoje ponudbe tehničnim potrebam ter primerljivim že izbranim vozilom v drugih gasilskih brigadah v Sloveniji, razen izbranega ponudnika, ki je ponudbeno ceno glede na ostale ponudnike bistveno dvignil.
Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je postavka "reference" pod točko 8 v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov, saj so reference postavka, ki omejuje vstop na razpis ponudnikom, ki pri dosedanjih dobavah gasilskih vozil v Sloveniji še niso sodelovali. S tem se zožuje konkurenca, zaradi česar prvi vlagatelj meni, da je tudi v tem delu razpis bil v nasprotju z osnovnimi načeli ZJN-1.
Prvi vlagatelj zatrjuje, da je v postopku ocenjevanja prispelih ponudb, naročnik evidentno ravnal v škodo prvega vlagatelja, oziroma je opravil točkovanje, s katerim je zavestno ali nezavestno oškodoval prvega vlagatelja zahtevka za revizijo in s tem favoriziral izbranega ponudnika. Iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila jasno izhaja, da je naročnik iskal razloge, zaradi katerih bi lahko opravičil svojo izbiro bistveno dražjega ponudnika, saj je večino postavk, ki jih je, kot izhaja iz tehničnih karakteristik in lastnosti vozila, opredelitev - ni podatka, zaradi česar je tudi ponudbo prvega vlagatelja ovrednotil z nižjim številom točk, pri čemer pa so podatki, ki jih je predložil prvi vlagatelj, bili v večini popolnoma transparenti in razpoznavni iz njegove ponudbe. V obrazložitvi tako pod postavko; valji, prostornina, maksimalen navor, hlajenje in največja hitrost naročnik ugotavlja, da v ponudbi ni podatka. Temu vsekakor ni tako, saj je ponudnik v svoji ponudbi jasno označil, da ponuja motor tipa DO 836 LFL03 z 206 KV oziroma 280 konji EURO 3. Vsak strokovnjak mora vedeti, da oznaka EURO 3 predstavlja oznako 6-valjnega vrstnega vodno hlajenega motorja, ki odgovarja vsem Europskim standardom, ki jih priznava tudi Slovenija. V tem delu ter pri ostalih ugotovitvah, kot izhajajo iz obrazložitve v delu, ki se nanaša na ugotovitev - ni podatka, prvi vlagatelj opozarja na to, da bi naročnik lahko izkoristil svojo pravico, izhajajočo iz prvega odstavka 54. člena ZJN-1 za podajanje dodatnih pojasnil v delih, v katerih sam ni mogel razbrati podatkov iz ponudbe oziroma mu ponudba ni bila jasna. Za pojasnila bi glede na razliko v ponujenih cenah celo moral naročnik zaprositi iz dveh razlogov:
1. Naročnik je z dopisom, z dne 19.04.2002, zaprosil prvega vlagatelja za dodatne tehnične podatke za monitor, črpalko in uporabo penilne snovi. Glede na to, da je zaprosil za te tri podatke, bi vsekakor lahko zaprosil tudi za obrazložitev postavk, pri katerih je ugotavljal, da podatka v ponudbi ni. Z dodatnimi pojasnili v ničemer ne bi posegal v vsebino ponudbe ali pa jo spreminjal.
6. Kot dober gospodar bi si pred odločitvijo o izbiri prejete ponudbo moral v celoti pojasniti, da bi lahko opravil pravilno vrednotenje in primerjavo prispelih ponudb. Z enostavno zahtevo po dodatnih pojasnilih bi lahko naročnik prihranil â??â??â??.SIT proračunskih sredstev. Dejstvo je, da bi dober gospodar, ki razpolaga s svojim denarjem storil vse, da bi si pridobil vse relevantne podatke, ki bi mu služili za temeljito presojo ponudb.
Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v razpisu zahteval podatek o največji hitrosti vozila oziroma ga je opredelil na 110 km/h. Prvi vlagatelj res ni v svoji ponudbi zapisal, da je maksimalna hitrost ponujenega vozila 113 km/h, vendar pa iz ponudbe izhaja pod točko motor, hlajenje, sklopka, da je v motorju elektronski omejevalec hitrosti na 85 km/h, kar je v skladu s slovensko cestno prometno zakonodajo, saj za tovrstna vozila, ki dosegajo 18 ton skupne mase, višja hitrost niti ni dovoljena. V kolikor bi naročnik prvega vlagatelja pozval na obrazložitev, bi jo prvi vlagatelj naročniku brez kakršnih koli zadržkov ter poseganje v sam razpisni postopek posredoval. Pod postavko širina naročnik ugotavlja, da podatek zajema le širino ogledal, pri čemer pa širina ni razvidna. V kolikor bi naročnik želel razpis izpeljati korektno bi z isto zahtevo za pojasnitev, kot jo je posredoval prvemu vlagatelju z dopisom, z dne 19.04.2002, pridobil tudi ta podatek. Pri navedbah v zvezi s širino je potrebno poudariti, da Slovenski kot tudi Evropski standardi določajo, da gasilska vozila nikakor ne smejo presegati širine 2,5 m brez ogledal. Glede na tako določene stroge standarde, je tudi vozilo prvega vlagatelja široko 2,49 m, kar torej v celoti izpolnjuje vse pogoje za homologacijo na slovenskem trgu.
Prvemu vlagatelju ni razumljiva postavka 17 - dovoljena skupna masa do 18.000 kg. Ponudba prvega vlagatelja je dovoljevala skupno maso 18.600 kg, kar torej presega dovoljeno maso za 600 kg, pri čemer pa je ta razlika le v korist naročnika, saj s tem pridobi le še dodatno možnost namestitve opreme na vozilo. V konkretnem primeru je naročnik večjo dovoljeno skupno maso obravnaval kot negativno postavko, kar je vlagatelju s strokovnega in tehničnega vidika popolnoma nerazumljivo. Pri postavki 24 - ročna zavora naročnik ugotavlja, da naj bi imelo vozilo prvega vlagatelja ročno zavoro na sprednji osi, kar ne ustreza dokumentaciji, ki se nahaja v spisu. Vozilo ima ročno zavoro na zadnji osi, kot je zahteval naročnik, saj se ročna zavora v vsa gasilska vozila že serijsko vgrajuje le na zadnjo os. Kako je prišel naročnik do take ugotovitve, prvemu vlagatelju ni znano. Prav tako je nepravilna ugotovitev pod postavko 25 - motorna zavora, izvedba z zvočno izolacijo. Kaj je naročnik mislil z zvočno izolacijo, prvemu vlagatelju ni znano. Dejstvo pa je, da je iz ponudbe razvidno, da je vozilo protihrupno zaščiteno ter odgovarja vsem EVG standardom. Protihrupna zaščita znaša 82 decibelov. V zvezi s postavko kabina naročnik ugotavlja, da ni navedenega hidravličnega dvigovanja kabine. Dejstvo je, da je hidravlično dvigovanje kabine serijsko vgrajeno v vsa tovrstna vozila, saj že več kot 6 let proizvajalci ne vgrajujejo ročnega dvigovanja kabine. Pri postavki armaturna plošča pod postavko kabina - točka 4, naročnik ugotavlja, da je v ponudbi samo 80% podatkov. V razpisu je določeno, da mora biti armaturna plošča opremljena z vsemi potrebnimi stikali, kontrolnimi lučmi, ročicami in merilnimi napravami. Pod točko 14, 15 in 18 ponudbe so vsi podatki v zvezi z armaturno ploščo in vsemi potrebnimi stikali. Po mnenju prvega vlagatelja je armaturna plošča opremljena popolno, navkljub temu, da ta postavka v razpisu ni dovolj jasno opredeljena. V zvezi s podatki pod postavko razno je pod točko 15 v ponudbi navedeno, da se šobe upravljajo iz voznikove kabine, možnost polnjenja žepne svetilke pa je navedena pod 6 alineo točke 18 ponudbe - polnilec za baterije. V zvezi s postavko vitlo, je prvi vlagatelj priložil ponudbi tudi prospekt, iz katerega je razvidno, da je vitlo hidravlično kot je zahtevano v razpisu, prav tako pa se tudi iz same ponudbe pod točko 3 da razbrati, da vitlo ni električno, saj bi v tem primeru morala biti opisana tudi njegova moč glede na porabo električne energije.
Pri postavki generator - zmogljivost, je naročnik razpis naknadno spremenil tako, da je zahteval zmogljivost 5 KVA. Prvi vlagatelj je ponudil generator zmogljivosti 4 KVA. V tem delu se tako jasno kaže nepopolnost razpisne dokumentacije, kjer ni bila opredeljena orientacijska cena naročila. V kolikor bi bila orientacijska cena opredeljena v okviru â??â??â??. SIT, kot jo je ponudil izbran ponudnik, bi tudi prvi vlagatelj lahko ponudil močnejši generator, ki pa je vsekakor tudi dražji. Glede na to, da v razpisu ni bila opredeljena orientacijska cena, je prvi vlagatelj ponudil generator, kot ga je že izdobavil v opremi drugih gasilskih vozil, ki so v uporabi v Sloveniji.
Pri postavki generator-armatura naročnik ugotavlja, da ni podatka, pri čemer pa je armatura serijsko opremljena z 3x 230 V. Pri postavki razsvetljevalni steber naročnik ugotavlja, da v tekstu ni podatka, vendar pa je iz skice vozila, ki je sestavni del ponudbe že na prvi pogled jasno razvidno, da je razsvetljevalni steber nameščen na zadnjem delu, kot je zahteval naročnik. Samo za to, ker v tekstu tega podatka ni, je pa razviden iz skice že na prvi pogled, je naročnik ponudbo prvega vlagatelja ocenil, da v pretežni meri ustreza zahtevam razpisa. V nadaljevanju je naročnik v razpisu zahteval pod postavko črpalka-tip centrifugalno 1 + 3 stopnje z avtomatskim reguliranjem in monitorjem. Ponudnik je ponudil črpalko z dvema stopnjema, pri čemer je potrebno poudariti, da je le ena ponudba, ki pa je bila zavrnjena, vsebovala tip črpalke z 1 + 3 stopnjami. Kar se tiče delovanja pri premiku vozila, pa je samo po sebi umevno, da črpalka deluje tudi pri premiku vozila in bi lahko ta podatek naročnik zahteval z dopisom, z dne 19.04.2002. V nadaljevanju pod točko priključki naročnik ugotavlja, da v ponudbi prvega vlagatelja ni "dveh B izhodov" in ni izhoda za varovalne šobe. V ponudbi je pod točko 8. opis centrifugalne črpalke. V drugem odstavku je navedeno, da je črpalka opremljena z naslednjimi priključki: na črpalki sta po dva tlačna B ventila, opremljena s storc spojkami, ki sta levo in desno napeljana k robu nadgradnje.
Pod točko sistem za gašenje s prahom S naročnik ugotavlja, da v ponudbi ni podatka ali je konstruktor preveril maksimalno dolžino cevi za varno in uspešno delo, pri čemer je sam naročnik zahteval, da je cev dolga 30 m. Kaj je želel s takšno dikcijo v razpisu prvemu vlagatelju ni znano. Pod postavko monitor, naročnik ugotavlja, da je le podatek o monitorju, ni pa naveden sistem za izpihovanje po uporabi. Naročniku kot strokovnjaku, bi moralo biti poznano, da ima vsak sistem za gašenje s prahom tudi že serijsko vgrajen sistem za izpihovanje po uporabi, kar torej pomeni, da bi lahko ta podatek oziroma to informacijo pridobil od prvega vlagatelja, v kolikor bi ga pozval k pojasnilu. Pri gasilni napravi CO2 je pod točko izvedba prav tako zahtevana konstruktorjeva preveritev maksimalne dolžine cevi za varno in uspešno delo, kar je prvemu vlagatelju popolnoma nejasna zahteva. V zvezi s točko navijak, pa v samem razpisu ni bilo postavljene zahteve po posredovanju podatkov o izmetu gasilnega sredstva v kg/s.
Pri električni opremi naročnik pod točko govorna naprava ugotavlja, da ni omenjena govorna naprava. V kolikor bi ponudbo natančno proučil, oziroma poiskal dodatne obrazložitve pri ponudniku, bi lahko ugotovil, da je govorna naprava omenjena v 18. točki ponudbe v 10. alinei.
Pri podrobnostih je bila ponudba prvega vlagatelja ocenjena kot delno ustrezna in to zaradi tega, ker naročnik očitno ni v celoti in natančno pregledal prispele ponudbe. Že sama barva za katero trdi, da ni omenjena, je za platišča jasno navedeno v postavki ponudbe - podvozje in barva z navedbo vseh barv, ki so na vozilu, tako platišč kot tudi okvirja, drugič pa je barva omenjena tudi v točki 19 ponudbe, kjer je pod - lakiranje in napisi natančno opisano, katere barve so uporabljene oziroma ponujene.
Znak "gasilci" je v ponudbi zato, ker so do sedaj vsi naročniki v Sloveniji tak znak sprejeli in predstavlja le popestritev ponudbe, ni pa povezan z nikakršnimi dodatnimi stroški. Glede na to, da je to dodatek k ponudbi, bi naročnik lahko od tega odstopil, vsekakor pa zaradi tega ne bi smel vlagatelju odtegniti točke. V nadaljevanju je pri gasilko reševalni opremi pri postavki - reševalna oprema ocena naročnika, da ponujena oprema delno ustreza razpisu, pri čemer je iz vseh posameznih postavk razvidno, da oprema v celoti odgovarja razpisu, vsled česar je popolnoma nerazumljivo zakaj je kot sklop reševalna oprema ocenjena le delno in ne v celoti. Iz vsega navedenega torej izhaja, da bi si naročnik lahko z zahtevo za obrazložitev ponudbe, ki jo je tako ali tako podal vlagatelju dne 19.04.2002, v celoti razjasnil vse postavke, za katere navaja v obrazložitvi, da niso razvidne, oziroma da niso omenjene ali pa ni podatka v ponudbi. S tem bi si le pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb.
Prvi vlagatelj nadalje navaja, da naročnik razpolaga s proračunskimi sredstvi. Zaradi navedenega bi kot dober gospodar moral storiti vse, da bi si prispele ponudbe v celoti razjasnil in da bi lahko na podlagi tako razjasnjenih ponudb opravil točkovanje. V konkretnem primeru pa je več kot očitno, da je bilo v interesu naročnika, da poišče v ponudbi prvega vlagatelja določene postavke, ki so mu omogočile znižanje števila točk, vse v smeri, da bi lahko izbral najdražjega ponudnika. Takšno ravnanje vsekakor ni v smislu temeljnih načel javnega naročanja, ki naročnikom nalaga gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev, saj kot izhaja iz obrazložitve, je večina postavk le naročniku nejasnih in ne neustreznih pri posameznih postavkah pa je celo neutemeljeno ocenjeval odgovarjajoče dele ponudbe z nižjim številom točk. Zahtevek za revizijo je še toliko bolj utemeljen, saj je naročnik zaradi njemu nejasnih postavk v ponudbi oziroma določenih postavk, ki jih je zavestno ali nezavestno tretiral kot nejasne, pa so v ponudbi zelo transparentno prikazane, porabil 17 milijonov več proračunskih sredstev. Ravnanje po načelu dobrega gospodarja nalaga slednjemu, da stori vse, kar je potrebno, da z najmanjšimi možnimi stroški doseže zaželjen učinek. V konkretnem primeru je več kot evidentno, da naročnik ni storil vsega, da bi si ponudbo prvega vlagatelja razjasnil do takšne mere, da bi lahko z gotovostjo in utemeljeno zagovarjal dodatni strošek v višini â??â??.SIT, ki ga je povzročil s tem, da je prihranil stroške za en enostaven dopis, s katerim bi zahteval od ponudnika, da pojasni vprašanja, ki mu v sami ponudbi niso bila jasna. Istočasno se vlagatelj sprašuje, ali je vozilo, katero je naročnik izbral,dejansko toliko boljše, da je vredno za to porabiti dodatnih â??â??â??SIT več samo zaradi tega, ker se naročnik ni dovolj potrudil, da bi si razjasnil ponudbo prvega vlagatelja.
V zvezi z zahtevo po referencah, za katere prvi vlagatelj meni, da je v nasprotju z osnovnim načelom enakopravnosti ponudnikov in ne bi smela biti sestavni del razpisa, prvi vlagatelj meni, da je naročnik popolnoma neutemeljeno ocenil ponudbo prvega vlagatelja. Prvemu vlagatelju se očita, da pod to postavko niso navedena primerljiva vozila in niso predložene risbe ali drugi dokazi. Iz dokumentacije, ki jo je vložil prvi vlagatelj izhaja, da je bilo ponudbi priloženo več slik in podatkov, kje vse je prvi vlagatelj že prodal tovrstna vozila, oziroma kateri uporabniki uporabljajo tovrstna vozila. Med ostalimi so to â??â??â??.
V kolikor bi naročnik želel preveriti verodostojnost navedb ponudnika, je imel možnost kontaktirati osebe, ki so bile navedene na referenčni listi, obrazec 14, za katerega naročnik zatrjuje, da niti naj ne bi bil priložen k ponudbi. Prvi vlagatelj tako meni, da je že sama zahteva po referencah v nasprotju z ZJN-1. V kolikor pa revizijska komisija meni, da reference sodijo v razpis, je naročnik pri odločanju o referencah, ki jih je ponudil vlagatelj, neutemeljeno dodelil najnižje število točk, saj so reference, kot so razvidne iz obr. 14 več kot ustrezne. Prav tako je naročnik za poprodajne aktivnosti za uradni servis v Sloveniji med merili za ocenjevanje predvidel 6 točk. Iz obrazložitve izhaja, da je namenil prvemu vlagatelju za poprodajne aktivnosti- razpoložljiv servis, le 1 točko. Iz ponudbe jasno izhaja, da je pooblaščen servis zaâ??â??â??â??., vsled česar bi moral dodeliti iz tega naslova vlagatelju 6 točk in ne ene. Kolikor je vlagatelju znano, je servis za izbranega ponudnika na Hrvaškem, kar torej pomeni, da ga v Sloveniji ni, zaradi česar vlagatelj meni, da bi za iz tega naslova izbrani ponudnik moral dobiti le eno točko.
Med vsemi predhodno navedeni kršitvami postopka izbire pa prvi vlagatelj opozarja, da je odločitev za izbor izbranega ponudnika temeljila tudi na dejstvu, da je izbrani ponudnik, kot navaja sam naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila v zadnjem odstavku 3. točke, pripravljen skleniti tripartitno pogodbo med naročnikom, dobaviteljem in proizvajalcem. Prvemu vlagatelju ni znano zakaj naj bi takšna tripartitna pogodba predstavljala določeno prednost, saj je vzorec pogodbe, ki je predstavljal sestavni del razpisne dokumentacije predvideval le dvopartitno pogodbo.
Zakaj je to dejstvo tako pomembno za naročnika, prvemu vlagatelju ni jasno. V razpisu sklepanje tripartitne pogodbe nikjer ni omenjeno kot določena prednost. Vsekakor pa se je potrebno vprašati, ali je cena več kot â??â??â??SIT za sklepanje tripartitne pogodbe dejansko tista vrednost, za katero je potrebno obremeniti proračunska sredstva ali pa je to le želja naročnika, ki pa ni in ne more biti pokrita z razpisnimi pogoji, oziroma z vidika načel dobrega gospodarja.
Glede na vse navedeno prvi vlagatelj meni, da je v samem postopku izbire bilo storjeno toliko procesnih ter vsebinskih pomanjkljivosti, zaradi katerih je sam postopek izbire potrebno razveljaviti ter na ta način omogočiti, da se prepreči neopravičen odliv zajetnih proračunskih sredstev, za katerih odliv pa ne obstoji nikakršen utemeljen oziroma ekonomsko upravičen razlog.
Prvi vlagatelj je še priglasil odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk, za posvet s stranko v višini 100 odvetniških točk in 20% DDV.

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo dne 27.05.2002 (dokument, z dne 24.05.2002), v katerem navaja, da je po pregledu obrazloženega obvestila o oddaji naročila, prišel do sklepov, da je naročnik njegovo ponudbo izločil iz neopravičljivih razlogov. Zato meni, da mora naročnik ponudbo ponovno pregledati in oceniti ter se držati temeljnih načel ZJN-1, med katerimi je tudi gospodarnost. Meni, da tehnična izvedba ponujenega vozila Ziegler v popolnosti ustreza zahtevam iz razpisanih pogojev in sodobnega razvoja in dosežkov podjetja Ziegler, ki jih vpeljujejo v svoja vozila. Drugi vlagatelj v nadaljevanju pojasnjuje podrobnosti iz ponudbe, ki jih je naročnik navedel za neustrezne:
1. Višina neobremenjenega vozila in dolžina vozila
V ponudbi je drugi vlagatelj navedel višino z monitorjem cca. 3.400 mm in dolžino vozila cca. 7.700 mm. Višina in dolžina vozila sta navedena v "cca.", kar pomeni, da bi se pri dokončni izdelavi vozila, glede na tehnične možnosti in medsebojni dogovor uskladili in približali želenim meram.
2. Dovoljena skupna masa
Ponudil je šasijo, ki ima nosilnost 19.000 kg z delovno nosilnostjo 18.500 kg, medtem ko naj dovoljena skupna masa ne bi presegala 18.000 kg.
Izračun zahtevane opreme, ki naj bi bila v vozilu ima skupno težo 18.500 kg, zato je drugi vlagatelj tudi ponudil šasijo za zahtevano težo skupne opreme (izračun je bil priložen), kljub temu da je ponudil lahko nadgradnjo ALPAS iz aluminijevih panelov.
3. Razsvetljevani steber
Ker dobavitelj meni, da je za osvetljevanje delovnega prostora vozila z zahtevano opremo, bolj primerna osvetlitev z 4x1 000 W reflektorji, je drugi vlagatelj to možnost tudi ohranil v ponudbi. Prav takšno možnost je naročnik predvidel pred popravkom. Reflektorji za 500 W, bi bili cenovno še ugodnejši, vendar je s tem drugi vlagatelj ponudil še več. Reflektorji se prižigajo vsi štirje skupaj ali vsak posebej. Vsi stebri, ki se vgrajujejo v vozilo imajo vgrajeno avtomatično varovanje stebra, ko je ročna zavora spuščena se steber vrne v osnovni (zloženi) položaj.
4. Pomankljivo ponujeni nekateri važnejši sklopi
Armaturna plošča v kabini ima vsa potrebna stikala ter ročice in merilne naprave za črpalko in gasilna sredstva, kar se kontrolira preko kontrolnih luči.
V rezervoarju je avtomatska regulacija nivoja za vodo z nivokazom v obliki manometra na kontrolni tabli in je standardna oprema Ziegler črpalk, kar je razvidno iz priloženih prospektov.
Vodenje vitla je iz kabine in daljinsko preko JOY -STICKA.
Vodenje črpalke je iz kabine in pri črpalki.
Črpalka se vodi tudi ročno, če izklopimo TOUROMAT.
Ročno vodenje črpalke je poznano že od leta 1917, ko je bila narejena prva črpalka v podjetju Ziegler. Ponujena črpalka je najvišje tehnično zmogljiva črpalka na svetu in deluje ročno, če izklopimo TOURMAT. Tourmat je naprava, ki vzdržuje želeni nastavljeni tlak na črpalki ne glede na priklapljanje dodatnih potrebnih porabnikov (top -monitor, dodatne C in B cevi).
Črpalka deluje tudi ob premiku vozila, kar je urejeno z EDC regulacijo in z zaporo plina (s tem je izključena možnost preobremenitve črpalke).
Formulacija drugega vlagatelja je 1 x napeljava z 2 x B stabilno in slepo spojko, kar se razume kot polnjenje z dvema priključkoma - levo in desno.
Navijanje cevi pri hitrem napadu je možno ročno ali s pomočjo elektro motorja, kar je drugi vlagatelj v ponudbi tudi navedel.
Drugi vlagatelj nadalje navaja, da je v ponudbo priložil skico z osnovnimi merami vozila, ter osnovno razporeditvijo opreme. Natančna razporeditev pa se naredi ob naročilu, kjer se upoštevajo tehnične zmožnosti ter želje in prilagodljivost opreme v vozilu končnemu uporabniku. Ker je vsako vozilo posebej narejeno za uporabnika po njegovih željah ni primerljivega vozila, ki bi imelo natančno takšno opremo, ki si jo je naročnik izbral in jo želel imeti v vozilu. Vsa oprema, ki jo je drugi vlagatelj navedel v ponudbi od dobavitelja Ziegler je trenutno v Evropi in precejšnjem delu sveta v vrhu gasilske tehnike. Zato drugi vlagatelj meni, da naročnik ni želel videti očitnih dejstev, ki jih poznavalci ponujene gasilske opreme v večini poznajo in jim ni treba navajati podrobnosti, ki so same po sebi umevne.
Naročnik je dne 27.05.2002 prejel tudi zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja (dokument z dne 24.05.2002). Tretji vlagatelj v zahtevku navaja, da naročnikova izbira ni pravilna, saj posamezna odločilna dejstva niso bila upoštevana, poleg tega pa so že sama merila za izbiro najugodnejše ponudbe v nasprotju z določili ZJN-1 in so prirejena za ponudnika, kateremu je bilo na koncu javno naročilo tudi oddano. Očitana neskladja in "zavajajoči podatki" v primerjavi s celotno dokumentacijo, ki jo je pripravil naročnik, ne pomenijo bistvenih odstopanj. Glede na to, da je naročnik v času vodenja postopka javnega naročila zahteval dodatna pojasnila od ponudnikov, bi lahko v zahtevana pojasnila uvrstil popolnoma vsa neskladja, ter tako razjasnil svoje "dileme". Tako pa ponudnik dobiva vtis, da si je naročnik - izvajalec javnega razpisa pustil rezervo, da lahko določene postavke prilagodi svojim željam glede izbire ponudnika. Na to kaže tudi osnovni sklep o izbiri ponudnika, v katerem ni niti z besedico omenjeno, da je naročnik ob ocenjevanju tehnično-tehnoloških lastnosti ocenil ponudbo kot neprimerno, za razliko od navedb v obrazloženem obvestilu, št. 130-0/2002, z dne 16.05.2002, kjer je izrecno navedeno, da je naročnik zaradi posameznih pomanjkljivih in neustreznih tehničnih rešitev - zahtev ponudbo vlagatelja spoznal za neprimerno, za naročnika nesprejemljivo in jo zato zavrnil. Navedeno seveda pomeni, da ponudba tretjega vlagatelja od ugotovljene neustreznosti dalje ni bila več v postopku izvajanja javnega razpisa, enako pa velja tudi za ponudbo prvega vlagatelja, ki je bila zavrnjena z enako obrazložitvijo. Zato je na podlagi navedenega mogoče zaključiti, da je naročniku preostala le ena "pravilna in sprejemljiva" ponudba, zaradi česar ni mogel opraviti izbire. Ker torej ni dobil najmanj dveh samostojnih pravilnih ponudb, je bil naročnik dolžan zaključiti javni razpis kot neuspel (s sklepom ali kako drugače). Tretji vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik tudi kršil navedbo v svoji razpisni dokumentaciji, kjer je v točki 3 navedel, da bo vse spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije podal najkasneje 12 dni pred rokom za oddajo ponudb, to je do 15.03.2002. Vendar je naročnik spreminjal ni dopolnjeval pogoje še do 25.03.2002, kar pomeni kršenje lastnih razpisnih pravil. Kljub takšnemu sklepu pa je ponudbo naročnik kasneje ocenjeval v skladu s kriteriji, ki so zelo opisni (ne ustreza, v pretežni meri ustreza, ustreza in podobno) in ne morejo biti predmet preizkusa, temveč so le stvar subjektivne opredelitve ter kot taki podvrženi arbitrarnosti članov komisije. Po mnenju tretjega vlagatelja je naročnik pri ocenjevanju uporabil metodologijo, ki omogoča prilagajanje izbire točno določenemu ponudniku. Hkrati pa je tudi ocenjevanje posameznih parametrov izvajal nepopolno in v nasprotju z načelom primerljivosti ponudb, saj nikjer ne pove, kaj je tako bistveno boljšega v rešitvah izbranega ponudnika, da je vozilo skoraj enkrat boljše od ponujenega vozila tretjega vlagatelja, kot izhaja iz rezultata ocenjevanja. še posebno je to razvidno iz zahteve po podvozju, kjer je opredeljeno GASILSKO podvozje, pa tega ni glede na zahtevane lastnosti (moč motorja, nosilnost) na tržišču, temveč so le splošne izvedbe podvozij (kiper, vlačilci...), kar pomeni, da trditev v dopisu, ko naročnik opisuje prednosti sprejete ponudbe - podvozje izbranega ponudnika popolnoma ustreza zahtevam naročnika iz razpisa, ne zdrži in je nazoren dokaz prilagajanja opisnih meril posameznemu naročniku. Podrobnejši opis posameznih očitanih napak s pojasnitvami je tretji vlagatelj podal v spodnji tabeli.

Pos Napaka popravek
PODVOZJE
1 MB ATEGO 1828/39 AF (4X4) V naslovu ponudbe se pod opisom res pojavi tudi oznaka Atego AF, vendar je kot priloga in sestavni del ponudbe tudi "predračun za vozilo -â??â??..", iz katerega je jasno razvidno, da je ponujeno podvozje Atego 1828 AK. Hkrati je bila tudi navedba za podvozje v naročnikovi dokumentaciji zavajajoča, saj kot zahtevano podvozje navaja gasilsko podvozje Atego 1828, ki pa ni dobavljivo - zadnja verzija Atego vozil v izvedbi gasilsko (AF) je verzija 1528 AF. Zato tudi nihče od drugih ponudnikov ni mogel ponuditi gasilskega podvozja, temveč le "kiper" podvozje, in ne more dobiti oceno, da popolnoma ustreza ponudnikovi razpisani dokumentaciji.
8 Ni podatkov o Ah V isti dokumentaciji (priloga o podvozju, "predračun za vozilo -â??â??â??") je navedena ustrezna oznaka o Ah - za akumulator. Navedena zahteva v naročnikovi dokumentaciji se nanaša na postavko napetost, ki je izražena v ustreznih enotah -V, zahtevani podatek pa pomeni moč akumulatorja na vozilu (izražen v Ah).
14 Dolžina vozila (6490 mm, 7490 mm) Iz tehnične skice je jasno razvidna točna dolžina vozila, ki jo je naročnik naknadno popravljal, zaradi česar je tudi prišlo do neskladja v tekstu in na načrtu.
22 Kolesa - ni podatka Podatki za kolesa s točno dimenzijo koles in navedbo osi so navedeni v prilogi ("predračun za vozilo -â??â??â??.")
26 Zavorni sistem ABS Podatki so navedeni v prilogi ("predračun za vozilo -â??â??..")
OSTALO
5 Razno - odmrzovanje Podatki so navedeni v prilogi ("predračun za vozilo -â??â??â??..")
VITLO
1 Vlečni kot Razviden iz priloženega prospekta
5 Ni kavlja Naveden v prospektu in v tekstu - kot vlečna kljuka, ne kavelj
GENERATOR
1 Ni naveden proizvajalec Navedba proizvajalca ni bila posebna zahteva, proizvajalec ni naveden, ker je generator izdelek BAI - lasten izdelek
ČRPALKA
6 Ročno vodenje Pri opisu avtomatskega regulatorja tlaka je navedeno, da je nameščen v bližini komandne plošče ter opremljen z ustreznimi sistemi, ki omogočajo upravljanje tudi v izrednih razmerah (kar je na primer odpoved avtomatike)
7 Dvostopenjska črpalka Gasilska literatura in terminologija pozna dva pojma - enostopenjsko črpalko (en rotor in en stator) ter večstopenjsko, ne pozna pa dvostopenjske kot posebnega sistema. Zato se kot zahteva za črpalko opredeljuje eno ali večstopenjska črpalka (med katere spada tudi ponujena, "dvostopenjska" črpalka GODIVA). Tudi če bi bila črpalka več kot dvostopenjska, to ne bi spreminjalo njenih karakteristik v primerjavi z zahtevami, razen, če naročnik meri na točno določeno "dvostopenjsko" črpalko.
8 Delovanje pri premiku vozila Delovanje pri premiku vozila je še posebno pomembno za delovanje samozaščite vozila, ki se napaja preko črpalke. Zato je ta karakteristika črpalke, da lahko deluje tudi med premikom vozila, navedena v poglavju - Sistem za samozaščitno hlajenje vozila.
13 priključki Glej zahteve
PRAH
1 Izpihovanje sistema Je sestavni tehnični del vsakega sistema za gašenje s prahom, ki mora biti izdelan v skladu s tehničnimi normativi in zato ni posebej vpisan kot element.
CO2
1 Izračuni v tujem jeziku
2 Navijak - izračuni
NADGRADNJA
4 šobe za hlajenje nadgradnje
4 šobe s kolesi z električno črpalko Napačno tolmačenje teksta
Nameščene so štiri šobe pri kolesih, napajanje preko obstoječe vgrajene črpalke ter ščitijo kolesa in podvozje tako s hlajenjem kot tudi z brizganjem pene, kar je še posebno pomembno pri vožnji vozila skozi ogrožena področja.
Za hlajenje kabine in nadgradnje:
Tako kabina kot nadgradnja sta zaščiteni z ustreznimi šobami za zaščito med intervencijo. Napajanje tega dela zaščite se izvaja z vgrajeno dodatno električno črpalko.
ELEKTRIČNA OPREMA
2 Rotacijski steber Je vgrajen v skladu z zahtevami
3 Dve modri luči zadaj Vgrajeni v skladu z zahtevami
GASILSKO REšEVALNA OPREMA
Zaščitna oprema
5 Zaščitne obleke So navedene
Reševalna oprema
3 Zeih - fix Je naveden
Gasilne naprave
1 Ne odgovarja V zahtevah naročnika je navedeno - Visokotlačni aparat za gašenje z vodo - vedrovka. Ponujeno ustreza zahtevi.

Tretji vlagatelj nadalje navaja, da je potrebno opozoriti tudi na navedbo v obrazloženem obvestilu, št. 130-0/2002, z dne 16.05.2002, da se je izbranemu ponudniku v korist štelo tudi dejstvo, da je edini ponudil sklenitev tripartitne pogodbe med naročnikom, dobaviteljem in proizvajalcem. Ker to ni bil razpisni pogoj, ni jasno, zakaj je kaj takega sploh potrebno upoštevati, še posebej ob dejstvu, da je bil v razpisu objavljen dvopartitni osnutek pogodbe, ki ga je moral vsak ponudnik podpisati in priložiti k ponudbi.
Nadalje tretji vlagatelj še navaja, da so druga merila, ki so imela manjši, a še vedno velik vpliv pri izbiri ponudnika, v nasprotju z drugim odstavkom 51. člena ZJN-1. Vsled tega se je lahko zgodilo, da je bil kot najugodnejši izbran ponudnik, čigar ponujena cena je bila višja kar za okoli 20% od drugih ponudnikov, pri čemer druga ponujena vozila niso prav nič slabša od izbranega. To le še dodatno potrjuje utemeljenost očitka, da je bil ignoriran tudi prvi odstavek 51. člena ZJN-1, saj so bila v tem določilu opredeljena merila povsem ignorirana, iz česar ni mogoče zaključiti nič drugega kot, da namen razpisa ni bil v iskanju najugodnejšega ponudnika, ki izpolnjuje normalno pričakovane pogoje, pač pa v tem, da se javno naročilo odda vnaprej izbranemu subjektu.

Naročnik je z dopisom, št. 143-0/2002-JN01/1503, z dne 31.05.2002, prvega vlagatelja pozval, da zahtevek za revizijo, skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN, dopolni s potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, kar je vlagatelj storil dne 06.06.2002.

Naročnik je z dopisom, št. 141-0/2002-JN01/1501, z dne 31.05.2002, drugega vlagatelja pozval, da zahtevek za revizijo, skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN, dopolni s potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN in drugim izvodom zahtevka za revizijo, kar je vlagatelj storil dne 05.06.2002, in še navedel, da je naročnik s podaljšanjem roka za oddajo ponudbe in spremembo tehničnih podatkov poslano 25.03.2002 kršil četrti odstavek 3. točke svojih Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, po katerem mora vse spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije poslati najkasneje 12 dni pred rokom za oddajo ponudbe (28.03.2002), to je do 15.03.2002. Drugemu vlagatelju so bile spremembe poslane po tem roku. Kljub temu, da ga je naročnik izločil iz nadaljnje obravnave, je od drugega vlagatelja zahteval točne tehnične podatke za natančnejšo obrazložitev delov ponudbe.

Naročnik je z dopisom, št. 142-0/2002-JN01/1502, z dne 31.05.2002, tretjega vlagatelja pozval, da zahtevek za revizijo, skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN, dopolni s potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, kar je vlagatelj storil dne 05.06.2002.
Naročnik je s sklepom, št. 172-0/2002, z dne 24.06.2002, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je po ponovnem poglobljenem vpogledu v ponudbo prvega vlagatelja ugotovil, da so navedbe iz zahtevka za revizijo v celoti neutemeljene, nekatere med njimi pa tudi prepozne. Naročnik je skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 ponudnikom dne 26.04.2002 poslal obvestilo o oddaji javnega naročila za blago po odprtem postopku. Iz navedenega obvestila izhaja, da je strokovna komisija v postopku javnega odpiranja ponudb ugotovila, da je bilo naročniku pravočasno predloženih 6 ponudb z zahtevano dokumentacijo. V vsebino teh dokumentov se strokovna komisija na samem odpiranju ni poglabljala, saj jo ZJN-1 napotuje na to, da pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudb preverja po javnem odpiranju ponudb, kar je komisija v konkretnem primeru tudi storila. Strokovna komisija naročnika je v nadaljevanju postopka temeljito pregledala predložene ponudbe in tri izmed njih izločila iz nadaljnje obravnave (dve zaradi neizpolnjevanja obveznih in posebnih pogojev razpisne dokumentacije, eno pa zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev). Ostale tri ponudbe je komisija spoznala za primerne in jih v nadaljevanju postopka skladno z vnaprej določenimi merili temeljito analizirala in ocenila. Najvišje število točk je pridobila ponudba izbranega ponudnika, in sicer 92,15 točk, druga po vrsti je bila ponudba prvega vlagatelja, ki je dosegla 63,31 točk, tretje uvrščena pa je bila ponudba tretjega vlagatelja z 52,78 točkami.
Naročnik nadalje navaja, da trditev prvega vlagatelja, da je naročnik kršil načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev s tem, da ni določil orientacijske vrednosti javnega naročila, ni točna. Naročnik je namreč ocenil vrednost predmetnega javnega naročila na â??â??â??.SIT. Ta vrednost je skladno z drugim odstavkom 26. člena ZJN-1 opredeljena brez davka na dodano vrednost, določena pa je bila na obrazcu "Ponudba OBR-08", kar je razvidno tudi iz izpolnjenega obrazca prvega vlagatelja. Ne gre spregledati dejstva, da ZJN-1 ne zahteva in tudi ne prepoveduje objave orientacijske vrednosti javnega naročila v razpisni dokumentaciji. Glede obvezne vsebine objave velja drugi odstavek 68. člena ZJN-1, kjer pa določitve vrednosti ne navaja. Gre torej poudariti, da je odločitev o objavljanju oziroma ne-objavljanju orientacijske vrednosti v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS oz. v razpisni dokumentaciji v izključni pristojnosti naročnika, zato je navedba prvega vlagatelja popolnoma neutemeljena.
Naročnik se kot dober poznavalec poklicnih gasilskih enot in prostovoljnih gasilskih društev po Sloveniji ne more strinjati z navedbo prvega vlagatelja, da so v Sloveniji podobna vozila, kot je predmet naročila, saj podobnih vozil v Sloveniji ni. Prvi vlagatelj tudi popolnoma neargumentirano ocenjuje, da je vrednost specialnega gasilskega vozila po tehničnih zahtevah naročnika v Sloveniji med â??.. in â??â??..SIT. Prvi vlagatelj v posameznih segmentih in postavkah ni sledil zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, in tem zahtevam ponudil tehnično ustreznejše blago po postavkah, sklopih in kot celotno vozilo, kar bi mu naročnik pri vrednotenju ponudbe ustrezno upošteval.
Naročnik s predmetnim javnim naročilom želi nabaviti specialno gasilsko vozilo. To je vozilo, ki ima štiri vrste gasilnih sredstev: vodo, penilo, prah in CO2. Specialno gasilsko vozilo daje možnost glede na specifičnost naročnikovega interveniranja, gašenja vseh vrst požarov; požarov nastalih na trdih, tekočih in plinastih snoveh ter na lahkih kovinah. Skratka, v enem vozilu vsa potrebna gasilna sredstva. Zaradi maloštevilnega moštva, ki ga ima naročnik, je s tehničnimi zahtevami predvidel predmetno vozilo s sklopi, ki omogočajo sinhronizirano in popolno avtomatično delovanje. Zaradi težje dostopnosti v strnjeno mestno jedro in industrijske obrate pa je s tehničnimi zahtevami predvidel skrajno minimalne gabarite in težo vozila. Specialna gasilska vozila morajo ob nakupu v celoti zadostiti vsem sodobnim tehničnim zahtevam, saj se kupujejo za dolgo obdobje dvajset in več let. Predmetno vozilo lahko izdela-dobavi tisti ponudnik, ki ima bogate izkušnje pri izdelavi gasilskih in specialnih gasilskih vozil, kar dokazuje z ustreznimi vzorci ali referencami. Naročnik si ne more dovoliti, da bi zaupal izdelavo specialnega gasilskega vozila proizvajalcu, ki nima dovolj tozadevnih proizvodnih izkušenj in tako kupil neuporabno blago. Na ta način bi resnično negospodarno porabil javna sredstva. V zakonskih določbah "Dokazovanje izpolnjevanja pogojev" v drugem odstavku 42. člena ZJN-1 je pod točko 7a kot dokazilo navedeno "seznam najvažnejših opravljenih dobav ...", kar reference vsekakor so. V Sloveniji je že sedaj prevelika konkurenca za dobavo vseh vrst gasilskih vozil, zato zahtevane reference ne morejo zoževati konkurenčnosti in niso v neskladju z ZJN-1. Naročnik je vnaprej v razpisni dokumentaciji objavil merila za ocenjevanje ponudb, prvi vlagatelj pa se je s predmetnimi merili strinjal in podpisal izjavo, da se z objavljenimi merili strinja, kar je razvidno iz podpisane izjave o soglašanju s pogoji razpisa OBR-10 v ponudbi prvega vlagatelja. Merilo "reference" je smiselno povezano z vsebino javnega naročila in ni diskriminatorno. Skladno z 10. členom ZRPJN naročnik meni, da merila za ocenjevanje ponudb niso v nasprotju z zakonom in zaradi tega ni možno vložiti zahtevka za revizijo. Po odločitvi o dodelitvi naročila namreč ponudnik ne more več vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel biti znan ali bi mu moral biti znan pred odločitvijo o dodelitvi naročila.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji podrobno opredelil tehnične karakteristike in lastnosti specialnega gasilskega vozila ter objavil merila za ocenjevanje. Vsak ponudnik bi moral slediti naročnikovim zahtevam v razpisni dokumentaciji in ponuditi blago, ki bi v celoti ali največji meri zadovoljilo naročnikove potrebe. Po javnem odpiranju ponudb je naročnikova strokovna komisija temeljito po razpisnih pogojih analizirala vse prispele ponudbe. Pri prvem vlagatelju je ugotovila dejstva, kot so bila navedena v zahtevanem obrazloženem obvestilu o oddaji naročila pod št. 129-0/2002, z dne 16.05.2002. Naročnik ni iskal razloge za favoriziranje določene ponudbe, temveč je moral objektivno presojati vse ponudbe in ugotavljati v kolikšni meri in pri kateri postavki posamezna ponudba ustreza v celoti, pretežno ali delno naročnikovim zahtevam. Naročnik je v razpisni dokumentaciji podrobno predvidel tehnične karakteristike, zato je nesmiselno, da bi pri analiziranju ponudb ponovno spraševal posamezne ponudnike ali so ponudili sklop oziroma postavko-opremo tako, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, ali ne. Glede na navedeno bi ponudnik moral slediti zahtevam naročnika in navajati ter opisovati karakteristike ponujenega blaga.
Vlagateljeva navedba tipa motorja pri vozilu je po mnenju naročnika premalo, glede na zahtevo v razpisni dokumentaciji. Prvi vlagatelj bi moral slediti tehničnim zahtevam naročnika in v podrobnosti opisati vse zahtevane karakteristike ponujenega motorja. Oznaka EURO 3 predstavlja le normative glede izpušnih plinov motorja, neodvisno od prostornine motorja, števila valjev, moči ipd. na kar se prvi vlagatelj sklicuje. Podatek o največji hitrosti prvi vlagatelj pojasnjuje le z elektronskim omejevalcem hitrosti na 85 km/h. Naročnik pri tem poudarja, da se za vozila s prednostjo, kar gasilska vozila na intervenciji vsekakor so, ne uporabljajo pravila cestnega prometa in cestna prometna signalizacija. (113. člen Zakona o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, št. 30/98). Drugače povedano, gasilska vozila izpolnjujejo dodatne pogoje in je omejevalec nastavljen na 105 km/h. Naročnik je želel od ponudnika pridobiti podatek ali ponujeno vozilo dosega hitrost cca 110 km/h. Prvi vlagatelj tega podatka v ponudbi ni dal, utemeljitev zahtevka pa je neargumentirana. Glede naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije po opredelitvi širine vozila ni nepomembno dejstvo, da prvi vlagatelj zahtevanega podatka v ponudbi ni navedel, je pa ta podatek vključil v zahtevek za revizijo. Tu je širino vozila opredelil na 2,49 m s pripombo, da bi si naročnik ta podatek lahko pridobil z dodatnimi pojasnili. Tu je potrebno opozoriti, da je naročnik obrazložitev glede pridobivanja dodatnih pojasnil že navedel v prvem odstavku pri točki III. Dovoljena skupna masa je za naročnika razumljiva, saj je opredeljena v 66. členu Zakona o varnosti cestnega prometa. Naročnik želi imeti vozilo zaradi specifičnosti naročnikovega interveniranja čim lažje, zato je bila tehnična zahteva, da skupna masa predmetnega blaga ne sme presegati 18.000 kg. Prvi vlagatelj pa je ponudil vozilo skupne mase 18.600 kg. Pri zahtevanem natančnem izračunu teže vozila prvi vlagatelj tudi tega ni razločno prikazal za gasilna sredstva, prah in CO2, kar skupno maso še povečuje. Razumljivo je torej ravnanje naročnika, da se presežek teže pri ocenjevanju ne more šteti v dobro.
Naročnik nadalje navaja, da se prvi vlagatelj sprašuje, kako je naročnik prišel do ugotovitve, da ima s strani prvega vlagatelja ponujeno vozilo ročno zavoro na prednji osi. Naročnik je to ugotovil na osnovi navedbe prvega vlagatelja na 3. strani njegove ponudbe. Tehnične karakteristike naročnika opredeljujejo, da ima vozilo motorno zavoro izvedeno z zvočno izolacijo. Prvi vlagatelj šele v zahtevku za revizijo navaja, kako je izvedena motorna zavora, in da znaša protihrupna zaščita 82 decibelov. Glede na to, da bi bilo ponujeno vozilo verjetno izdelano v Republiki Avstriji, ta zaščita tudi ni skladna z Avstrijskim certifikatom Lärmarmeskraftfahrzeug, kjer motorna zavora ne presega glasnosti 80 decibelov. Prvi vlagatelj v svoji ponudbi ni ponudil zahtevanega hidravličnega dvigovanja kabine. šele v obrazložitvi zahtevka za revizijo pojasnjuje, da se kabina hidravlično dviguje in da se hidravlično dvigovanje serijsko vgrajuje v vsa tovorna vozila že 6 let. Naročnik mora na tem mestu ponovno poudariti, da bi moral prvi vlagatelj slediti zahtevam naročnika in navajati željene podatke. Naročnik je preveril trditev prvega vlagatelja pri dobaviteljih vozil in ugotovil, da ni nujno ali obvezno, da imajo vsa vozila serijsko vgrajen hidravlični dvig kabine. Pri nekaterih ponudnikih je to vezano na velikost vozila, ko ročen dvig ne bi bil varen za rokovanje. Iz navedenega je razumeti, da je obrazložitev prvega vlagatelja neutemeljena. Prvi vlagatelj pa bi moral v ponudbi ponuditi hidravlično dvigovanje kabine, če je hotel, da njegova ponudba v tej postavki v celoti ustreza naročnikovi zahtevi. Prvi vlagatelj trdi, da je zadostil naročnikovi zahtevi po opremi armaturne plošče z vsemi potrebnimi stikali, kontrolnimi lučmi, ročicami ter merilnimi napravami za črpalko in gasilna sredstva. V zahtevku za revizijo pojasnjuje, da so zahteve po opremi armaturne plošče ponujene v ponudbi prvega vlagatelja pod točkami 14, 15 in 18. Pri temeljiti proučitvi navedenih točk je razvidno, da je možno aktiviranje le naprave za gašenje s prahom in črpalke iz komandne plošče ob napravi in iz kabine. Za ostala gasilna sredstva (penilo in CO2) pa prvi vlagatelj ni ponudil aktiviranje in kontrole teh gasilnih sredstev iz kabine.
Naročnik nadalje navaja, da prvi vlagatelj ponuja naročniku v točki 15 svoje ponudbe šobe za pranje cest, kar pa ni naročnikova zahteva v razpisni dokumentaciji. Glede navedbe prvega vlagatelja, da so manjkajoči podatki za vitlo v priloženem prospektu, naročnik ugotavlja, da segment vitlo ni popolno ponujen, ker manjkajo pomembni podatki o vlečnem kotu in pogonu vitla. Prospekt k ponudbi za vitlo s strani prvega vlagatelja ni bil priložen. Postavka zmogljivosti generatorja izmeničnega toka cca 5 KW je bila nedvoumno opredeljena v tehničnih zahtevah, prvi vlagatelj pa je ponudil generator 4 KW. Odstopanje je preveliko, zato ta postavka delno ustreza naročnikovim zahtevam. Orientacijska cena javnega naročila je bila objavljena v razpisni dokumentaciji in pri tej postavki je neutemeljeno iskati medsebojno povezavo. Tudi obrazložitev, da je prvi vlagatelj ponudil generator iste kapacitete drugim gasilskim enotam v Sloveniji je brezpredmetna. Vse armaturne plošče nimajo serijske opreme, kot trdi prvi vlagatelj, in se opremljajo po naročnikovi zahtevi. Namestitev razsvetljevalnega stebra prvi vlagatelj ni navedel v tekstu ponudbe, na skici pa je res narisana. Naročnik je ta sklop ovrednotil za pretežno. Naročnik je pri ponovnem temeljitem pregledu vseh ponudb ugotovil, da je trditev prvega vlagatelja neutemeljena, saj so črpalko s stopnjami 1+3 ponudili štirje dobavitelji (in ne le eden ponudnik, ki naj bi bil izločen). Prvi vlagatelj v svoji ponudbi ni sledil naročnikovim tehničnim zahtevam in je ponudil črpalko z dvema stopnjama za nizek tlak in eno stopnjo za visok tlak in ne črpalke zahtevanih stopenj eno stopnjo za nizek in tremi stopnjami za visok tlak. Ravno tako prvi vlagatelj ni ponudil ustreznih priključkov na črpalki, manjkata dva tlačna B izhoda in ni izhoda za varovalne šobe. Zaradi navedenega je ta sklop ovrednoten kot pretežno. Tehnična zahteva naročnika pod točko 14) za sistem za gašenje s prahom je pod izvedbo jasno opredeljena: dolžina cevi 2 x cca 30 m, konstruktor pa naj preveri in določi maksimalno dolžino tlačne cevi. Naročnik ni zahteval fiksne dolžine cevi 30 m. Z dikcijo konstruktorjevega izračuna pa je želel naročnik pridobiti podatek, kakšna je maksimalna dolžina cevi sploh možna pri premeru cevi 32 mm, izmetu praha 2,5 kg/s ter dometu cca 8 m. Tehnična zahteva naročnika pod točko 15) sistem CO2 pod sklop navijak je bila postavljena, da je izmet gasilnega sredstva 1,75 kg/s in da konstruktor preveri in določi maksimalno dolžino cevi. Prvi vlagatelj v svoji ponudbi ni ponudil naročniku izračuna maksimalne dolžine cevi in ni navedel kakšen je izmet gasilnega sredstva. Prvi vlagatelj pod postavko sistem za gašenje s prahom in sistem CO2 ni sledil naročnikovim tehničnim zahtevam, navedel je le delne podatke, zato je to postavko naročnik ocenil kot delno. Navedena dejstva so razvidna iz 4. strani tehničnih zahtev naročnika. Naročnikova tehnična zahteva glede "1 govorna naprava (megafon) v sklopu rotacijskega stebra" je jasno opredeljena pod četrto alineo 17) točke - električna oprema. Naročnik je ponovno pregledal ponudbo prvega vlagatelja glede te navedbe in ugotovil, da predmetne postavke prvi vlagatelj v svoji ponudbi ni ponudil, tako kot zatrjuje, da je postavka ponujena v ponudbi pod 10. alineo točke 18.
Pri podrobnostih je barva platišč in okvirjev res omenjena, vendar ne v sklopu, kot je bila naročnikova zahteva.
Naročnik je pri prvem vlagatelju ovrednotil segment gasilske reševalne opreme, kot "delno" zaradi neustrezno ponujenega kompleta za odpiranje ključavnic. Naročnik je mnenja, da je prvi vlagatelj ponudil zelo skromni komplet, kljub zelo jasni zahtevi v razpisni dokumentaciji. Predmetni komplet je po ponudbi proizvajalca (Wendt) cenovno vreden cca 10 krat več, kot pa je naveden v ponudbi prvega vlagatelja. Glede ponovne navedbe prvega vlagatelja, da bi si naročnik lahko pridobil dodatne obrazložitve je potrebno poudariti, da je naročnik obrazložitev podal že v prvem odstavku pri točki III.
Naročnik nadalje navaja, da prvi vlagatelj v začetku poglavja ponovno izpostavlja reference in meni, da ne bi smele biti sestavni del razpisa. V nadaljevanju poglavja pa prvi vlagatelj pojasnjuje, komu vse je v Sloveniji že dobavil vozila. Utemeljitev ravnanja naročnika v zvezi s prvim stavkom je bila že podrobno opisana v II. poglavju. Glede predloženih referenc prvega vlagatelja naročnik ugotavlja, da so reference neustrezne. Naročnik je razpisal dobavo specialnega gasilskega vozila GVC-S-CO2 28/40. Naročnik je v razpisni dokumentaciji na 5. strani navodil OBR-7 nedvoumno zahteval:
"D) reference ponudnikov glede na število že prodanih vozil, primerljivih z razpisanim vozilom v obdobju od vključno 1990 leta dalje.
-Ponudnik naj navede konkretne uporabnike podobnih vozil, njihov naslov in kontaktno osebo ter priloži tehnično risbo navedenega vozila ali drugo dokazilo.
-Naročnik ima pravico poizvedovanja in ogleda navedenega podobnega referenčnega vozila.
-Za vsako podobno prodano vozilo in izpolnjeni zahtevek iz predhodne alinee dobi ponudnik 1 točko, vendar ne več kot 10 točk".
Naročnik je na osnovi ponudbe prvega vlagatelja ugotovil, da le-ta pri predložitvi referenc ni sledil zahtevam naročnika. V obrazcu OBR-14 ni navedel nobenega specialnega gasilskega vozila, ki bi bilo primerljivo z razpisanim in ni predložil zahtevanega dokaza, tehnične risbe ali drugega verodostojnega dokaza. Prvi vlagatelj je na OBR-14 navedel le petnajst gasilskih vozil in eno tehnično ter nobeno specialno gasilsko vozilo, ki bi po konstrukcijski zasnovi imelo vsaj tri od štirih gasilnih sredstev (voda, penilo, prah, CO2). Na osnovi navedenega dejstva naročnik prvemu vlagatelju ni priznal nobene reference.
Glede servisa je naročnik nedvoumno zahteval v Navodilih pod točko 7. merila za ocenjevanje in vrednotil razpoložljivi servis z zagotovljenimi rezervnimi deli. Prvi vlagatelj je v svoji ponudbi pod Ostale ugodnosti navedel dva podatka:
"-Servis-uradni-â??â?? je od â??â??.oddaljen manj kot 120 km in
-Pooblaščeni servis je v Sloveniji".
Naročnik je na osnovi navedenega opisa ocenil, da je razpoložljivi servis z zagotovljenimi rezervnimi deli vâ??â??. Skladno z vnaprej objavljenimi merili je vlagatelju dodelil 1 točko, ker je po daljinomeru ugotovil, da je â??â??.oddaljen 135 km in ne 120 km, kot navaja prvi vlagatelj.
Naročnik je v obrazcu Ponudba OBR-08 v zadnjem odstavku dal možnost vsem ponudnikom, da pod "Ostale ugodnosti" ponudijo naročniku še kaj, kar v razpisni dokumentaciji ni vnaprej predvideno oziroma zahtevano. Naročnik je ocenil, da je za tako zahtevno tehniko, kot je specialno gasilsko vozilo umestno, da se izkoristi ponujena možnost izbranega ponudnika, in v primeru realizacije naročila sklene tripartitna pogodba. Sklenitev tripartitne pogodbe naročniku predstavlja večjo sigurnost, da bo res dobil tako vozilo, kot je bilo ponujeno, saj so v pogodbenem odnosu naročnik-dobavitelj- proizvajalec. Hkrati pa zagotavlja naročniku, da bo vozilo proizvedeno in dobavljeno tudi v primeru, če se s ponudnikom, kot zastopnikom na slovenskem poslovnem prostoru kar koli zgodi. Možnost sklenitve tripartitne pogodbe ni izbranemu ponudniku prinesla nobene točke pri ocenjevanju. Naročnik je z javnim razpisom po odprtem postopku dal vsem zainteresiranim ponudnikom enako možnost in priložnost, da suvereno stopijo v ta proces in da na osnovi zakonskih pogojev ter specifičnih tehničnih zahtev naročnika, objavljenih vnaprej v razpisni dokumentaciji, dajo svoje ponudbe. Prvi vlagatelj v svoji ponudbi ni v celoti sledil naročnikovim tehničnim zahtevam razpisne dokumentacije in je ponudil manj ustrezne rešitve in manj kvalitetno opremo. Kakšne rešitve in opremo je ponudil prvi vlagatelj je pojasnjeno pri posameznih postavkah in sklopih v obrazloženem obvestilu in v tem sklepu. Glede na ponujene rešitve in ponujeno opremo je naročnik po vnaprej objavljenih merilih ocenjeval in vrednotil ponudbo prvega vlagatelja. Naročnik je poskrbel za uveljavitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ob pripravi razpisne dokumentacije, saj želi kupiti blago s čim manj sredstvi, za porabljena sredstva pa želi dobiti najbolj kakovostno blago po tehničnih zahtevah, to je specialno gasilsko vozilo, ki bo v celoti služilo namenu gašenja vseh vrst požarov in v popolnosti ustrezalo razmeram, v katerih mora enota intervenirati. Naročnik je v razpisni dokumentaciji vnaprej vsem ponudnikom navedel, da je zanj relevantno nabaviti specialno gasilsko vozilo GVC-S-CO2 28/40, ki bo po tehničnih zahtevah in objavljenih ekonomsko najugodnejših merilih, najbolj zadovoljilo njegove potrebe. Tu ne gre spregledati dejstva, da je v pristojnosti naročnika, da glede na objavljena in obrazložena merila izbere najugodnejšega ponudnika, kar je v konkretnem primeru naročnik tudi storil, saj je bil izbrani ponudnik za naročnika ugodnejši od vlagatelja. Naročnik je torej celoten postopek oddaje javnega naročila izvedel v skladu z določili ZJN-1, prav tako je izvedel točkovanje v celoti pravilno in v skladu z objavljenimi merili, tako da je njegova odločitev za izbranega ponudnika pravilna in v skladu z navedenim zakonom.
Naročnik je vlagatelja skladno s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni od prejema tega sklepa sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Naročnik je s sklepom, št. 173-0/2002, z dne 24.06.2002, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 ponudnikom dne 26.04.2002 poslal obvestilo o oddaji javnega naročila za blago po odprtem postopku. Iz navedenega obvestila izhaja, da je strokovna komisija v postopku javnega odpiranja ponudb ugotovila, da je bilo naročniku pravočasno predloženih 6 ponudb z zahtevano dokumentacijo. Po odpiranju ponudb je strokovna komisija v skladu z 18. in 19. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 na podlagi pregleda ponudbene dokumentacije drugega vlagatelja ugotovila, da le-ta ni sprejemljiva iz razloga, ker drugi vlagatelj ni predložil tehničnih risb vozila in nadgradnje, notranje razporeditve opreme (leva, desna in zadnja stran vozila) v skladu z zahtevami iz 6. točke navodil ponudnikom ter tako ni zadostil pogojem naročnika iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v prvem odstavku 3. člena pri definiciji pojmov jasno določa, kdaj ponudnik izpolnjuje pogoje, kdaj je ponudba pravilna, primerna in sprejemljiva. Dejstvo je, da je naročnik na samem odpiranju ponudb pravilno ugotovil, da je drugi vlagatelj priložil dokument (Podobna slika), zahtevan v 6. točki navodil ponudnikom, saj je bil listinski dokaz o izpolnjevanju tega pogoja prisoten v predloženi dokumentaciji drugega vlagatelja. Naročnik se na samem odpiranju ni poglabljal v vsebino, saj ga ZJN-1 napotuje na to, da strokovna komisija po odpiranju ponudb preverja pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudb, kar je strokovna komisija v konkretnem primeru tudi storila. Naročnik nadalje navaja, da si drugi vlagatelj očitno načelo gospodarnosti razlaga po svoje. Načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ne pomeni le doseči najnižjo ceno, pač pa je tesno povezano z načelom zagotavljanja konkurence, saj ta zagotavlja hkrati tudi boljšo kakovost, seveda ob istočasnem spoštovanju vseh drugih določb ZJN-1, čemur je naročnik v celoti sledil. Naročnik je namreč poskrbel za uveljavitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev ob pripravi razpisne dokumentacije, saj želi kupiti blago s čim manj sredstvi, za porabljena sredstva pa želi dobiti najbolj kakovostno blago po tehničnih zahtevah, to je specialno gasilsko vozilo, ki bo v celoti služilo namenu gašenja vseh vrst požarov in popolnoma ustrezalo razmeram, v katerih mora enota intervenirati. Naročnik je bil v razpisni dokumentaciji jasen pri formulaciji, da morajo ponudniki dokazati razpolaganje z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi tako, da predložijo podroben tehnični opis vozila z navedbo proizvajalca in tipe važnejših sklopov: podvozja in nadgradnje ter vgrajenih važnejših sestavnih delov opreme (vitlo, generator, rezervoarja, črpalka, monitor, sistem za "8", sistem CO2 in drugo). Zahtevane so bile tudi tehnične risbe: vozila in nadgradnje, notranje optimalne razporeditve (leva, desna in zadnja stran vozila) ter skice za razpisano vozilo, atesti, prospekti in natančen izračun razporeditve teže: skupna teža praznega in polno obremenjenega vozila, teža nadgradnje, teža specificirane vgrajene opreme, razporeditev teže na sprednjo in zadnjo os (optimalno na konstrukcijo podvozja). Iz ponudbe drugega vlagatelja izhajajo neustrezne tehnične specifikacije kot sledi:
1. Ponujena višina neobremenjenega vozila je cca 3.400 mm, zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji je bila max (skrajna višina z opremo) 3.250 mm, kar predstavlja za naročnika nesprejemljivo rešitev .
2. Ponujena dolžina vozila je bila cca 7.700 mm, zahtevana pa cca 7.490 mm, kar smatra naročnik za nesprejemljivo, ker je odstopanje preveliko.
Za našteti neustrezni tehnični karakteristiki sicer drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo ponuja možnost uskladitve pri dokončni izdelavi vozila, da bi se tako približali zahtevanim dimenzijam iz razpisne dokumentacije, kar pa naročnik ne more akceptirati, saj se je odločil za oddajo javnega naročila po odprtem postopku in ne za postopek s pogajanji.
3. Nepravilna je ponudba drugega vlagatelja tudi glede dovoljene skupne mase, saj je ponujena šasija z nosilnostjo 19.000 kg, ker naj bi po vlagateljevem izračunu teža nadgradnje in ponujene opreme dosegla 18.500 kg. Naročnik želi s predmetnim javnim naročilom zaradi intervencijske specifičnosti pridobiti čim lažje vozilo, zato je v tehničnih zahtevah nedvoumno navedel, da dovoljena skupna masa naj ne presega 18.000 kg.
4. Drugi vlagatelj v ponudbi predlaga razsvetljevalni steber s štirimi reflektorji (4x1 000 W), ni pa ponudil avtomatičnega varovanja stebra v primeru premika ali vožnje vozila ter varovanje stebra ob dotiku ovire. Varovanje je drugi vlagatelj opisal šele v zahtevku za revizijo. Naročnik je zahteval razsvetljevalni steber osvetlitev z reflektorji 4x500 W, saj je po njegovih bogatih operativnih izkušnjah to dovolj, ker je reflektorje in ostale potrošnike električne energije potrebno uskladiti z močjo generatorja izmeničnega toka, ki je zahtevan cca 5 KW in bi bili na račun predimenzioniranih reflektorjev moteni ostali uporabniki toka. Avtomatično varovanje razsvetljevalnega stebra ni samo po sebi umevno. V tehničnih zahtevah pod varovanje je naročnik zahteval "Kadar je stolp raztegnjen, mora varovalni sistem preprečiti premik ali vožnjo vozila. Stolp mora biti opremljen s končnim stikalom za zaustavitev ob dotiku ovire". Vsekakor bi moral drugi vlagatelj slediti tudi zahtevi naročnika glede varovanja stebra in ga opisati in ponuditi v predloženi ponudbi in ne šele kasneje v zahtevku za revizijo, pa še tu je opisan le del varovanja in sicer pri premiku vozila, ne pa tudi varovanje ob dotiku ovire. Zaradi navedenega je ponujeni razsvetljevalni steber tehnično nepravilen in nesprejemljiv.
5. Drugi vlagatelj je nadalje v svoji ponudbi pomanjkljivo ponudil nekatere važnejše sklope in sicer:
- armaturna plošča v kabini mora imeti vsa potrebna stikala, kontrolne luči, ročice ter merilne naprave za črpalko in gasilna sredstva (zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji), za kar je drugi vlagatelj v ponudbi navedel le kontrolne luči;
- pri zahtevani regulaciji nivoja v rezervoarju za vodo je bila ponujena samo možnost zapore;
pri zahtevi vodenja vitla iz kabine in daljinsko, je bila v ponudbi navedeno upravljanje samo iz kabine;
- pri zahtevi vodenja črpalke ob črpalki in iz kabine, je bilo ponujeno vodenje samo ob črpalki;
- zahtevano je bilo ročno upravljanje črpalke v primeru okvare avtomatike, ki ga drugi vlagatelj v ponudbi sploh ni navedel;
- drugi vlagatelj tudi ni predložil zahtevanih podatkov glede delovanja črpalke ob premiku vozila, kar je za naročnika pomemben podatek;
- v navodilih naročnika sta bila pri črpalki zahtevana 2 priključka za polnjenje rezervoarja, levo in desno, z povratnimi zapornimi ventili in zaščitno mrežico, za kar je drugi vlagatelj ponudil le 1 priključek za polnjenje;
- ob zahtevi dveh elektronavijanj cevi pri hitrem napadu je navedba v ponudbi drugega vlagatelja, da je navijanje cevi ročno. V nadaljevanju pa je omenjena možnost električnega navijanja.
Naštete pomanjkljivo ponujene važnejše sklope je drugi vlagatelj navedel in obrazložil pretežno v zahtevku za revizijo, vendar naročnik teh navedb ne more sprejeti, saj bi jih bilo treba navesti že v predloženi ponudbi. Naročnik je namreč dosledno upošteval tudi določila 54. člena ZJN-1, ki v 1. točki prepovedujejo naročniku, da bi dovolil kakršnekoli spremembe ponudbe, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno.
Naročnik nadalje navaja, da navedba drugega vlagatelja v zahtevku za revizijo, da je bila v ponudbi priložena skica z osnovnimi merami vozila ter osnovno razporeditvijo opreme ni točna. V ponudbi drugega vlagatelja zahtevka je priložena le "Podobna slika" z navedbo dolžine, širine in višine vozila brez osnovno razporejene opreme. Naročnik je v navodilih za izdelavo ponudbe pod točko 6.08 nedvoumno navedel, da ponudnik predloži tehnične risbe vozila in nadgradnje, notranje optimalne razporeditve opreme (leva, desna in zadnja stran vozila), skice za razpisano vozilo, ateste in prospekte, saj je naročnik še pred izbiro ponudbe želel pridobiti ponudnikovo konstrukcijsko zasnovo nadgradnje in razporejene gasilsko-reševalne opreme. Vlagateljeva "podobna slika" in splošni prospekti brez tehničnih risb za konkretno vozilo ne zadoščajo razpisanim zahtevam naročnika.
Naročnik se z navedbo drugega vlagatelja glede proizvodov dobavitelja iz njegove ponudbe, ki da sodijo v vrh gasilske tehnike v Evropi in marsikje v svetu, popolnoma strinja, zavrača pa navedbo, da ni potrebno navajati podrobnosti, ki so same po sebi umevne. Drugi vlagatelj bi moral namreč slediti naročnikovim zahtevam in ponuditi ter opisati blago v predloženi ponudbi tako, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Naročnik zavrača navedbo drugega vlagatelja, da je naročnik s spremembo tehničnih podatkov razpisa in podaljšanjem roka za oddajo ponudb kršil četrti odstavek 3. točke svojih navodil, po katerih je potrebno vse spremembe in dopolnitve poslati do 15.03.2002. Naročnik je res spremenil in dopolnil tehnične podatke, vendar vse v skladu s 25. členom ZJN-1. Tu ne gre spregledati dejstva, da je naročnik o spremembi in dopolnitvi tehničnih podatkov obvestil vse, ki so dvignili razpisno dokumentacijo in za 14 dni podaljšal rok za oddajo ponudb, da so ponudniki lahko kvalitetno pripravili ponudbe.
Naročnik je drugega vlagatelja skladno s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni od prejema tega sklepa sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Naročnik je s sklepom, št. 174-0/2002, z dne 24.06.2002, zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik navaja, da iz obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da je strokovna komisija v postopku javnega odpiranja ponudb ugotovila, da je bilo naročniku pravočasno predloženih 6 ponudb z zahtevano dokumentacijo. V vsebino teh dokumentov se strokovna komisija na samem odpiranju ni poglabljala, saj jo ZJN-1 napotuje na to, da pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudb preverja po javnem odpiranju ponudb, kar je komisija v konkretnem primeru tudi storila. Strokovna komisija naročnika je v nadaljevanju postopka temeljito pregledala predložene ponudbe in tri izmed njih izločila iz nadaljnje obravnave (dve zaradi neizpolnjevanja obveznih in posebnih pogojev razpisne dokumentacije, eno pa zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev). Ostale tri ponudbe je komisija spoznala za primerne in jih v nadaljevanju postopka skladno z vnaprej določenimi merili temeljito analizirala in ocenila. Najvišje število točk je pridobila ponudba izbranega ponudnika, in sicer 92,15 točk, druga po vrsti je bila ponudba prvega vlagatelja, ki je dosegla 63,31 točk, tretje uvrščena pa je bila ponudba tretjega vlagatelja z 52,78 točkami. Navedba, da je naročnik kršil določila ZJN-1 ne drži. Naročnik je v objavljeni razpisni dokumentaciji pripravil podrobna navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe. Tretji vlagatelj se je z pogoji razpisne dokumentacije strinjal in po njih pripravil ter naročniku predložil svojo ponudbo. Tretji vlagatelj neutemeljeno daje pripombo, da bi si naročnik lahko z dodatnimi pojasnili od vlagatelja zahtevka razjasnil svoje dileme. Naročnik je objektivno presojal vse predložene ponudbe in ugotavljal njihovo skladnost z zahtevami razpisne dokumentacije. Naročnik je v razpisni dokumentaciji podrobno obdelal tehnične karakteristike, zato je nesmiselno, da bi pri analiziranju ponudb ponovno spraševal posamezne ponudnike ali so ponudili sklop oziroma postavko - opremo tako, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji ali ne. Tehnične karakteristike predmetnega vozila so bile dokaj podrobne in natančne, ponudnik bi naj sledil zahtevam in navajal ter opisoval karakteristike ponujenega blaga v svoji ponudbi. V primeru nejasnosti tehničnih postavk, pa bi ponudnik lahko zahteval še dodatne informacije, da bi svojo ponudbo čimbolj kvalitetno pripravil in oddal naročniku. Naročnik poudarja, da je pri analiziranju ponudb ugotovil, da so tri ponudbe pravilne in jih je v nadaljevanju ocenjeval. Med tremi pravilnimi ponudbami je tudi ponudba tretjega vlagatelja.
Naročnik nadalje navaja, da si tretji vlagatelj popolnoma napačno tolmači zavrnitev njegove ponudbe. Ponudba tretjega vlagatelja je bila namreč opredeljena kot pravilna in zato tudi ocenjena. V vsakem uspešno izvedenem javnem naročilu je namreč vedno le ena uspešna ponudba (izbrana), vse ostale pa so zavrnjene. Te navedbe predvideva tudi 78. člen ZJN-1, ko našteva obvezne podatke poročila o oddaji naročila. V točki 1.3 je navedba: "imena zavrnjenih ponudnikov...". Po mnenju naročnika tretji vlagatelj tudi ni aktivno legitimiran, da zastopa kateregakoli drugega ponudnika, kot to izhaja iz njegovega zahtevka za revizijo, kjer ugotavlja, da ponudba prvega vlagatelja prav tako ni bila v postopku izvajanja javnega razpisa, ker da je bila zavrnjena z enako obrazložitvijo. Iz navedenega sledi, da je naročnik lahko skladno z 76. členom ZJN-1 izbral najugodnejšega ponudnika, ker je dobil tri pravilne ponudbe od treh različnih ponudnikov. Naročnik je res spremenil in dopolnil tehnične podatke, vendar vse v skladu s 25. členom ZJN-1. O spremembi in dopolnitvi tehničnih podatkov je naročnik obvestil vse ponudnike in za 14 dni podaljšal rok za predložitev ponudb, da so ponudniki kljub temu lahko kvalitetno pripravili ponudbe. Naročnik torej ni kršil zakonskih določil dikcije spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije, ponudniki pa so imeli dovolj časa za pripravo in oddajo kvalitetnih ponudb.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji podrobno razčlenil in opisal merila za vrednotenje ponudb. Tretji vlagatelj se je s pogoji razpisne dokumentacije strinjal in po njih pripravil ter naročniku predložil svojo ponudbo, kar je razvidno iz podpisane izjave o soglašanju s pogoji razpisa. Naročnik je pri vrednotenju vseh pravilnih ponudb natančno upošteval v razpisni dokumentaciji objavljena merila. Tretji vlagatelj le splošno očita naročniku, da je uporabljal diskriminatoma merila, konkretnih navedb pa ni navedel. Skladno z 10. členom ZRPJN naročnik meni, da merila za ocenjevanje ponudb niso v nasprotju z zakonom in zaradi tega ni možno vložiti zahtevka. Po odločitvi o dodelitvi naročila pa ponudnik ne more več vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel biti znan ali bi mu moral biti znan pred odločitvijo o dodelitvi naročila.
Glede očitka naročniku, da je ocenjevanje posameznih parametrov izvajal nepopolno in ni navedel, kaj je bistveno boljšega v rešitvah sprejetega ponudnika, je potrebno poudariti, da je naročnik tretjemu vlagatelju pri analiziranju njegove ponudbe navedel podrobne ugotovitve, v katerih pozicijah ponudba tretjega vlagatelja v celoti, pretežno ali delno ustreza naročnikovim tehničnim zahtevam ter obrazložil v obvestilu o izbiri izvajalca, v čem je ponudba izbranega ponudnika boljša. Vlagatelj v svoji obrazložitvi pod postavko "podvozje" očita naročniku, da je bila naročnikova dokumentacija zavajajoča, ker naj bi v njej zahteval gasilsko podvozje Atego 1828. Naročnik se s to trditvijo ne strinja, ker v tehničnih zahtevah nikjer ni omenjeno ali navedeno podvozje Atego 1828 (glej OBR-12). Naročnik je pri ponovnem temeljitem pregledu ponudbe tretjega vlagatelja ugotovil, da so ponujeni podatki pri segmentu podvozje dvoumni oziroma zavajajoči. V ponudbi je ponujeno podvozje MB Atego 1828/39 AF (4x4), v priloženi dokumentaciji od â??â??..je ponujeno podvozje MB Atego 1828 AK 4x4, na priloženih tehničnih risbah je prav tako oznaka MB Atego 1828 AK 4x4. Za naročnika so bili verodostojni podatki navedeni v pisnem delu ponudbe. Tretji vlagatelj šele v obrazložitvi zahtevka za revizijo pojasnjuje, da je prišlo do napake na njegovi strani, hkrati pa poskuša krivdo glede nastale situacije zvaliti na naročnika. Navedeni podatki so za naročnika zavajajoči. V ponudbi tretjega vlagatelja ni podatka o Ah za akumulator, predmetni podatek pa je v priloženi dokumentaciji od â??â??..za vozilo AK. Za naročnika je pomembna navedba podatka v ponudbi in ne v priloženi dokumentaciji.
Naročnik nadalje navaja, da tretji vlagatelj v svoji ponudbi ni podal podatka o dimenziji koles. V pisnem delu ponudbe tretji vlagatelj ponuja: "Spredaj enojna os, zadaj dvojna os", iz tega podatka je naročnik razbral, da tretji vlagatelj ponuja dvojno os zadaj, kar pa za naročnika ni sprejemljivo. V priloženi dokumentaciji â??â??â??ter v priloženi tehnični risbi so navedeni drugačni podatki, vendar je za naročnika verodostojen podatek iz pisnega dela ponudbe. Navedeni podatki so za naročnika zavajajoči. V ponudbi tretjega vlagatelja ni podatka o zavornem sistemu ABS. V pisnem delu ponudbe vlagatelj ponuja: "Nožna zavora: Dvo-krožni zračni sistem; Ročna zavora: vzmetni raztezalni sistem, delujoč na zadnjo os; Motorna zavora: Izvedba z zvočno izolacijo." Nikjer v pisnem delu pa ni razvidno ali ima ponujeno vozilo zavorni sistem ABS. Priložena dokumentacija od AC-Intercar ta podatek ponuja, vendar se je naročnik osredotočil na pisni del ponudbe, tako kot v ostalih točkah.
Naročnik nadalje navaja, da v ponudbi tretjega vlagatelja pod točko ostalo ("razno pri 2) kabina" po tehničnih zahtevah) ni podatka o odmrzovanju. V priloženi dokumentaciji AC-Intercar je naročnik zasledil podatek: "ogrevano prednje steklo". Iz vsega navedenega sledi, da tretji vlagatelj ni sledil naročnikovi razpisni dokumentaciji, po njej sestavil ter naročniku predložil svojo kvalitetno ponudbo. V ponudbi tretjega vlagatelja je pri segmentu "podvozje" veliko različnih, med seboj neusklajenih oziroma zavajajočih podatkov.
V ponudbi tretjega vlagatelja pod točko "Vitlo" je naročnik pri ponovnem pregledu ponudbe ugotovil, da podatka o vlečnem kotu ni. V zahtevku za revizijo tretji vlagatelj navaja, da je podatek razviden iz priloženega prospekta. Tega prospekta v priloženi dokumentaciji ni. V ponudbi tretjega vlagatelja pod točko "Vitlo" ni zaslediti podatka o vlečni kljuki. Pri ponovnem pregledu ponudbe je naročnik vlečno kljuko oziroma vlečni kavelj zasledil pri delni točki namestitev vitla.
V ponudbi tretjega vlagatelja pod točko "Generator" je naročnik ta sklop ocenil: "ustreza v celoti", kljub temu, da mu ni bil poznan proizvajalec generatorja. Pod točko "Črpalka" naročnik ni našel podatka o ročnem vodenju črpalke v primeru okvare avtomatike. Tretji vlagatelj v svoji ponudbi navaja: "Elektronski sklop je nameščen v kovinskem ohišju, zaščiten tako, da je odporen na težke pogoje obratovanja, ki se pojavljajo ob uporabi črpalke. Nameščena je v bližini komandne plošče ter je opremljena z ustreznimi sistemi za upravljanje tudi v izrednih situacijah." Tretji vlagatelj v svoji ponudbi ni opredelil ročnega vodenja, v zahtevku za revizijo pa šele pojasnjuje, da je ročno vodenje mišljeno pod izredno upravljanje. Vlagateljevo obrazložitev podatka o ročnem vodenju črpalke šele v zahtevku za revizijo naročnik zavrača. Naročnik pod 8. točko "Črpalka" v razpisni dokumentaciji zahteva: "Centrifugalno črpalko z eno stopnjo za nizki tlak ter tremi stopnjami za visoki tlak". Tretji vlagatelj pa je v ponudbi ponudil "Centrifugalno večstopenjsko črpalko". Naročnik je ponujeno črpalko tretjega vlagatelja opredelil kot nesprejemljivo. Naročnik je pod delnim sklopom "delovanje črpalke pri premiku vozila" zahteval, da črpalka deluje, kadar je potrebno varovanje vozila z zaščitnimi šobami. Tretji vlagatelj pa ta segment ni izpolnil po naročnikovih zahtevah, saj je ponudil sistem varovanja, ki deluje neodvisno od črpalke vozila (sistem za samozaščito se napaja preko električne črpalke). Strokovna komisija naročnika je ponujeno varovanje vozila tretjega vlagatelja ocenila kot neustrezno in za naročnika nesprejemljivo.
Naročnik v razpisni dokumentaciji pod točko 14 "sistem za gašenje s prahom" zahteva, da mora imeti sistem za izpihovanje armatur po uporabi. Tretji vlagatelj tega podatka v svoji ponudbi ni podal. Tretji vlagatelj šele v zahtevku za revizijo navaja podatek, da je izpihovalni sistem vgrajen serijsko. Prav tako je naročnik zahteval, da: "konstruktor preveri in določi maksimalno dolžino tlačne cevi pri sistemu za gašenje z prahom". V ponudbi tretjega vlagatelja tega dokazila ni. Naročnik je mnenja, da tretji vlagatelj ni sledil tehničnim zahtevam razpisne dokumentacije in pravilno ponudil blago naročnikovim zahtevam pod to točko. Naročnik v razpisni dokumentaciji pod točko 15 gasilna naprava CO2, zahteva: "konstruktor preveri in določi maksimalno dolžino cevi". Tega podatka tretji vlagatelj v svoji ponudbi ni podal. Podani so bili izračuni s tekstom v tujem jeziku in ne v zahtevanem slovenskem jeziku. Iz teh razlogov se je naročnik odločil, da to točko oceni z "delno". Naročnik v razpisni dokumentaciji zahteva sistem za samozaščito vozila spredaj in bočno. Ta sistem se napaja izključno iz obstoječe vgrajene črpalke vozila. Tretji vlagatelj je ponudil naročniku neustrezno in nesprejemljivo samozaščito vozila in sicer, da se sistem za samozaščĂ­to vozila napaja preko posebne električne črpalke.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod 17. točko "Električna oprema" zahteval: "1 rotacijski steber (2 modre luči) vgrajen v strehi vozila ter dve rotacijski luči vgrajeni v zadnjem delu nadgradnje". Tretji vlagatelj je v pisnem delu ponudbe pod točko električna oprema opisal, da je rotacijski steber vgrajen v streho vozila, prav tako je navedel, da so rotacijske luči na zadnjem delu vozila vgrajene. Iz priložene tehnične risbe je jasno razvidno, da so rotacijske luči na kabini vozila, ter na zadnji strani strehe nadgradnje. Naročnik je ugotavil, da so podatki zavajajoči ter da vlagatelj ni dosledno sledil tehničnim zahtevam naročnika. Tretji vlagatelj je v pisnem delu ponudbe pri 20. točki Zaščitna oprema navedel: "Zaščitna obleka proti visoki temperaturi 2x". Pri pregledu tehničnih risb namestitve opreme v nadgradnji je naročnik ugotovil, da te obleke niso vrisane oziroma ni prikazan prostor namestitve. Iz tega je naročnik sklepal, da tretji vlagatelj v nadgradnji ni predvidel prostora za te obleke. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval pod 20. točko "Reševalna oprema" komplet oziroma kovček ZIEH-FIX proizvajalca WENDT. Tretji vlagatelj je pri opisu reševalne opreme pod številko 9 navedel prej omenjeni kovček. Pri pregledu tehnične risbe za namestitev opreme v nadgradnji pa je naročnik opazil, da pod točko 9 ni omenjenega kovčka temveč navadna lomilka. Naročnik je ocenil, da vlagatelj daje zavajajoče podatke.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod 20. točko "Gasilne naprave" zahteval: "Visokotlačni aparat za gašenje z vodo (vedrovka)". Vlagatelj zahtevka je ponudil pod segmentom Gasilne naprave, točka 21, le vedrovko in ne visokotlačnega aparata za gašenje z vodo. V zahtevku pa tretji vlagatelj navaja, da ponujeno blago oziroma vedrovka v celoti ustreza naročnikovim zahtevam, s čimer se naročnik nikakor ne strinja.
Naročnik je v obrazcu Ponudba OBR-08 v zadnjem odstavku dal možnost vsem ponudnikom, da pod "Ostale ugodnosti" ponudijo naročniku še kaj, kar v razpisni dokumentaciji ni vnaprej predvideno oziroma zahtevano. Naročnik je ocenil, da je za tako zahtevno tehniko, kot je specialno gasilsko vozilo umestno, da se izkoristi ponujena možnost izbranega ponudnika, in v primeru realizacije naročila se sklene tripartitna pogodba. Sklenitev tripartitne pogodbe naročniku predstavlja večje zagotovilo, da bo res dobil tako vozilo, kot je bilo ponujeno, saj so v pogodbenem odnosu vsi trije partnerji: naročnik-dobavitelj-proizvajalec. Hkrati pa zagotavlja naročniku, da bo vozilo proizvedeno in dobavljeno tudi v primeru, če se s ponudnikom, kot zastopnikom na slovenskem poslovnem prostoru kar koli zgodi. Možnost sklenitve tripartitne pogodbe izbranemu ponudniku ni prinesla nobene točke pri ocenjevanju.
Na ponovno navedbo tretjega vlagatelja, da so bila merila diskriminatorno naravnana, naročnik poudarja, da so analitična merila bila vnaprej objavljena v razpisni dokumentaciji. Tretji vlagatelj se je strinjal z objavljenimi merili in jih sprejel, kar je dokazljivo s podpisom "Izjave o soglašanju s pogoji razpisa, OBR-10". Naročnik je prepričan, da vnaprej objavljena merila niso diskriminatorna, da je vsak ponudnik imel enake možnosti slediti zahtevam razpisne dokumentacije in skladno z njo pripraviti in oddati tako ponudbo, ki bi najbolj ustrezala naročnikovim zahtevam. Naročnik je analitično in nepristransko analiziral vse prispele ponudbe, jih primerjal z razpisnimi pogoji naročnika ter po analizi objektivno ovrednotil, skladno z vnaprej objavljenimi merili. Skladno z 10. členom ZRPJN naročnik meni, da merila za ocenjevanje ponudb niso v nasprotju z zakonom in zaradi tega ni možno vložiti zahtevka za revizijo.
Naročnik je tretjega vlagatelja skladno s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni od prejema tega sklepa sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Prvi vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 26.06.2002, skladno s 17. členom ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Drugi in tretji vlagatelj sta naročnika z dopisom, z dne 27.06.2002, skladno s 17. členom ZRPJN obvestila, da bosta nadaljevala postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 179-0/2002, z dne 28.06.2002, z dopisom, št. 181-0/2002, z dne 28.06.2002 in z dopisom, št. 183-0/2002, z dne 02.07.2002, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevke za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in svojimi mnenji glede zahtevkov za revizijo, v katerih povzema vsebine sklepov o zavrnitvi zahtevkov za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb treh vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali so zahtevki za revizijo dopustni in ali so vlagatelji aktivno legitimirani za vložitev zahtevka. Vlagatelji imajo kot ponudniki, ki so oddali ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi jim bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevkih navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato so aktivno legitimirani kot stranke v postopku in upravičeni do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevkov za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Glede navedbe prvega vlagatelja, da je naročnik v samem razpisu kršil načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, saj ni določil vrednost predmeta javnega naročila in navedbe, da se v delu, kjer ni bila opredeljena orientacijska vrednost naročila, jasno kaže nepopolnost razpisne dokumentacije, gre najprej ugotoviti, da objave ocenjene vrednosti ZJN-1 sicer ne prepoveduje, vendar pa hkrati naročniku nikjer ne zapoveduje, da bi moral ocenjeno vrednost javnega naročila oz. vrednost, kakršno pričakuje v ponudbah, objaviti bodisi v objavi javnega razpisa (drugi odstavek 68. člena ZJN-1) bodisi v razpisni dokumentaciji (23. člen ZJN-1), torej aktih, s katerima se prvenstveno zagotavlja javnost in transparentnost postopka oddaje javnega naročila. Vrednost javnega naročila, kot jo naročnik ocenjuje in pričakuje v ponudbah, je v skladu s tretjo točko prvega odstavka 21. člena ZJN-1 eden od elementov sklepa o začetku postopka, ki pa je interni akt naročnika. Državna revizijska komisija je ob pregledu dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki ji jo je odstopil naročnik, ugotovila, da ima sklep, ki ga je naročnik izdal na podlagi 21. člena ZJN-1, opredeljeno vrednost javnega naročila. Prav tako pa je orientacijska vrednost naročila â??â??â??SIT (brez DDV)) navedena v obrazcu razpisne dokumentacije Obr-08 "Ponudba", zato ni mogoče pritrditi prvemu vlagatelju, da naročnik ni določil orientacijske vrednosti naročila. Državna revizijska komisija izpostavlja, da naročnika ZJN-1 k takšnemu ravnanju ne zavezuje.
Državna revizijska komisija ni sledila navedbi prvega vlagatelja, da bi naročnik skladno s 54. členom ZJN-1 moral zaprositi za pojasnila ponudb glede na razliko v ponujenih cenah; da bi glede na to, da je zaprosil za tri podatke, lahko zaprosil tudi za obrazložitev postavk, pri katerih je ugotavljal, da podatka v ponudbi ni; da bi informacijo, da ima vsak sistem za gašenje s prahom tudi že serijsko vgrajen sistem za izpihovanje po uporabi, pridobil od prvega vlagatelja, v kolikor bi ga pozval k pojasnilu; da bi, v kolikor bi poiskal dodatne obrazložitve pri prvem vlagatelju, lahko ugotovil, da je govorna naprava omenjena v 18. točki ponudbe v 10. alinei in da je imel naročnik, v kolikor bi želel preveriti verodostojnost navedb prvega vlagatelja, možnost kontaktirati osebe, ki so bile navedene na referenčni listi, obrazec 14. Prvi odstavek 54. člena ZJN-1 namreč določa: "Naročnik sme zahtevati od ponudnikov pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredile ustrezno." Pritrditi je naročniku, da ne gre, da bi pri analiziranju ponudb ponovno spraševal posamezne ponudnike ali so ponudili sklop oziroma postavko-opremo tako, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, ali ne ter da bi ponudnik moral slediti zahtevam naročnika in navajati ter opisovati karakteristike ponujenega blaga. Osnovno pravilo v postopku oddaje javnega naročila je, da po poteku roka za predložitev ponudb le-teh ni dovoljeno spreminjati, dopolnjevati, iz nepravilne ponudbe narediti pravilno, ali iz manj ugodne ponudbe narediti ugodnejšo. Pojasnitev ponudbe je potrebna takrat, ko se pri naročniku pojavijo dvomi o pomenu in vsebini posameznih elementov ponudbe. ZJN-1 torej prepušča naročniku odločitev ali bo ponudnika zaprosil za pojasnila posameznih postavk v ponudbi ali ne, nikakor ga pa k temu ne zavezuje.

Državna revizijska komisija prav tako ni sledila navedbi tretjega vlagatelja, da navedba v obrazloženem obvestilu, št. 130-0/2002, z dne 16.05.2002, da je naročnik zaradi posameznih pomanjkljivih in neustreznih tehničnih rešitev - zahtev ponudbo vlagatelja spoznal za neprimerno, za naročnika nesprejemljivo in jo zato zavrnil, pomeni, da ponudba tretjega vlagatelja od ugotovljene neustreznosti dalje ni bila več v postopku izvajanja javnega razpisa, enako pa velja tudi za ponudbo prvega vlagatelja, ki je bila zavrnjena z enako obrazložitvijo. Iz poročila o oddaji naročila, št. 104-0/2002, z dne 25.04.2002, namreč izhaja: "V nadaljnjem postopku so ostale le tri pravilne ponudbe, katere je strokovna komisija podrobno analizirala in skladno z vnaprej objavljenimi merili ocenjevala. Pri analizi in ocenjevanju so ugotovljeni naslednji rezultati:
Ponudba â??â??..je dosegla 63,31 točk; ponudba â??â??..je dosegla 52,78 točk in ponudba â??â??â??je dosegla 92,15 točk. Ponudbi družbe â??â??â??sta zaradi posameznih pomanjkljivih navedb in tehničnih rešitev pridobili manjše število točk in se zaradi tega razloga zavrneta." Naročnik je v obrazloženem obvestilu v 1. točki sicer res navedel, da je ponudbo tretjega vlagatelja zaradi posameznih pomanjkljivih in neustreznih tehničnih rešitev - zahtev spoznal za neprimerno, za naročnika nesprejemljivo in jo zato zavrnil, v 2. točki obrazloženega obvestila pa je navedel naslednje: "Ponudniki, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila (pravilne ponudbe) so:
â??â??â??â??..."
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik termin "zavrnil" uporabil skladno z drugim odstavkom 79. člena ZJN-1, ki določa obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati obrazloženo obvestilo. V tem primeru namreč termin "zavrnitev" ne pomeni izločitev ponudbe iz nadaljnjega postopka, temveč zgolj, da ponudba tretjega vlagatelja ni dosegla največje število točk, kar posledično pomeni, da tretji vlagatelj ni bil izbran kot najugodnejši ponudnik.

Tretji vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik tudi kršil navedbo v svoji razpisni dokumentaciji, kjer je v točki 3 navedel, da bo vse spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije podal najkasneje 12 dni pred rokom za oddajo ponudb, to je do 15.03.2002. Vendar je naročnik spreminjal in dopolnjeval pogoje še do 25.03.2002, kar pomeni kršenje lastnih razpisnih pravil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Uradnem listu RS, štâ??â??â??, pod številko objaveâ??â??., pod točko 8a) navedel, da je potrebno predložiti ponudbe do četrtka 28.03.2002, do 12. ure. V točki 3 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik določil: "Pred potekom roka za oddajo ponudb lahko naročnik dopolni razpisno dokumentacijo. Vse spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije bo naročnik podal najkasneje 12 dni pred rokom za oddajo ponudb, to je do 15.03.2002. Vsaka taka dopolnitev bo sestavni del razpisne dokumentacije in bo posredovana v pisni obliki. Naročnik bo po potrebi podaljšal rok za oddajo ponudb, da bo ponudnikom omogočil upoštevanje dopolnitev. S premaknitvijo roka za oddajo ponudb se pravice in obveznosti naročnika in ponudnikov vežejo na nove roke, ki posledično izhajajo iz podaljšanega roka za oddajo ponudb.". Naročnik je zadnjo spremembo razpisne dokumentacije posredoval potencialnim ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo z dopisom, z dne 25.03.2002 in v dopisu navedel, da se skladno z 25. členom ZJN-1 podaljšuje rok za oddajo in odpiranje ponudb za 14 dni. V Uradnem listu RS, štâ??â??., pod številko objaveâ??â??., pa je naročnik objavil popravek 8a) in 9. točke predmetnega razpisa in določil nov rok za predložitev ponudb, 11.04.2002. ZJN-1 v četrtem odstavku 25. člena določa: "Če je razpisna dokumentacija ali dopolnilni dokumenti preobširni, če se lahko pripravi ponudba le po ogledu kraja izvršitve javnega naročila in po pregledu dopolnilnih listin na kraju samem, ali če naročnik spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo šest dni ali manj pred rokom, določenim za predložitev ponudb, mora glede na obseg in vsebino sprememb, ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb.". V petem odstavku 25. člena ZJN-1 pa je določeno: "O podaljšanju roka mora naročnik pisno obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo in spremembo roka objaviti na način, kot je bil objavljen razpis.". Naročnik je s tem, ko je z dopisom, z dne 25.03.2002, obvestil vse potencialne ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, da se podaljšuje rok za oddajo in odpiranje ponudb za 14 dni, sledil določbam svoje razpisne dokumentacije ter ravnal skladno s četrtim in petim odstavkom 25. člena ZJN-1, saj je skladno s citiranim določilom zakona zaradi spremembe razpisne dokumentacije ustrezno podaljšal rok za predložitev ponudb in spremembo roka objavil na način, kot je bil objavljen razpis.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je tudi drugi vlagatelj navedel, da je naročnik s podaljšanjem roka za oddajo ponudbe in spremembo tehničnih podatkov poslano 25.03.2002 kršil četrti odstavek 3. točke svojih navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, po katerem mora vse spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije poslati najkasneje 12 dni pred rokom za oddajo ponudbe (28.03.2002), to je do 15.03.2002, vendar šele v dopisu, z dne 05.06.2002, s katerim je skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN, dopolnil zahtevek za revizijo s potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN in drugim izvodom zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je to navedbo, ki je po vsebini v celoti nova, drugi vlagatelj uveljavljal po preteku 8 dnevnega prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo. ZRPJN namreč v prvem odstavku 12. člena jasno določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila." V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, v kolikor zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Citirana določba udejanja temeljni načeli revizije postopkov javnega naročanja, in sicer načelo hitrosti in načelo učinkovitosti ter velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka z v celoti novimi dejstvi in dokazi.

Glede navedb prvega vlagatelja, da je zahteva po referencah v nasprotju z ZJN-1 in da v razpisu ni bilo postavljene zahteve po posredovanju podatkov o izmetu gasilnega sredstva v kg/s ter navedbe tretjega vlagatelja, da so sama merila za izbiro najugodnejše ponudbe v nasprotju z ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so prepozne. ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila." Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka, ki upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev, hkrati pa ga zavezuje, da zoper morebitno kršitev reagira takoj, ko se z njo seznani, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Kljub temu pa se na določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN ni mogoče sklicevati v primeru, ko iz vrednotenja ponudb ni mogoče presoditi objektivnosti le-tega, zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala revizijske navedbe, ki se nanašajo na objektivnost ocenjevanja ponudb. Državna revizijska komisija se je ob revizijskem preizkusu obravnavane zadeve omejila zgolj na presojo tistih revizijskih navedb, za katere je ocenila, da so s stališča petega odstavka 12. člena ZRPJN pravočasne, to pa so navedbe, ki se nanašajo na fazo primerjave, ocenjevanja in vrednotenja prejetih ponudb. Pri tem je bilo potrebno ugotoviti, kako je naročnik uporabil merila za izbiro najugodnejšega ponudnika in ali je način ocenjevanja ponudb objektivno preverljiv.

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost navedbe prvega vlagatelja, da je v postopku ocenjevanja prispelih ponudb, naročnik evidentno ravnal v škodo prvega vlagatelja, oziroma je opravil točkovanje, s katerim je zavestno ali nezavestno oškodoval prvega vlagatelja zahtevka za revizijo in s tem favoriziral izbranega ponudnika, pri čemer pa iz obrazložitve "o oddaji naročila" ne izhaja, da bi bilo ponujeno vozilo prvega vlagatelja tehnično slabše od izbranega in utemeljenost navedbe tretjega vlagatelja, da je naročnik ponudbe ocenjeval v skladu s kriteriji, ki so zelo opisni in ne morejo biti predmet preizkusa, temveč so le stvar subjektivne opredelitve. Po mnenju tretjega vlagatelja je naročnik pri ocenjevanju uporabil metodologijo, ki omogoča prilagajanje izbire točno določenemu ponudniku. Hkrati pa je naročnik, po mnenju tretjega vlagatelja, tudi ocenjevanje posameznih parametrov izvajal nepopolno in v nasprotju z načelom primerljivosti ponudb, saj nikjer ne pove, kaj je tako bistveno boljšega v rešitvah izbranega ponudnika, da je vozilo skoraj enkrat boljše od ponujenega vozila tretjega vlagatelja, kot izhaja iz rezultata ocenjevanja.
Naročnik je v točki 7 "merila za ocenjevanje" navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil:
"Merilo za ocenitev ponudbe je ekonomsko najugodnejša ponudba, ki ustreza navedenim kriterijem. Naročnik bo za oceno ponudb uporabil naslednja merila:
- tehnične lastnosti â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??do 45 točk
- cenaâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??.do 20 točk
- poprodajne aktivnostiâ??â??â??â??â??â??â??â??..do 15 točk
- referenceâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??..do 10 točk
- plačilni rokâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??..do 5 točk
- rok dobaveâ??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??...do 5 točk"
Pod točko 7A) tehnične in tehnološke lastnosti, do max. 45 točk, pa je naročnik določil:
"a) podvozje
- v celoti ustreza zahtevam iz razpisaâ??â??â??â??â??â??.10 točk
- v pretežni meri ustreza zahtevam iz razpisaâ??â??â??..5 točk
- delno ustreza zahtevam iz razpisaâ??â??â??â??â??â??â??.3 točke
b) nadgradnja
- v celoti ustreza zahtevam iz razpisaâ??â??â??â??â??â??.20 točk
- v pretežni meri ustreza zahtevam iz razpisaâ??â??â??.10 točk
- delno ustreza zahtevam iz razpisaâ??â??â??â??â??â??â??..5 točk
c) oprema
- v celoti ustreza zahtevam iz razpisaâ??â??â??â??â??â??.10 točk
- v pretežni meri ustreza zahtevam iz razpisaâ??â??â??..5 točk
- delno ustreza zahtevam iz razpisaâ??â??â??â??â??â??â??.3 točke
d) naprava za gašenje s prahom S
- najboljša tehnična izvedba po opisuâ??â??â??â??â??â??..3 točke
- slabša naprava se rangira za najboljšo po -0,5 točkeâ??..0-2,5 točke
e) teža nadgradnje z vgrajeno opremo
- najlažja nadgradnja z vgrajeno opremoâ??â??â??â??â??â??â??.2 točke
- težja nadgradnja se rangira za najlažjo po - 0,5 točkeâ??..0-1,5 točke"

Državna revizijska komisija opozarja na določilo drugega odstavka 50. člena ZJN-1, ki določa, da "morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.".

Glede na zgornji opis merila "tehnične in tehnološke lastnosti" Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni določil načina uporabe tega merila tako, da bi bilo nedvoumno jasno, kako bo ocenjeval ponudbe. Naročnik je v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe le navedel, koliko točk bo prejel ponudnik, ki bo ponudil opremo, ki "v celoti ustreza zahtevam iz razpisa", "v pretežni meri ustreza zahtevam iz razpisa" ali "delno ustreza zahtevam iz razpisa", ni pa opisal navedenih pojmov na način, da bi bilo nedvoumno jasno, kaj posamezni pojmi pomenijo za naročnika, torej kdaj se bo štelo, da oprema "v celoti ustreza zahtevam iz razpisa", "v pretežni meri ustreza zahtevam iz razpisa" ali "delno ustreza zahtevam iz razpisa" (enako velja tudi za pojme "najboljša tehnična izvedba po opisu", "najlažja nadgradnja z vgrajeno opremo", itd.). Naročnik je s tem dopustil možnost subjektivnega ocenjevanja, zato Državna revizijska komisija ni mogla preveriti objektivnosti vrednotenja ponudb, oziroma ni mogla presoditi, ali je ocena ponudbe enega ponudnika 5 točk, drugega ponudnika pa 3 točke, po navedenem merilu pravilna. Naročnik je namreč rangiranje ponudb sproti prilagajal nastali situaciji, kot naprimer ko je, (kar je razvidno iz priloge k obrazloženemu obvestilu o oddaji naročila, št. 129-0/2002, z dne 16.05.2002, "Tehnične karakteristike in lastnosti vozila"), kot navaja prvi vlagatelj, pri postavki razsvetljevalni steber ugotovil, da v tekstu ni podatka, vendar pa je iz skice vozila, ki je sestavni del ponudbe že na prvi pogled jasno razvidno, da je razsvetljevalni steber nameščen na zadnjem delu, kot je zahteval naročnik in je zato ponudbo prvega vlagatelja ocenil, da "v pretežni meri ustreza zahtevam iz razpisa". Nadalje je naročnik ocenil, da na črpalki manjkata dva tlačna B izhoda in ni izhoda za varovalne šobe, zato je ponudbo prvega vlagatelja tudi pri tem segmentu ocenil, da "v pretežni meri ustreza zahtevam iz razpisa". Prav tako je naročnik ugotovil, da prvi vlagatelj pod postavko sistem za gašenje s prahom in sistem CO2 ni sledil naročnikovim tehničnim zahtevam, zato je to postavko naročnik ocenil, da "delno ustreza zahtevam iz razpisa". Poleg tega je naročnik še ocenil, da je bila postavka zmogljivosti generatorja izmeničnega toka cca 5 KW nedvoumno opredeljena v tehničnih zahtevah, prvi vlagatelj pa je ponudil generator 4 KW. Odstopanje je preveliko, zato ta postavka "delno ustreza naročnikovim zahtevam". Ob tem pa je potrebno izpostaviti, da takšnega načina ocenjevanja oziroma rangiranja ponudb naročnik ni v naprej predvidel v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija poudarja, da je naročnik sicer avtonomen pri določanju meril, da pa morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb ter s tem tudi presojo pravilne izbire najugodnejšega ponudnika, kot določa 50. člen ZJN-1. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikovega ocenjevanja ni mogoče presoditi, kako je le-ta vrednotil pojme "v celoti ustreza zahtevam iz razpisa", "v pretežni meri ustreza zahtevam iz razpisa" ali "delno ustreza zahtevam iz razpisa", zato ni mogoče zaključiti, da je bilo ocenjevanje ponudb pri tem merilu opravljeno objektivno. Na tem mestu je potrebno opozoriti še na Odredbo o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97 in 84/99), ki v 3. členu glede dokumentacije, ki jo mora vsebovati ponudba, navaja, da morajo biti merila navedena vrednostno, kjerkoli je to možno (10. točka). Naročniki morajo torej v postopkih oddaje javnih naročil, kjerkoli je to možno, določiti tako pomen oz. utež posameznemu merilu, kot tudi način uporabe posameznega merila. Dejstvo je, da naročniki v postopkih oddaje javnih naročil sami izberejo kombinacijo različnih načinov vrednotenja, glede na pomembnost, ki ga za njih predstavlja posamezno merilo, pa tudi glede na vnaprejšnjo (objektivno) možnost določitve, tako pomena, kot tudi načina uporabe posameznega merila. Naročniku je namreč v razpisni dokumentaciji in v objavljenem javnem razpisu opredeljeno vrednotenje meril v pomoč v samem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb, zaradi česar naročniki nedvoumno na bolj pregleden način izberejo najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je s svojim ravnanjem v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil citirano določilo 50. člena ZJN-1, hkrati pa tudi načelo transparentnosti, ki je normirano v 6. členu ZJN-1. Načelo transparentnosti določa, da so postopki javnega naročanja javni ter da ima vsakdo, ki ima interes za dodelitev naročila, pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom. Načelo transparentnosti je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja tudi uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, hkrati morajo imeti ponudniki možnost, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe.

Iz navedenih dejstev sledi, da način ocenjevanja ni bil točno določen in je zato naročniku omogočil subjektivni pristop. Naročnik je s tem, ko merila "tehnične in tehnološke lastnosti" ni opisal skladno s 50. členom ZJN-1, onemogočil tudi primerljivost med ponudbami. Primerljivost namreč pomeni, da morajo biti dokumenti v postopku oddaje javnega naročila izdelani tako, da lahko ponudniki kot tudi sam naročnik nedvomno vedo za pomen posameznih podatkov, da podatki temeljijo na enakih merilih, zaradi česar je mogoča primerjava med istovrstnimi dokumenti različnih ponudnikov.

Državna revizijska komisija glede navedbe prvega vlagatelja, da iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila jasno izhaja, da je naročnik iskal razloge, zaradi katerih bi lahko opravičil svojo izbiro bistveno dražjega ponudnika in da bi si z enostavno zahtevo po dodatnih pojasnilih naročnik lahko prihranil â??â??â??â??SIT proračunskih sredstev in navedbe tretjega vlagatelja, da je bil kot najugodnejši izbran ponudnik, čigar ponujena cena je bila višja kar za okoli 20% od drugih ponudnikov, pri čemer druga ponujena vozila niso prav nič slabša od izbranega, ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudil ceno â??â??..SIT, prvi vlagatelj â??â??â??SIT in tretji vlagatelj â??â??..SIT.
Naročnik je v točki 7B) ponudbena cena, do max. 20 točk določil:
"-najnižja ponujena cena.............................20 točk
- ponudnikom z višjo ceno.........................0-20 točk
*izračun po naslednjem obrazcu (najnižja cena x 20
ponujena cena)"
Kot izhaja iz tabele "Merila za ocenjevanje ponudb" je izbrani ponudnik pri citiranem merilu prejel 16,27 točk, prvi vlagatelj 20 točk in tretji vlagatelj 17,47 točk.
Državna revizijska komisija glede na navedeno ne more pritrditi zgornjim navedbam prvega in tretjega vlagatelja, saj je naročnik v točki 7 navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil kar šest meril, po katerih bo izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Merilo "ponudbena cena" je bilo zgolj eno izmed šestih in ovrednoteno z največ 20 točkami. Naročnik je torej ponudbe ocenjeval po vseh šestih merilih in ne zgolj po merilu "ponudbena cena" in izbral najugodnejšo ponudbo, torej ponudbo, ki je po postavljenih merilih dosegla največje število točk. Naročnik ceni kot merilu ni pripisal ključnega pomena. Samo ocenjevanje po tem merilu pa je opravil korektno, kar tudi ni sporno. Ob tem je potrebno izpostaviti, da je naročnik avtonomen pri določanju meril, da pa morajo biti merila tako določena, opisana in ovrednotena, da zagotavljajo objektivno vrednotenje ponudb. V kolikor sta vlagatelja menila, da je naročnik merilo "ponudbena cena" utežil s (pre)majhnim številom točk, pa bi zoper to morala vložiti zahtevek za revizijo še pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila (peti odstavek 12. člena ZRPJN).

Glede navedbe prvega vlagatelja, da je naročnik za merilo "poprodajne aktivnosti" za uradni servis v Sloveniji predvidel 6 točk in prvemu vlagatelju dodelil le 1 točko, čeprav iz ponudbe jasno izhaja, da je pooblaščen servis zaâ??â??., vsled česar bi moral dodeliti iz tega naslova vlagatelju 6 točk in ne ene, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je utemeljena. Naročnik je v točki 7C) poprodajne aktivnosti, do max. 15 točk med drugim določil:
"a/ razpoložljivi servis z zagotovljenimi rezervnimi deli, max. 6 točk:
- uradni servis v Slovenijiâ??â??â??â??â??â??â??â??..6 točk
- uradni servis v tujini do 120 km iz Celjaâ??â??.4 točke
- uradni servis v tujini nad 120 km iz Celjaâ??â??1 točka"
Iz tabele "Merila za ocenjevanje ponudb", ki je priloga k poročilu o oddaji naročila, št. 104-0/2002, z dne 25.04.2002, je razvidno, da je prvi vlagatelj pri citiranem merilu prejel 1 točko. Prvi vlagatelj pa je v svoji ponudbi navedel: "Za opremo proizvajalcev â??â??.je podjetje â??â??.pooblaščeni generalni zastopnik za Slovenijo. To pomeni, da ima organizirano servisno službo za vsa zgoraj omenjena zastopstva, in sicer: â??â??. Organiziramo letne servisne preglede za vsa prodana â??â??..vozila. Servisi se največkrat opravljajo enkrat letno, po potrebi tudi večkrat. S podjetjem â??â??.imamo za nujne primere organizirano tudi 24-urno servisno službo. Originalni rezervni deli so zagotovljeni. Servis â??â??.je iz Celja oddaljen manj kot 120 km. Pooblaščeni serviser za firmo â??â??..v Sloveniji je tudi podjetjeâ??â??â??. V njegovi delavnici so na zalogi najnujnejši rezervni deli za â??â??črpalke (vgradne in prenosne), kakor tudi za agregate." Državna revizijska komisija, glede na navedeno, ne more slediti ocenjevanju ponudb, kot ga je izvedel naročnik pri citiranem merilu, zato je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v tem delu utemeljen.

Prvi vlagatelj tudi navaja, da je, kolikor mu je znano, servis za izbranega ponudnika na Hrvaškem, kar pomeni, da ga v Sloveniji ni, zaradi česar prvi vlagatelj meni, da bi za to izbrani ponudnik moral dobiti le eno točko. Državna revizijska komisija je zato vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, iz katere je razvidno:
"1. Najbližji 24 urni servis proizvajalcaâ??â??â??:
- â??â??â?? (razvidno iz priloženega prospekta, uporabnik ima 24 urno dežurno
številko serviserja)
2. Izšolani in pooblaščeni serviserji v R. Sloveniji s strani proizvajalcaâ??â??â??â??:
â??â??â??â??. (usposobljeni 4 serviserji, ki imajo za to tudi potrdilo)
â??â??â??â?? (usposobljenih 5 serviserjev, ki imajo za to tudi potrdilo)
- â??â??â??. (vam najbližji za v pomoč)
(usposobljeni 4 serviserji, ki imajo za to tudi potrdilo)
Serviser â??â??.je usposobljen za servis na kompletnem vozilu, saj je na domačem trgu tudi proizvajalec nadgradenj za gasilska vozila in s tem tudi s strani firme â??â?? pooblaščen za takojšnji odziv na reklamacijo.
Vsi zgoraj navedeni serviserji uporabljajo samo originalne rezervne dele in so izšolani za opravljanje svojega dela, pri proizvajalcu, v firmiâ??â??..."
Izbrani ponudnik je priložil tudi originalni prospekt, iz katerega je razvidno, da so v dežurni službi, to pomeni 24 urni kontakt z dežurno servisno službo firmeâ??â??., katere strokovnjaki se takoj odzovejo na nujni klic."
Državna revizijska komisija, glede na navedeno, ugotavlja, da iz poročila o oddaji naročila, št. 104-0/2002, z dne 25.04.2002, in ostalih naročnikovih dokumentov ni razvidno, zakaj je naročnik ravno ta podatek iz ponudbe izbranega ponudnika "1. Najbližji 24 urni servis proizvajalcaâ??â??â??." upošteval kot relevantnega in na podlagi le-tega izbranemu ponudniku dodelil 4 točke, ob dejstvu, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel tudi izšolane in pooblaščene serviserje v Sloveniji. V sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, št. 172-0/2002, z dne 24.06.2002, pa se naročnik do te navedbe sploh ni opredelil.

Prvi vlagatelj navaja, da je njegova ponudba dovoljevala skupno maso 18.600 kg, kar presega dovoljeno maso za 600 kg, pri čemer pa je po mnenju prvega vlagatelja ta razlika le v korist naročnika, saj s tem pridobi le še dodatno možnost namestitve opreme na vozilo. V povezavi s tem je potrebno obravnavati tudi revizijsko navedbo drugega vlagatelja, da je ponudil šasijo, ki ima nosilnost 19.000 kg z delovno nosilnostjo 18.500 kg, medtem ko naj dovoljena skupna masa ne bi presegala 18.000 kg in je (tudi zaradi navedenega) prišel do sklepa, da je naročnik njegovo ponudbo izločil iz neopravičljivih razlogov. Izračun zahtevane opreme, ki naj bi bila v vozilu ima skupno težo 18.500 kg, zato je drugi vlagatelj tudi ponudil šasijo za zahtevano težo skupne opreme. Naročnik je v OBR-12 "Tehnične karakteristike in lastnosti vozila GVC-S-CO2 28/49" pod točko 1) PODVOZJE - gasilsko določil, da dovoljena skupna masa "naj ne presega 18.000 kg".
Državna revizijska komisija izpostavlja, da iz razpisne dokumentacije ni jasno razvidno, ali je prekoračitev dovoljene skupne mase navedene v razpisni dokumentaciji šteti kot pogoj, ki bi ga moral vlagatelj obvezno izpolniti, ali pa je to šteti kot način uporabe podmerila "podvozje". Naročnik je namreč isto zahtevo iz razpisne dokumentacije pri drugem vlagatelju štel za pogoj, kar je razvidno iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 173-0/2002, z dne 24.06.2002, kjer navaja: "3. Nepravilna je ponudba drugega vlagatelja tudi glede dovoljene skupne mase, saj je ponujena šasija z nosilnostjo 19.000 kg, ker naj bi po vlagateljevem izračunu teža nadgradnje in ponujene opreme dosegla 18.500 kg. Naročnik želi s predmetnim javnim naročilom zaradi intervencijske specifičnosti pridobiti čim lažje vozilo, zato je v tehničnih zahtevah nedvoumno navedel, da dovoljena skupna masa naj ne presega 18.000 kg." in je ponudbo iz tega razloga izločil kot nepravilno. Iz ponudbene dokumentacije prvega vlagatelja je razvidno, da ponujeno vozilo presega težo iz razpisne dokumentacije. Naročnik je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 172-0/2002, z dne 24.06.2002, navedel: "Prvi vlagatelj pa je ponudil vozilo skupne mase 18.600 kg. Pri zahtevanem natančnem izračunu teže vozila prvi vlagatelj tudi tega ni razločno prikazal za gasilna sredstva, prah in CO2, kar skupno maso še povečuje. Razumljivo je torej ravnanje naročnika, da se presežek teže pri ocenjevanju ne more šteti v dobro." Naročnik torej ni štel ponudbe prvega vlagatelja kot nepravilne, temveč je dejstvo, da je prvi vlagatelj ponudil (pre)težko vozilo vrednotil (po merilu), kar pomeni, da ni enako obravnaval vseh ponudnikov in je kršil 7. člen ZJN-1, ki v prvem odstavku določa: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.". Državna revizijska komisija ob gornji ugotovitvi opozarja na pomembno razliko med pogojem in merilom. ZJN-1 v 11. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je merilo: "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb", v 12. točki tega odstavka pa opredeljuje pogoj kot: "element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave". Iz zakonske definicije pogoja in merila namreč izhaja bistvena razlika v njuni naravi. Medtem, ko je merilo vedno relativne narave, je pogoj vedno absoluten oziroma izključujoč. To pomeni, da mora posamezna ponudba v celoti izpolnjevati vse pogoje oziroma zahteve naročnika zato, da se potem takšna ponudba lahko vrednoti na podlagi vnaprej določenih meril. Pogoj je torej " condicio sine qua non", da lahko neko ponudbo štejemo za pravilno. ZJN-1 v 41. členu posebej določa obvezne pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezna ponudba. V prvem odstavku tega člena je določeno: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.". Drugi odstavek tega člena izrecno določa, da je dolžan naročnik ponudbo izločiti iz postopka, če ne izpolnjuje pogojev, ki so našteti v tem odstavku. ZJN-1 v 42. členu določa dokazovanje izpolnjevanja pogojev, drugi odstavek 45. člena ZJN-1 pa določa: "Naročnik mora oddati naročilo ob upoštevanju pogojev za ugotovitev sposobnosti, ki se nanašajo na finančne, kadrovske in tehnične sposobnosti za izvedbo naročila. Naročnik lahko določi tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti, ki ne smejo biti diskriminatorni.". V tem določilu ZJN-1 ureja zahteve oziroma pogoje, ki jih določi naročnik in katere mora vsaka posamezna ponudba prav tako izpolnjevati, zato, da se šteje za pravilno. V nasprotju s pogoji pa so merila relativne narave, kar pomeni, da ni nujno, da posamezna ponudba izpolnjuje merila, da se šteje za pravilno. Ponudba, ki sicer izpolnjuje vse zakonske pogoje in pogoje oziroma zahteve, ki jih je določil naročnik, vendar pa pri vrednotenju na podlagi meril ne prejme prav nobene točke, se prav tako šteje za pravilno ponudbo. Naročnik ugotavlja ali ponudba izpolnjuje vse zahtevane pogoje, zatem pa ponudbe vrednoti na podlagi vnaprej postavljenih meril. Ravno zaradi "vrednotenja" ponudb in zaradi relativne narave meril pa mora biti faza ocenjevanja oziroma vrednotenja ponudb objektivno preverljiva, da se lahko brez dvoma ugotovi, da naročnik tudi v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni diskriminiral posameznih ponudb oziroma ponudnikov.

Drugi vlagatelj še navaja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil iz neopravičljivih razlogov. Naročnik je v točki 6. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe "Dokumenti, ki jih mora ponudnik predložiti kot dokazilo o usposobljenosti", podtočki 08. "Dokazilo o razpolaganju z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi" določil:
"- Predstavitev dobavitelja - proizvajalca in ev. sodelujočih podizvajalcev (3. odstavek 42. člena ZJN-1), navedba kadrovskih in tehničnih zmogljivostih, organizacija dela, letne proizvodnje, zagotavljanje kakovosti, certifikati......;
- Ponudnik priloži podroben tehnični opis vozila z navedbo proizvajalca in typa važnejših sklopov: podvozja in nadgradnje ter vgrajenih važnejših sestavnih delov opreme (vitlo, generator, rezervoarja, črpalka, monitor, sistema za "S", sistem CO2 in drugo);
- Ponudnik predloži tehnične risbe: - vozila in nadgradnje;
- notranje optimalne razporeditve opreme (leva, desna in
zadnja stran vozila);
- skice za razpisano vozilo, ateste, prospekte.
- Natančen izračun razporeditve teže: - skupna teža praznega in polno obremenjenega vozila;
- teža nadgradnje;
- teža specificirane vgrajene opreme;
- razporeditev teže na sprednjo in zadnjo os - (optimalno
na konstrukcijo podvozja)."
Naročnik je še določil, da "v kolikor ponudbi niso priloženi dokazi; uradna listina (ustrezna fotokopija) ali podpisana in žigosana zahtevana izjava, ki dokazujejo izpolnitev posameznega pogoja, se ponudba izloči."
Naročnik je v obrazloženem obvestilu, št. 128-0/2002, z dne 16.05.2002, navedel: "Pri nadaljnji temeljiti analitični presoji glede tehničnih zahtev je tričlanska strokovna komisija naročnika ugotovila, da ponudba ponudnika â??â??â??.ne ustreza splošnim tehničnim zahtevam, zaradi ne predloženih tehničnih risb: vozila in nadgradnje; notranja razporeditev opreme (leva, desna in zadnja stran vozila), predložena je le ena skica vozila." Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo še navedel, da je v ponudbo priložil le skico z osnovnimi merami vozila, ter osnovno razporeditvijo opreme. Iz ponudbe drugega vlagatelja pa je poleg tega razvidno, da je pod opombo med drugim navedel: "Natančna skica za ponujeno vozilo bo izdelana po eventualni sklenitvi pogodbe. Vaši pooblaščenci jo bodo dobili v pregled in potrditev.". Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal skladno z zahtevami iz predmetne razpisne dokumentacije, ko je ponudbo drugega vlagatelja izločil iz tega razloga kot nepravilno, saj drugi vlagatelj ni predložil vseh zahtevanih dokumentov iz podtočke 08. Pravilna ponudba je skladno z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1 namreč tista, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da sta višina in dolžina vozila navedeni v cca, kar pomeni, da bi se pri dokončni izdelavi vozila, glede na tehnične možnosti in medsebojni dogovor uskladili in približali želenim meram. Nadalje tudi navaja, da se natančna razporeditev opreme naredi ob naročilu, kjer se upoštevajo tehnične zmožnosti ter želje in prilagodljivost opreme v vozilu končnemu uporabniku in da poznavalci ponujene gasilske opreme v večini poznajo dejstva in jim ni treba navajati podrobnosti, ki so same po sebi umevne. S tem v zvezi Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, ki v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 173-0/2002, z dne 24.06.2002, navaja, da ne more akceptirati možnost uskladitve pri dokončni izdelavi vozila, da bi se tako približali zahtevam iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija pri tem opozarja vlagatelje, da morajo pri pripravi ponudbe slediti zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije in v svojih ponudbah navajat zahtevane podatke. Le tako se lahko izognejo sicer neutemeljenim očitkom, da bi jih naročnik moral na podlagi 54. člena ZJN-1 pozvati za dodatna pojasnila.

Prvi vlagatelj navaja, da se mu očita, da pod postavko reference niso navedena primerljiva vozila in niso predložene risbe ali drugi dokazi in da referenčna lista naj ne bi bila predložena k ponudbi. Naročnik je v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 7D) reference ponudnikov glede na število že prodanih vozil, primerljivih z našim razpisanim vozilom v obdobju od vključno 1990 leta dalje določil:
"- Ponudnik naj navede konkretne uporabnike podobnih vozil, njihov naslov in kontaktno osebo ter priloži tehnično risbo navedenega vozila ali drugo dokazilo. Naročnik ima pravico poizvedovanja in ogleda navedenega podobnega referenčnega vozila.
- Za vsako podobno prodano vozilo in izpolnjeni zahtevek iz predhodne alinee dobi ponudnik 1 točko, vendar ne več kot 10 točk." Naročnik je v razpisni dokumentaciji predvidel tudi OBR-14 "Reference ponudnika", kamor so ponudniki lahko vpisovali zahtevane podatke.
Naročnik je pri citiranem merilu prvemu vlagatelju dodelil 0 točk. V obrazloženem obvestilu, št. 129-0/2002, z dne 16.05.2002, je naročnik navedel: "Referenca se nobena ne prizna. Ni predložen OBR-14, niso navedena primerljiva vozila (specialna gas. vozila, vsaj s tremi gasili: voda, prah, S, CO2) in ni predložena risba ali drugi dokaz. Priložena je le neustrezna referenčna lista v tujem jeziku". V sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, št. 172-0/2002, z dne 24.06.2002, je naročnik navedel, da prvi vlagatelj pri predložitvi referenc ni sledil zahtevam naročnika. V obrazcu OBR-14 ni navedel nobenega specialnega gasilskega vozila, ki bi bilo primerljivo z razpisanim in ni predložil zahtevanega dokaza, tehnične risbe ali drugega verodostojnega dokaza. Prvi vlagatelj je na OBR-14 navedel le petnajst gasilskih vozil in eno tehnično ter nobeno specialno gasilsko vozilo, ki bi po konstrukcijski zasnovi imelo vsaj tri od štirih gasilnih sredstev (voda, penilo, prah, CO2). Na osnovi navedenega dejstva naročnik prvemu vlagatelju ni priznal nobene reference.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi vlagatelj v svoji ponudbi predložil izpolnjen OBR-14 "Reference ponudnika", v katerem je navedel 16 uporabnikov podobnih vozil in za osem uporabnikov priložil tudi tehnično risbo vozila. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi naročniku, da niso predložene risbe in da ni predložena referenčna lista, saj dejansko stanje ni takšno, kot ga je naročnik navedel v zgoraj citiranem obrazloženem obvestilu. Državna revizijska komisija pa se ni opredeljevala glede naročnikove navedbe, da prvi vlagatelj v obrazcu OBR-14 ni navedel nobenega specialnega gasilskega vozila, ki bi bilo primerljivo z razpisanim, saj to ne bi vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije v predmetni zadevi.

Prvi in tretji vlagatelj v zahtevku za revizijo opozarjata na navedbo v obrazloženem obvestilu, da se je izbranemu ponudniku v korist štelo tudi dejstvo, da je edini ponudil sklenitev tripartitne pogodbe med naročnikom, dobaviteljem in proizvajalcem. V OBR-08 "Ponudba" iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik predvidel tudi prostor za "ostale ugodnosti". Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je pod "ostale ugodnosti" navedel:
"1. Pregled vozila in sodelovanje pri razporeditvi opreme mesec dni pred dobavo vozila pri proizvajalcu v â??â??...
2. šolanje štirih serviserjev pri proizvajalcu, za redno letno vzdrževanje kompletnega vozila (razen šasije).
(prejem diplome in pooblastila)
1. Ob prevzemu vozila, šolanje kadrov za delo z vozilom pri proizvajalcuâ??â??â??, nudimo 2-3 dnevno šolanje za 3 ljudi.
2. Zagotavljamo, da bo vozilo ustrezalo SLO predpisom in bodo pridobljene zahtevane homologacije.
3. V primeru naročila se podpisuje tripartitna pogodba kar pomeni tudi z proizvajalcem."
Naročnik je v sklepu, št. 172-0/2002 in 174-0/2002, z dne 24.06.2002, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil navedel: "Naročnik je v obrazcu Ponudba OBR-08 v zadnjem odstavku dal možnost vsem ponudnikom, da pod "Ostale ugodnosti" ponudijo naročniku še kaj, kar v razpisni dokumentaciji ni vnaprej predvideno oziroma zahtevano. Naročnikova strokovna komisija je ocenila, da je za tako zahtevno tehniko, kot je specialno gasilsko vozilo umestno, da se izkoristi ponujena možnost ponudnikaâ??â??â??, in v primeru realizacije naročila sklene tropartitna pogodba. Sklenitev tropartitne pogodbe naročniku predstavlja večjo sigurnost, da bo res dobil tako vozilo, kot je bilo ponujeno, saj so v pogodbenem odnosu naročnik-dobavitelj-proizvajalec. Hkrati pa zagotavlja naročniku, da bo vozilo proizvedeno in dobavljeno tudi v primeru, če se s ponudnikom, kot zastopnikom na slovenskem poslovnem prostoru kar koli zgodi. Možnost sklenitve tropartitne pogodbe ni ponudniku â??â??â??.prinesla nobene točke pri ocenjevanju." Državna revizijska komisija naročnika s tem v zvezi opozarja, da bi naročnik, v kolikor je želel, da bi ponudniki za dodatne ugodnosti, ki jih ponudijo, imeli prednost pred ponudniki, ki le-teh ne ponudijo, moral tako možnost predvideti (svoja pričakovanja po vsebini v naprej določiti) že v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji npr. kot merilo in ga ustrezno ovrednotiti, tako da bi tudi v tem segmentu bila zagotovljena objektivnost ocenjevanja ponudb.

Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da:
- mu ni razumljiva postavka dovoljena skupna masa do 18.000 kg,
- mu ni znano, kaj je naročnik mislil z zvočno izolacijo,
- postavka armaturna plošča ni dovolj jasno opredeljena,
- mu ni znano, kaj je želel naročnik z dikcijo "konstrukter preveri in določi maksimalno dolžino cevi za varno in uspešno delo",
- pri gasilni napravi CO2 je pod točko izvedba prav tako zahtevana konstrukterjeva preveritev maksimalne dolžine cevi za varno in uspešno delo, kar je zanj popolnoma nejasna zahteva.
Državna revizijska komisija opozarja prvega vlagatelja na tretji odstavek 25. člena ZJN-1. V kolikor vlagatelju kateri koli del razpisne dokumentacije ni bil popolnoma jasen in nedvoumen, bi moral od naročnika zahtevati v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 dodatno obvestilo oziroma pojasnilo. Naročnik mu je namreč dolžan posredovati pisni odgovor. Naročnik je tudi v razpisni dokumentaciji v točki 3. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da lahko zainteresirani ponudnik, ki potrebuje obrazložitev navedb oziroma zahtev iz razpisne dokumentacije, naslovi pooblaščencu vprašanje v pisni obliki, najkasneje 7 dni pred rokom za oddajo ponudb. Pooblaščenec bo v najkrajšem času posredoval pisni odgovor vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo, brez navedbe ponudnika, ki je vprašanje postavil. Državna revizijska komisija ugotavlja, kot izhaja iz spisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, da prvi vlagatelj te možnosti ni izkoristil in ni zahteval pisnih pojasnil, citirane navedbe pa se nanašajo na samo razpisno dokumentacijo in so v skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozne.

Navedbi tretjega vlagatelja, da so bila merila prirejena za ponudnika, kateremu je bilo javno naročilo na koncu tudi oddano in da namen razpisa ni bil v iskanju najugodnejšega ponudnika, ki izpolnjuje normalno pričakovane pogoje, pač pa v tem, da se javno naročilo odda vnaprej izbranemu subjektu, sta zgolj pavšalni in tretji vlagatelj zanju ni predložil dokazov. Državna revizijska komisija meni, da je pri vsakem postopku oddaje javnega naročila v okviru presoje naročnika in ne posameznega ponudnika odločitev, kakšno blago, storitev ali morda gradnja, bi najbolj ustrezala potrebam naročnika, ki vodi postopek oddaje javnega naročila. Vendar pa mora naročnik pri vsakem postopku oddaje javnega naročila, ki ga izvede, svojo odločitev sprejeti ob upoštevanju pravil javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je glede na to, da v tem postopku zaradi pomanjkljivo določenega merila za izbiro najugodnejše ponudbe, način uporabe merila pa niti ni bil določen, nepravilnosti pri vrednotenju ponudb ni mogoče sanirati, skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Zaradi teže navedenih kršitev, ki zahtevajo razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti, so ostale navedbe vlagateljev, ki so tehnične narave brezpredmetne in se Državna revizijska komisija do njih ni opredeljevala, saj ne bi spremenile odločitve Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija, v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN, naročnika napotuje, da pri ponovitvi postopka oddaje javnega naročila upošteva ugotovitve glede zgoraj navedenih nepravilnosti in kršitve določil ZJN-1 ter da pripravi razpisno dokumentacijo v skladu z določbami ZJN-1, z upoštevanjem temeljnih načel javnega naročanja, predvsem pa načela transparentnosti postopka oddaje javnega naročila (6. člen ZJN-1) in načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. tega sklepa utemeljena.

Prvi vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da se prvemu vlagatelju povrnejo stroški, in sicer odvetniški stroški v višini 2000 odvetniških točk z 20% DDV (240.000,00 SIT), skladno s tarifo št. 13 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 7/95, 49/00, 57/00).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??â??

Natisni stran