Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-137/02

    Številka: 018-137/02
    Datum sprejema: 11. 3. 2005

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, v nadaljevanju: ZRPJN) poâ??â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za vzdrževanje in najem biroopreme in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??â??(v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopaâ??â??â??., zoper ravnanje naročnika â??â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??â??.

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
    2. Zahteva za povračilo stroškov se zavrne kot neutemeljena.

    Obrazložitev:

    Naročnik je v Uradnem listu RS, števâ??.., pod štev. objaveâ??â??., objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za vzdrževanje in najem biroopreme. Kot je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 10.1.2002, sta na javni razpis pravočasno prispeli dve pravilni ponudbi, in sicer ponudba vlagatelja in ponudba ponudnika â??â??..(v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila (brez številke in datuma) oba ponudnika obvestil, da je izvedbo naročila oddal izbranemu ponudniku, vlagatelj pa je zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo. Naročnik je dne 4.4.2002 sprejel sklep (brez številke), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter je vlagatelja pozval, naj mu pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je dne 5.4.2002 naročnika obvestil, da vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo. Naročnik je dne 9.4.2002, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je s svojim sklepom, štev. 018-63/02-22-768, z dne 30.4.2002, ugodila zahtevku za revizijo, razveljavila odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika ter v skladu z 2. odstavkom 23. člena ZRPJN naročniku dala napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen, in sicer je naročnika napotila, naj postopek izbire najugodnejše ponudbe ponovi tako, da pri ocenjevanju obeh ponudb na podlagi merila B) "Zagotovitev kakovosti", pravilno uporabi podmerili 1.) "Ponudnikova tehnična opremljenost" in 2.) "Lastna ponudnikova kadrovska strokovna zasedba z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih (podatki iz Izjave o izobrazbi in izkušnjah)" na način, kot je opisan v razpisni dokumentaciji.

    Naročnik je dne 20.5.2002 sprejel sklep (brez številke), s katerim je razveljavil Obvestilo o oddaji javnega naročila "Vzdrževanje in najem biroopreme" ter odločil, da se izvede ponovno ocenjevanje ponudb po merilu "Zagotovitev kakovosti" - podmerilih B/1 (tehnična opremljenost) in B/2 (kadrovska zasedba).

    Dne 21.5.2002 je naročnik z dopisom, štev. LN-MA-803/6684, vlagatelju poslal Obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 21.5.2002, kateremu je priložil tudi Poročilo o oddaji javnega naročila, z dne 21.5.2002, skupaj z ocenjevalnimi tabelami (Poročilo o vrednotenju ponudb). V obrazložitvi Obvestila je naročnik navedel, da je na podlagi sklepa Državne revizijske komisije ponovno izvedel ocenitev ponudb v skladu z razpisnimi pogoji, podrobneje pa je pojasnil tudi ocene, ki sta jih prejela oba ponudnika na podlagi vsakega posameznega merila za izbiro najugodnejše ponudbe. V zvezi z ocenjevanjem ponudb na podlagi dveh spornih podmeril v okviru merila B) "Zagotovitev kakovosti" (1.) "Ponudnikova tehnična opremljenost" in 2.) "Lastna ponudnikova kadrovska strokovna zasedba z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih") je naročnik v obrazložitvi Obvestila navedel, da je strokovna komisija izvedla ponovno vrednotenje, kot sledi:
    a) Tehnična opremljenost (B/l):
    - število in struktura avtomobilov, namenjenih samo serviserjem:
    vlagatelj ima za 15 serviserjev na razpolago 14 vozil, katerih struktura je za tovrstno uporabo (prevoz orodij in strojev) zelo primerna, izbrani ponudnik pa ima za 8 serviserjev 10 vozil, kar je glede na posameznega serviserja več kot pri vlagatelju, vendar je zaradi boljše strukture vozil vlagatelj ocenjen kot najugodnejši ponudnik, izbrani ponudnik pa kot drugi najugodnejši ponudnik.
    - struktura in kvaliteta ponudnikove lastne delovne opreme:
    vlagatelj ima 10 delovnih mest serviserja, ki so opremljena s kvalitetno delovno opremo in je ocenjen kot najugodnejši ponudnik z 10 točkami, izbrani ponudnik pa ima 8 serviserjev s kvalitetno opremo, vendar je ta oprema za spoznanje manj obsežna, zato prejme 8 točk kot drugi najugodnejši ponudnik.
    - število in tip rezervnih strojev za morebitno nujno zamenjavo:
    izbrani ponudnik zagotavlja 9 rezervnih strojev do 30 kopij/min in 23 strojev od 30 do 60 kopij/min. Ker izbrani ponudnik zagotavlja večje število rezervnih strojev in boljše kakovosti, je prejel v tem podmerilu oceno 10 točk kot najboljši od vseh ponudnikov. Vlagatelj zagotavlja 5 rezervnih strojev do 30 kopij/min in 5 strojev od 30 do 60 kopij/min, zato je v tem podmerilu prejel oceno 8 točk kot drugi najugodnejši ponudnik.
    Naročnik je pojasnil tudi seštevek točk podmeril v merilu tehnična opremljenost, in sicer:
    Vlagatelj je prejel 28 točk in iz tega sledi, da je v merilu tehnična opremljenost ocenjen kot najboljši od vseh ponudnikov z oceno 10 točk.
    Izbrani ponudnik je prejel 26 točk in iz tega sledi, da je v merilu tehnična opremljenost ocenjen kot drugi najugodnejši ponudnik z oceno 8 točk.
    b) Kadrovska zasedba z referencami-izkušnjami (B/2):
    Pri merilu kadrovska zasedba z izkušnjami je naročnik primerjal lastno ponudnikovo kadrovsko strokovno zasedbo z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih (podatki z izjave o izobrazbi in izkušnjah):
    - delovne izkušnje delavcev na ustreznem delovnem mestu in število let opravljanja tovrstnih del: Izbrani ponudnik ima v poprečju več delovnih izkušenj na serviserja. Pri ocenjevanju izkušenj serviserjev in število let na delovnem mestu je bil najboljši od vseh ponudnikov in zato je v tem podmerilu prejel 20 točk. Vlagatelj ima manjše povprečje delovnih izkušenj na serviserja, zato je v tem podmerilu dobil 15 točk kot drugi najugodnejši ponudnik.
    - strokovna izobrazba za vsakega serviserja posebej in za posamezno znamko stroja: Izbrani ponudnik ima 8 serviserjev s končano V. stopnjo izobrazbe in je v tem podmerilu prejel 20 točk kot najboljši od vseh ponudnikov. Iz tega je razvidno, da ima izbrani ponudnik boljšo poprečno izobrazbeno strukturo na serviserja. Vlagatelj ima 15 serviserjev, od katerih ima 8 serviserjev končano IV. stopnjo izobrazbe, 6 serviserjev končano V. stopnjo izobrazbe in 1 serviser s VII. stopnjo izobrazbe. V tem podmerilu vlagatelj prejme 15 točk kot drugi najugodnejši ponudnik.
    Seštevek točk podmeril v merilu kadrovska zasedba in izkušnje (B/2) je naročnik pojasnil s sledečim:
    Izbrani ponudnik je prejel 40 točk in iz tega sledi, da je v merilu kadrovska zasedba in izkušnje ocenjen kot najboljši od vseh ponudnikov z oceno 20 točk.
    Vlagatelj je prejel 30 točk in iz tega sledi, da je bil v merilu kadrovska zasedba in izkušnje ocenjen kot drugi najugodnejši ponudnik z oceno 15 točk.
    Na podlagi vrednotenja obeh ponudb in pridobljenih skupnih ocen je naročnik zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika ugodnejša, ker je prejela skupno višje število točk.

    Vlagatelj je dne 30.5.2002 (ponovno) zahteval revizijo postopka oddaje obravnavanega javnega naročila. V zvezi z navedbo naročnika, da je ponudba izbranega ponudnika ugodnejša iz razloga, ker je skupno prejel višje število točk, vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je takšna obrazložitev naročnika v nasprotju z določbo 79.člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), saj ne vsebuje obrazložitve zakaj je bila ponudba vlagatelja zavrnjena. Vlagatelj opozarja, da 2. odstavek navedenega člena točno določa, da mora obrazloženo obvestilo ponudniku, katerega ponudba ni bila sprejeta, vsebovati naslednje podatke:
    1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
    2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
    3. prednost sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril,
    4. naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana,
    Iz obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila je po vlagateljevem mnenju razvidno, da naročnik ni navedel podatkov pod l. in 3. točko 2. odstavka 79. člena ZJN-l. Vlagatelj opozarja, da je za obrazloženo obvestilo zlasti pomembna 3. točka, to je navedba prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril, saj pri tem ne zadostuje le navedba števila točk, ki jih je prejel izbrani ponudnik, temveč morajo obligatorno biti navedeni razlogi zakaj je ponudba izbranega ponudnika ocenjena z večjim številom točk v primerjavi s ponudbo vlagatelja. Vlagatelj priznava, da se prednosti ponudbe izbranega ponudnika izražajo v vrednotenju te ponudbe oziroma v priznanem številu točk, vendar je po njegovem mnenju za presojo objektivnosti vrednotenja ponudb potrebno navesti konkretne podatke in elemente ponudbe, ki so osnova za vrednotenje po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe. Vlagatelju pa podatki, ki so osnova za ocenjevanje ponudb po posameznih merilih niso znani, razen podatka o ponudbeni ceni, ki je razvidna iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 10.1.2002.
    Vlagatelj dalje navaja, da je pri merilu kakovost, in sicer število in struktura avtomobilov namenjenih samo serviserjem, naročnik navedel, da ima vlagatelj za 15 serviserjev na razpolago 14 vozil, katerih struktura je za tovrstno uporabo (prevoz orodij in strojev) zelo primerna, izbrani ponudnik pa ima za 8 serviserjev 10 vozil, kar je glede na posameznega serviserja več kot pri vlagatelju, vendar je zaradi boljše strukture vozil vlagatelj ocenjen kot najugodnejši ponudnik (z 10 točkami), izbrani ponudnik pa kot drugi najugodnejši ponudnik (z 8 točkami). Vlagatelj opozarja, da so bila v razpisni dokumentaciji navedena in opisana merila, in sicer naj bi bili ponudniki razvrščeni v kvalitetne skupine z ustreznim številom točk, pri čemer najboljši vseh ponudnikov prejme 10 točk, tisti, ki je boljši od polovice ponudnikov 8 točk, dober 6 točk, še sprejemljiv 2 točki in nesprejemljiv 0 točk. Iz navedenega po vlagateljevem mnenju povsem jasno izhaja, da naročnik v merilih ni predvidel, oziroma navedel, da bi drugi najugodnejši prejel 8 točk, pač je jasno razvidno, da 8 točk prejme tisti ponudnik, ki je boljši od polovice ponudnikov. Glede na to, da sta bila le 2 ponudnika, izbrani ponudnik po vlagateljevem mnenju ne more prejeti 8 točk glede na število in strukturo avtomobilov, saj ni bil boljši od polovice ponudnikov.
    Pri merilu struktura in kvaliteta ponudnikove lastne delovne opreme vlagatelj opozarja na navedbo naročnika, da ima vlagatelj 10 delovnih mest serviserja, ki so opremljena s kvalitetno delovno opremo in je posledično ocenjen kot najugodnejši ponudnik z 10 točkami, izbrani ponudnik pa ima 8 serviserjev s kvalitetno opremo, vendar je ta oprema za spoznanje manj obsežna, zato prejme 8 točk kot drugi najugodnejši ponudnik. Iz navedenega po mnenju vlagatelja povsem jasno izhaja, da je naročnik pri presoji uporabil merilo drugega najugodnejšega ponudnika, čeprav takega merila v razpisni dokumentaciji ni, pač pa naj bi bili ponudniki razvrščeni v kvalitetne skupine z ustreznim številom točk.
    Vlagatelj nasprotuje tudi navedbam naročnika pri merilu število in tip rezervnih strojev za morebitno zamenjavo, kjer naročnik navaja, da ima izbrani ponudnik 9 rezervnih strojev do 30 kopij in 23 strojev od 30-60 kopij/minuto, dočim ima vlagatelj 5 rezervnih strojev do 30 kopij/minuto in 5 strojev od 30-60 kopij/minuto, pri čemer naj bi imel izbrani ponudnik poleg večjega števila rezervnih strojev tudi stroje boljše kakovosti in je po tem podmerilu pridobil 10 točk kot najboljši vseh ponudnikov, vlagatelj pa 8 točk kot drugi najugodnejši ponudnik. Iz navedenega podmerila po vlagateljevem prepričanju povsem jasno izhaja, da je poleg števila rezervnih strojev potrebno ocenjevati tudi tip tovrstnih strojev, pri čemer pa naročnik zgolj navaja, da ima izbrani ponudnik rezervne stroje boljše kakovosti in ne pove katere, oziroma kako je ugotovil, da so boljše kakovosti, kar pomeni, da je v tem delu obvestilo o oddaji javnega naročila povsem neobrazloženo, tako, da ga ni moč preizkusti.
    Vlagatelj opozarja tudi na navedbo naročnika, da je seštevek točk v podmerilu tehnična opremljenost sledeči: vlagatelj prejme 28 točk in je posledično ocenjen z oceno 10, izbrani ponudnik pa 26 točk in je ocenjen kot drugi najugodnejši ponudnik z oceno 8 točk ter ponovno poudarja, da je po njegovem mnenju merilo ponudnikove tehnične opremljenosti, z vsemi podmerili, lahko razvrščeno v kvalitetne skupine z ustreznim številom točk 10 za najboljšega od vseh ponudnikov, boljšega od polovice vseh ponudnikov z 8 točkami, kot dobrega s 6 točkami, kot še sprejemljivega z 2 točkama in kot nesprejemljivega z 0 točkami, oziroma da v merilih ni predvidenega drugega najboljšega z 8 točkami, kot je ocenjeval naročnik. Navedeno po vlagateljevem prepričanju pomeni, da naročnik ni uporabil meril določenih v razpisni dokumentaciji. V 2. odstavku 25.člena ZJN-1 je povsem jasno določeno, da naročnik po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije, kar pomeni, da je naročnik ocenjeval ponudbo mimo meril navedenih v razpisni dokumentaciji.
    Pri podmerilu kadrovska zasedba z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih in sicer delovne izkušnje delavcev na ustreznem delovnem mestu in številu let opravljanja tovrstnih del vlagatelj nasprotuje navedbi naročnika, da ima izbrani ponudnik v povprečju več delovnih izkušenj na serviserja, ter posledično v tem podmerilu prejme 20 točk, dočim vlagatelj kot drugi najboljši prejme 15 točk. Navedeno po vlagateljevem mnenju pomeni, da naročnik zgolj navaja večje delovne izkušnje izbranega ponudnika, ne pove pa kakšne so te izkušnje, jih ne primerja z izkušnjami delavcev vlagatelja, kar pomeni, da vlagatelj njegove navedbe in merila ne more preizkusiti, to pa pomeni, da naročnik ni uporabil meril na način, določen v točki B/2, kjer je določeno, da najboljši vseh ponudnikov prejme 20 točk, boljši od polovice 15 točk, dober 8 točk, še sprejemljiv 2 točki in nesprejemljiv 0 točk. Hkrati vlagatelj pripominja, da naročnik po njegovem mnenju ni sledil napotkom Državne revizijske komisije, ki je naročniku dala jasna navodila, da pri ponovljenem postopku izbire "lastna ponudnikova kadrovska struktura", merila uporabi na način določen v razpisni dokumentaciji. Naročnik je izbranemu ponudniku zgolj podelil največje število točk kot najboljšemu ponudniku, brez tega, da bi pojasnil izbrani način ocenjevanja meril.
    V zvezi s podmerilom "strokovna izobrazba vsakega serviserja posebej in za posamezno znamko stroja" vlagatelj opozarja na navedbo naročnika, da ima izbrani ponudnik 8 serviserjev s končano V. stopnjo izobrazbe, vlagatelj pa 15 serviserjev, od katerih ima 8 serviserjev končano IV. stopnjo izobrazbe, 6 serviserjev končano V. stopnjo izobrazbe in 1 serviser VII. stopnjo izobrazbe, v posledici česar izbrani ponudnik kot najboljši vseh ponudnikov prejme 20 točk, vlagatelj pa kot drugi najboljši 15 točk. Vlagatelj trdi, da je navajanje naročnika o številu serviserjev vlagatelja in izobrazbeni strukturi v nasprotju z listinami, ki jih je vlagatelj predložil ponudbi in tudi v nasprotju z navedbami iz naročnikovega sklepa, štev. 4437, z dne 04.04.2002 ( kar pomeni, da je sam s seboj v nasprotju), ki ga je Državna revizijska komisija razveljavila. Tudi iz njega, kot iz listin, ki jih je vlagatelj predložil (struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe), povsem jasno izhaja, da ima vlagatelj 22 serviserjev, od katerih ima 14 končano IV. stopnjo izobrazbe, 8 serviserjev pa končano V. stopnjo izobrazbe. Strokovne izobrazbe za posamezno znamko stroja, kot je to določeno v podmerilu B/2, pa naročnik ni ugotavljal, kar je v nasprotju z razpisanimi merili.
    Iz razloga, ker je naročnik kršil določila 79. člena ZJN-1 in ni upošteval meril, določenih v razpisni dokumentaciji, vlagatelj predlaga, da naročnik reviziji ugodi, postopek izbire najugodnejšega ponudnika v celoti razveljavi ter povrne ponudniku stroške postopka nastale z revizijo v višini 80.000,00 SIT za plačano sodno takso ter za odvetniške stroške v višini 50.000,00 SIT .

    Naročnik je dne 19.6.2002 sprejel sklep (brez številke), s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je ob upoštevanju napotil Državne revizijske komisije ponovno izvedel ocenitev v skladu z razpisnimi pogoji in merili in kot najugodnejšega ponudnika izbral izbranega ponudnika. Naročnik meni, da iz obrazloženega obvestila nedvoumno izhaja prednost izbrane ponudbe glede na izpolnjevanje meril, ki so bila določena v razpisni dokumentaciji. V zvezi s tem naročnik navaja, da že iz razpisne dokumentacije izhaja, da bo sprejeta tista ponudba, ki bo pri ocenjevanju skupno prejela višje število točk. Ponudba izbranega ponudnika je skupno prejela višje število točk, zato je logičen zaključek, da je bila ugodnejša kot ponudba vlagatelja, saj se prednost izbranega ponudnika izraža v vrednotenju njegove ponudbe oziroma priznanem številu točk. Za presojo objektivnosti vrednotenja ponudb pa je naročnik vse konkretne podatke in elemente, ki so bili osnova za vrednotenje po merilih, natančno prikazal v Poročilu o vrednotenju ponudb in izčrpno obrazložil po posameznih točkah v Obvestilu o oddaji javnega naročila.
    V zvezi z očitkom vlagatelja, da naročnik ocenjevanje ni izvedel v skladu z razpisno dokumentacijo in da, ne glede na to, da sta v postopku javnega naročila sodelovala le dva ponudnika, drugega najboljšega ne sme oceniti kot "boljšega od polovice ponudnikov", naročnik poudarja, da resnično ni predvideval, da bo ocenjeval samo dve ponudbi ter da se, glede na postavljeno ocenjevanje v razpisni dokumentaciji, le-tega ne bo mogel dobesedno držati, vendar je enak princip glede "boljšega od polovice ponudnikov" enakopravno uporabil za oba ponudnika, tako da v tem ne vidi nobene kršitve, še zlasti ob dejstvu, da tudi drugačen pristop k ocenjevanju, glede na to, da sta v postopku sodelovala samo dva ponudnika, ne bi prinesel drugačnega končnega rezultata.
    V zvezi z vlagateljevim očitkom, da je v tem delu obvestilo o oddaji javnega naročila neobrazloženo in da se ne da preizkusiti, naročnik meni, da temu ni tako, saj je v obrazložitvi navedel, da izbrani ponudnik zagotavlja 9 rezervnih strojev do 30 kopij/min in 23 strojev od 30 do 60 kopij/min, vlagatelj pa zagotavlja 5 rezervnih strojev do 30 kopij/min in 5 strojev od 30 do 60 kopij/min ter je zaradi navedenega ocenil izbranega ponudnika kot ugodnejšega.
    Nadalje vlagatelj naročniku pri podmerilu kadrovska zasedba z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih - delovne izkušnje delavcev na ustreznem delovnem mestu in število let opravljanja tovrstnih del očita, da je izbranemu ponudniku le podelil najvišje število točk, ne da bi jih primerjal z izkušnjami njegovih delavcev ter da ni sledil napotkom Državne revizijske komisije. Tudi te navedbe vlagatelja po naročnikovem mnenju ne držijo. Naročnik s tem v zvezi navaja, da je pri omenjenem podmerilu ugotovil, da ima izbrani ponudnik v primerjavi z vlagateljem v povprečju več delovnih izkušenj na serviserja in da torej točk ni le podelil, ampak je delovne izkušnje enega in drugega ponudnika primerjal med sabo ter je sledil navodilom Državne revizijske komisije in uporabil merila na način, določen v razpisni dokumentaciji.
    Tudi v podmerilu strokovna izobrazba za vsakega serviserja posebej in za posamezno znamko stroja očitki vlagatelja po naročnikovem mnenju ne vzdržijo, saj je naročnik ugotovil, da ima izbrani ponudnik v primerjavi z vlagateljem v povprečju boljšo izobrazbeno strukturo na serviserja. Izbrani ponudnik ima 8 serviserjev s končano V. stopnjo izobrazbe, vlagatelj pa ima 15 serviserjev, od katerih ima 8 serviserjev končano IV. stopnjo izobrazbe, 6 serviserjev končano V. stopnjo izobrazbe in 1 serviser VII. stopnjo izobrazbe.
    Glede na vse navedeno je naročnik ob ponovni proučitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotovil, da je zahtevek za revizijo neutemeljen in ga kot takega zavrnil, vlagatelja pa pozval, da najkasneje v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

    Vlagatelj je dne 21.6.2002 naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je dne 26.6.2002 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila.

    Državna revizijska komisija je dne 1.7.2002, v skladu s 1. odstavkom 21. člena ZRPJN, vlagatelja pozvala, naj zahtevek za revizijo dopolni s predložitvijo potrdila o plačilu revizijske takse. Manjkajoče potrdilo je vlagatelj predložil dne 3.7.2002.

    Državna revizijska komisija je dne 3.7.2002 naročnika zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje dodatna pojasnila. Naročnik je zaprošena dodatna pojasnila posredoval v svojem dopisu, štev. LN-MA-947/8377, z dne 8.7.2002.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN sprejela sklep, s katerim se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

    Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

    Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

    Državna revizijska komisija se ne more strinjati z vlagateljem v tem, da naj bi bilo obvestilo o oddaji obravnavanega javnega naročila sestavljeno v nasprotju z določilom 79. člena ZJN-l oziroma, da naj iz obrazložitve ne bi bili razvidni razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe in prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril (1. in 3. točka 79. člena ZJN-1). Po mnenju Državne revizijske komisije je iz obrazložitve obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila mogoče razbrati prednosti ponudbe izbranega ponudnika v primerjavi s ponudbo vlagatelja ob upoštevanju vsakega posameznega merila za izbiro najugodnejše ponudbe posebej, ki so bila določena v razpisni dokumentaciji. Kot pravilno poudarja naročnik, že iz same razpisne dokumentacije izhaja, da bo sprejeta tista ponudba, ki bo pri ocenjevanju prejela skupno višje število točk. Ker je ponudba izbranega ponudnika skupno prejela višje število točk (pri tem pa so tudi ocene, ki sta jih obe ponudbi prejeli na podlagi vsakega od meril za izbiro najugodnejše ponudbe, v obvestilu dovolj razumljivo pojasnjene), je mogoče iz obrazložitve jasno razumeti, da je naročnik ocenil, da je ponudba izbranega ponudnika ugodnejša kot ponudba vlagatelja, pri čemer je prednosti ponudbe izbranega ponudnika v primerjavi z vlagateljevo ponudbo izrazil z opisom postopka vrednotenja ponudb (to je z numeričnimi ocenami in njihovimi opisnimi utemeljitvami) v obrazložitvi obvestila o izbiri najugodnejše ponudbe. Naročnik je obrazložitvi obvestila priložil tudi vse konkretne podatke in elemente, ki so bili osnova za vrednotenje po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe (Poročilo o oddaji javnega naročila, z dne 21.5.2002 s pripadajočimi ocenjevalnimi tabelami) in ki so potrebni za presojo objektivnosti vrednotenja obeh ponudb.

    Kar zadeva samo vrednotenje ponudb, je bilo že v prejšnjem revizijskem postopku (glej obrazložitev sklepa Državne revizijske komisije, štev. 018-63/02-22-768, z dne 30.4.2002) ugotovljeno, da je naročnik v obravnavanem primeru večino meril za izbiro najugodnejše ponudbe (A) "Cena", C) "Reference" in D) "Finančna moč ponudnika") uporabil tako, kot so bila opisana in vrednotena v razpisni dokumentaciji (XI. Poglavje - Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika, strani 26 do 28) ter da so rezultati ocenjevanja po teh merilih pravilni, oziroma da je naročnik v tem smislu ravnal skladno z določilom 4. odstavka 50. člena ZJN-1. Pač pa je Državna revizijska komisija v prejšnjem revizijskem postopku ugotovila, da so bile takratne navedbe vlagatelja delno utemeljene v tistem delu zahtevka za revizijo, ki se je nanašal na ocenjevanje ponudb na podlagi merila - B) "Zagotovitev kakovosti".

    Merilo B) "Zagotovitev kakovosti" je v razpisni dokumentaciji (strani 27 od 37) razdeljeno na tri podmerila ("Ponudnikova tehnična opremljenost", "Lastna ponudnikovo kadrovsko strokovno zasedbo z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih" in "Zmogljivost podjetja pri zagotavljanju posebnih zahtev naročnika"). V zvezi z navedenimi podmerili je Državna revizijska komisija v prejšnjem revizijskem postopku ugotovila, da je bilo eno od njih ("Zmogljivost podjetja pri zagotavljanju posebnih zahtev naročnika") uporabljeno pravilno ter v skladu s 4. odstavkom 50. člena ZJN-1, preostali dve pa ne - zato je naročniku naložila, naj postopek izbire najugodnejše ponudbe ponovi tako, da bo pri ocenjevanju ponudb navedeni dve podmerili ("Ponudnikova tehnična opremljenost" in "Lastna ponudnikova kadrovska strokovna zasedba z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih") uporabil na način, kot je opisan v razpisni dokumentaciji. Kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila je naročnik v tem smislu v celoti sledil napotkom Državne revizijske komisije.

    Vlagatelj meni, da naročnik v (ponovljenem) postopku ocenjevanja ponudb obe sporni podmerili (ponovno) ni uporabil na način, kot so bila vrednotena in opisana v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je morala zato v tokratnem revizijskem postopku preveriti, kako je naročnik izvedel ocenjevanje obeh prejetih ponudb na podlagi obeh spornih podmeril v okviru merila B) "Zagotovitev kakovosti".

    Prvo sporno podmerilo v okviru merila B) "Zagotovitev kakovosti", t.j. "Ponudnikova tehnična opremljenost", je v skladu z opisom iz razpisne dokumentacije razdeljeno na tri segmente, in sicer:
    - število in struktura avtomobilov, namenjenih samo serviserjem,
    - struktura in kvaliteta ponudnikove lastne delovne opreme in
    - število in tip rezervnih strojev za morebitno nujno zamenjavo.
    V razpisni dokumentaciji je zapisano, da bodo pri ocenjevanju ponudb upoštevani ustrezni podatki iz Dokazil (točka II.10), naročnik pa je v razpisni dokumentaciji tudi zapisal, da bo pri ocenjevanju ponudnike razvrstil v ustrezne ocenjevalne razrede z vnaprej določenim številom točk, in sicer:
    - je najboljši od vseh ponudnikov 10 točk,
    - je boljši od polovice ponudnikov 8 točk,
    - je dober 6 točk,
    - je še sprejemljiv 2 točk,
    - je nesprejemljiv 0 točk.

    Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila (Obvestilo o oddaji javnega naročila in Poročilo o oddaji javnega naročila, z dne 21.5.2002, s pripadajočimi ocenjevalnimi tabelami), je naročnik ugotovil, da je vlagateljeva ponudba v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika, v segmentih "število in struktura avtomobilov, namenjenih samo serviserjem" ter "Struktura in kvaliteta ponudnikove lastne delovne opreme", boljša od ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer je tudi jasno navedel razloge, ki so ga privedli do takšnega zaključka. Primerjava obeh ponudb, ki jo je opravila Državna revizijska komisija, potrjuje zaključke naročnika (katerim vlagatelj v tem delu sicer niti ne nasprotuje).

    Pri primerjavi obeh ponudb v segmentu "število in tip rezervnih strojev za morebitno nujno zamenjavo" je naročnik, kot je razvidno iz predložene dokumentacije o oddaji javnega naročila, ocenil, da je ponudba izbranega ponudnika boljša od vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj se ne strinja s takšnim zaključkom naročnika in trdi, da bi moral naročnik, v skladu z opisom spornega podmerila v razpisni dokumentaciji, v tem segmentu ocenjevati ne le število, ampak tudi tip tovrstnih strojev.

    V zvezi z zgoraj navedenim očitkom vlagatelja je Državna revizijska komisija zaključke naročnika preverila z vpogledom v ustrezne dele ponudbene dokumentacije obeh ponudnikov. Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je (kot pravilno navaja naročnik) vlagatelj na ustreznem obrazcu ("Izjava o zagotavljanju rezervnih delov, strojev") navedel, da ima na razpolago 5 strojev do 30 kopij/min in 5 strojev od 30 do 60 kopij/min. Izbrani ponudnik je na ustreznem obrazcu (oziroma v prilogi k temu obrazcu) navedel, da ima na razpolago 9 strojev do 30 kopij/min in 23 strojev od 30 do 60 kopij/min. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vsi stroji obeh ponudnikov proizvod istega proizvajalca in so kot taki med seboj primerljivi, pri čemer pa izbrani ponudnik (poleg večjega števila strojev) razpolaga z novejšo in kvalitetnejšo opremo, kar je razvidno tako iz letnic proizvodnje strojev kot tudi iz oznak tipa strojev. Izbrani ponudnik namreč razpolaga z večino analognih strojev (oznaka NP), ki jih ima na razpolago tudi vlagatelj, poleg tega pa (za razliko od vlagatelja) razpolaga tudi z večjim številom digitalnih strojev (oznaka GP) z letnico izdelave 2000. Ob opisanem dejanskem stanju je tudi po mnenju Državne revizijske komisije naročnik upravičeno zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika v navedenem segmentu boljša od vlagateljeve ter jo je zato na podlagi navedenega podmerila ocenil z višjo oceno.

    V zvezi z ocenjevanjem obeh ponudb po drugem spornem podmerilu v okviru merila B) "Zagotovitev kakovosti", t.j. "Lastna ponudnikova kadrovska strokovna zasedba z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih (podatki iz Izjave o izobrazbi in izkušnjah)" je Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo preverila, kako je naročnik izvedel ocenjevanje obeh ponudb na podlagi navedenega podmerila.

    Podmerilo "Lastna ponudnikova kadrovska strokovna zasedba z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih (podatki iz Izjave o izobrazbi in izkušnjah)" je v skladu z opisom v razpisni dokumentaciji (stran 27) sestavljeno iz dveh segmentov, in sicer:
    - delovne izkušnje delavcev na ustreznem delovnem mestu in število let opravljanja tovrstnih del ter
    - strokovna izobrazba za vsakega serviserja posebej in za posamezno znamko stroja, ki so navedeni v specifikaciji naročila pod VII ter dodatna znanja serviserjev: seminarji, tečaji, specializacije.
    Pri navedenem podmerilu je v razpisni dokumentaciji zapisano, da bodo pri ocenjevanju ponudb upoštevani ustrezni podatki iz Dokazil (točka II.10), naročnik pa je v razpisni dokumentaciji tudi zapisal, da bo pri ocenjevanju ponudnike razvrstil v ustrezne ocenjevalne razrede z vnaprej določenim številom točk, in sicer:
    - je najboljši od vseh ponudnikov 20 točk,
    - je boljši od polovice ponudnikov 15 točk,
    - je dober 8 točk,
    - je še sprejemljiv 2 točk,
    - je nesprejemljiv 0 točk.

    Vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na prvi navedeni segment obravnavanega podmerila - to je "Delovne izkušnje delavcev na ustreznem delovnem mestu in število let opravljanja tovrstnih del", je Državna revizijske komisija preverila z vpogledom v dokumentacijo o oddaji obravnavanega javnega naročila, ki jo je sestavil naročnik, ter s primerjavo ustreznih listin iz obeh ponudb, od naročnika pa je v skladu s 1. odstavkom 21. člena ZRPJN pisno zahtevala tudi dodatna pojasnila. Naročnik je v odgovoru na zahtevo Državne revizijske komisije pojasnil, da je v razpisni dokumentaciji v točki IV. "Obrazec za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti ponudnika, ter način dokazovanja usposobljenosti" (strani 10 in 11) med drugim zahteval tudi, da ponudniki podajo izjavo z navedbo kadra ter dokazila o usposobljenosti ter izkušnjah ključnega tehničnega osebja, pri čemer je bilo v razpisni dokumentaciji izrecno navedeno tudi, da morajo imeti serviserji potrebno strokovno izobrazbo z dodatnimi specialističnimi znanji in da naročnik zahteva dokazila poimensko ter najmanj tri leta delovnih izkušenj za servisiranje vseh znamk strojev, ki so navedeni v poglavju "Specifikacija naročila", v točki VII (stran 18 razpisne dokumentacije). Iz specifikacije, ki je navedena v VII. točki razpisne dokumentacije, je razvidno, da bo moral izbrani ponudnik servisirati fotokopirne stroje znamk Canon, Xerox in OCE ter računske stroje, telefakse, elektronske pisalne stroje, projektorje. Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije, je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil izpolnjeno "Izjavo o izobrazbi in izkušnjah za posameznega serviserja", iz katere je naročnik s pomočjo matematične sredine izračunal, da so povprečne delovne izkušnje tam navedenih serviserjev 14 let. Iz predložene "Izjave o izobrazbi in izkušnjah za posameznega serviserja" in k njej priloženih listin v ponudbeni dokumentaciji je mogoče razbrati tudi, da so serviserji izbranega ponudnika usposobljeni za servisiranje vseh vrst strojev iz specifikacije v VII. točki razpisne dokumentacije ter da njegovi serviserji vsa relevantna dela opravljajo več kot zahtevana tri leta. (V dodatnih pojasnilih je naročnik posebej poudaril, da navedeno velja tudi za velike specialne fotokopirne stroje Xerox 3030 in OCE za fotokopiranje načrtov, ki so za naročnika zelo pomembni, kot tudi za elektronske pisalne stroje.) Serviserji izbranega ponudnika imajo torej za vse programe iz VII. točke razpisne dokumentacije več kot tri leta delovnih izkušenj, zato je izbrani ponudnik pri ocenjevanju njegove ponudbe v segmentu "Delovne izkušnje delavcev na ustreznem delovnem mestu in število let opravljanja tovrstnih del" kot najboljši v tem delu podmerila "Lastna ponudnikova kadrovska strokovna zasedba z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih (podatki iz Izjave o izobrazbi in izkušnjah)" prejel 20 točk. Za razliko od izbranega ponudnika je vlagatelj namesto "Izjave o izobrazbi in izkušnjah za posameznega serviserja" v svoji ponudbi predložil listino "Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe na dan 31.12. 2001", ki pa ne vsebuje podatka o delovnih izkušnjah, zato je naročnik (na predlog vlagatelja v prejšnjem revizijskem postopku in sledeč navedbam Državne revizijske komisije v obrazložitvi njenega sklepa, štev. 018-63/02-22-768, z dne 30.4.2002 - stran 12) podatek o številu let opravljanja servisnih del za posameznega serviserja, ki je zaposlen pri vlagatelju, ugotavljal iz priloženih certifikatov. Seveda je naročnik pri tem lahko upoštevati le tiste serviserje iz seznama "Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe na dan 31.12.2001", za katere je vlagatelj v svoji ponudbi predložil certifikate (ne pa tudi tistih, za katere certifikati niso bili predloženi, saj za te serviserje podatka o številu let opravljanja servisnih del iz ponudbene dokumentacije dejansko ni bilo mogoče ugotoviti). S pomočjo matematične sredine izračunane povprečne delovne izkušnje vlagateljevih serviserjev, za katere so v ponudbi predloženi tudi certifikati, so 6 let (naročnik je v dodatnih pojasnilih pri tem izrecno poudaril, da se njihove delovne izkušnje v večjem delu nanašajo na program Canon in telefakse, ne pa toliko na specialne stroje iz programa Xerox, OCE ter elektronske pisalne stroje, ki so za naročnika, kot že rečeno, še zlasti pomembni ter da so njihovi certifikati datirani na dan 16.10.2001 in 7.1.2002, iz česar je razvidno, da ti serviserji dejansko nimajo zahtevanih treh let delovnih izkušenj na teh programih!). Iz vsega navedenega izhaja, da je ponudba vlagatelja v tem segmentu slabša od ponudbe izbranega ponudnika ter je zato pri ocenjevanju tudi po mnenju Državne revizijske komisije upravičeno prejela nižjo oceno (15 točk).

    V zvezi z očitki vlagatelja, ki se nanašajo na ocenjevanje njegove ponudbe v drugem segmentu spornega podmerila - to je "Strokovna izobrazba vsakega serviserja posebej in za posamezno znamko stroja", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v svoji ponudbi (listina "Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe na dan 31.12.2001", ki jo je naročniku predložil namesto "Izjave o izobrazbi in izkušnjah servisnih delavcev") med drugimi zaposlenimi res navedel tudi 22 serviserjev. Ker pa vlagatelj, kot rečeno, pri tem ni navedel tudi podatka o delovnih izkušnjah posameznega serviserja in številu let opravljanja tovrstnih del (ki ga je naročnik v razpisni dokumentaciji sicer izrecno zahteval), je naročnik po mnenju Državne revizijske komisije ob ponovnem ocenjevanju obeh ponudb na podlagi podmerila "Lastna ponudnikova kadrovska strokovna zasedba z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih (podatki iz Izjave o izobrazbi in izkušnjah)" pravilno upošteval le tiste serviserje, za katere je bilo manjkajoči podatek sploh mogoče ugotoviti - to pa so tisti serviserji, za katere je vlagatelj v ponudbi predložil certifikate. Naročnik je na ta način ugotovil (njegove ugotovitve pa potrjuje tudi pregled ustreznih delov ponudbene dokumnetacije vlagatelja in izbranega ponudnika, ki ga je opravila Državna revizijska komisija), da ima izbrani ponudnik 8 serviserjev s končano V. stopnjo strokovne izobrazbe, vlagatelj pa 6 (pravilno: 5) serviserjev s V. stopnjo izobrazbe in 8 (pravilno: 11) serviserjev s IV. stopnjo izobrazbe. Naročnik je pojasnil, da je pri ocenjevanju ponudb v tem segmentu uporabil povprečno izobrazbo za serviserje, ki je pri izbranem ponudniku V. stopnja, pri vlagatelju pa nižja od V. stopnje ter da je zato izbrani ponudnik (ob upoštevanju že prej navedenega dejstva, da je izbrani ponudnik v ponudbi izkazal boljšo usposobljenost serviserjev za v VII. točki razpisne dokumentacije specificirano opremo) v tem podmerilu prejel višjo oceno (20 točk), vlagatelj pa ustrezno nižjo oceno (15 točk).

    Kar zadeva vlagateljev očitek, da se naročnik pri dodelitvi ocen (števila točk) na podlagi obeh spornih podmeril ni dosledno držal opisa načina njune uporabe, kot je določena v razpisni dokumentaciji, Državna revizijska komisija najprej opozarja na svoje ugotovitve iz prejšnjega revizijskega postopka (sklep Državne revizijske komisije, štev. 018-63/02-22-768, z dne 30.4.2002) v isti zadevi. V prejšnjem revizijskem postopku je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb na podlagi obeh spornih podmeril, v nasprotju z opisom načina uporabe teh podmeril, obe ponudbi uvrstil v isti ocenjevalni razred oziroma da je obe ponudbi ocenil z enakim številom točk ter da takšen način uporabe podmeril ni bil v skladu z opisom načina uporabe teh podmeril v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je zato v obrazložitvi svoje takratne odločitve zapisala (glej 12. stan obrazložitve), da bi moral naročnik v skladu z opisom načina uporabe spornih podmeril v razpisni dokumentaciji ugotoviti, kateri od obeh ponudnikov je po posameznem kriteriju (naj)boljši ter ju temu ustrezno oceniti (ne pa zgolj izjaviti, da sta oba enako dobra). Potrebno je bilo namreč upoštevati, da opis načina uporabe podmeril v razpisni dokumentaciji predvideva razvrstitev ponudb po načelu "nesprejemljiva - še sprejemljiva - dobra - boljša - najboljša", torej razvrstitev ponudb na ocenjevalni lestvici, oziroma ne predvideva možnosti, da naročnik ne bi ugotovil, katera ponudba je zanj najugodnejša. Kot je razvidno iz tokrat predložene dokumentacije o postopku ocenjevanja obeh ponudb na podlagi obeh spornih podmeril, je naročnik v ponovljenem postopku sledil obrazložitvi sklepa Državne revizijske komisije, štev. 018-63/02-22-768, z dne 30.4.2002 ter je pri ocenjevanju obeh ponudb vsakokrat ocenil, katera ponudba je zanj ugodnejša in katera manj ugodna v skladu z ocenjevalno lestvico ter vsako ponudbo vsakokrat uvrstil v ustrezen ocenjevalni razred. Na tem mestu pa Državna revizijska komisija pripominja, da se je tudi po njenem mnenju potrebno strinjati z naročnikom, ki opozarja na dejstvo, da je v fazi ocenjevanja prejetih ponudb razpolagal smo z dvema ponudbama. V takšnem položaju tudi po mnenju Državne revizijske komisije od naročnika namreč objektivno ni mogoče zahtevati, da se drži dobesednega pomena izrazov s katerimi so v razpisni dokumentaciji označeni posamezni ocenjevalni razredi ("boljši od polovice vseh ponudnikov"), temveč jih je potrebno v danem položaju uporabiti smiselno oziroma ustrezno dejanskemu stanju stvari. Ker naročnik v tej fazi postopka oddaje javnega naročila razpolaga samo z dvema ponudbama, je edina logična možnost, da naročnik pri ocenjevanju obeh ponudb na podlagi vsakega posameznega podmerila tisti ponudbi, za katero oceni, da je boljša od druge, dodeli višje število točk (da torej eno ponudbo uvrsti v najvišji ocenjevalni razred, označen z besedno zvezo "je najboljši od vseh ponudnikov"), slabša ponudba pa posledično prejme naslednjemu ocenjevalnemu razredu pripadajoče (nižje) število točk (slabša ponudba, ki je v danih okoliščinah konkretnega primera obenem tudi druga najboljša, je torej po smislu stvari lahko vsakokrat uvrščena le v naslednji predvideni ocenjevalni razred - t.j. "je boljši od polovice ponudnikov"). Ob takšnem ocenjevanju obeh ponudb, ki je v danih okoliščinah edino logično in možno, zagotavlja pa tudi objektivnost vrednotenja /ocenjevanja ponudb in s tem popolnoma enakopravno obravnavanje obeh ponudnikov, po prepričanju Državne revizijske komisije nikakor ni mogoče trditi, da je naročnik obe prejeti ponudbi v ocenjeval v nasprotju z opisom načina uporabe spornih podmeril v razpisni dokumentaciji in s tem v nasprotju z določilom 4. odstavka 50. člena ZJN-1.

    Ob vsem opisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila naročnikova odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe sprejeta ob spoštovanju določil ZJN-1 in na podlagi dovolj transparentno vodenega in objektivno preverljivega postopka primerjave in ocenjevanja obeh ponudb. Zaradi navedenega je morala Državna revizijska komisija zahtevo vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.

    Glede na to, da zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija ni ugodila, se zavrne tudi zahteva za povrnitev stroškov.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

    Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


    V Ljubljani, dne â??â??â??..

    Natisni stran