018-133/02
Številka: 018-133/02Datum sprejema: 11. 3. 2005
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) poâ??â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo stroja za glajenje ledu v dvorani ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??.(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??..
odločila:
Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo stroja za glajenje ledu v dvorani, objavljen v Uradnem listu RS, štâ??â??., z dneâ??â??â??, pod številko objaveâ??â??...
Obrazložitev:
Naročnik je dne 18.02.2002 sprejel sklep, št. JN-B-1-02, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo stroja za glajenje ledu v dvorani in istega dne izdal odločbo, št. JN-B-1-02, o imenovanju strokovne komisije za oceno ponudb. V Uradnem listu RS, štâ??â??â??, z dne â??â??.je naročnik pod številko objave â??â??..objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila.
Naročnik je dne 16.04.2002 prejel dopis, z dne 15.04.2002, št. MJ-J/Id, v katerem je vlagatelj navedel, da v X. členu razpisne dokumentacije, v poglavju "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe" (v nadaljevanju: navodila) niso razvidna oziroma določena merila za vrednotenje ponudb. V 2. točki člena X. v navodilih je navedeno, da bo merilo "tehnične karakteristike" ovrednoteno s točkami od 1 do 50, v odvisnosti od primerjalnih analiz kakovosti blaga. Skladno z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) morajo biti merila za vrednotenje ponudb razvidna iz razpisne dokumentacije, zato je vlagatelj skladno z določilom tretjega odstavka 25. člena ZJN-1 zaprosil naročnika, da mu t.i. primerjalne analize kakovosti blaga posreduje v najkrajšem možnem času, saj bo le tako lahko ponudil stroj za glajenje ledu, ki bo odgovarjal vsem naročnikovim zahtevam.
Naročnik je izdal nedatiran dopis, s št. JN-B-1-02, z zadevo: "odgovori in vprašanja", v katerem je navedel, da je eden izmed ponudnikov postavil vprašanje glede meril za vrednotenje tehničnih karakteristik, na katerega je naročnik odgovoril: "V skladu z zakonom o javnih naročilih se vprašanje smatra kot pritožba na razpisno dokumentacijo. Ponudnik, ki sprašuje, bi moral pritožbo nasloviti v roku 8 dni. Zakon mu tudi omogoča, da razpisno dokumentacijo dobi na vpogled še pred dvigom le-te in se na osnovi ogleda in po lastni tržni vesti odloči ali bo pristopil k izdelavi ponudbe. Merila so postavljena za vse eventualno zainteresirane ponudnike enako in jih naročnik smatra za nediskriminatorne, kar je edini zakonski pogoj za postavitev meril. Interes naročnika je, da pridobi blago na trgu z najboljšimi karakteristikami in za najugodnejšo ceno. Ne glede na to podajamo obrazložitev: V prilogi dokumentacije - tehnični del smo podali kot tabelo tehničnih in kakovostnih meril. Elementi se bodo vrednotili z vrstnim redom od 1 do 5...... Ponudnikova sešteta prva mesta se bodo množila z maksimalnim številom točk (50) in prištela k deležu točk, doseženim s ceno. Na primer: za element "stroški vzdrževanja na leto" bo ponudnik z najnižjimi stroški zasedel prvo mesto.".
Javno odpiranje ponudb je bilo dne 25.04.2002, iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 25.04.2002, št. JN-B-1-02, pa je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi. Naročnik je dne 14.05.2002, izdal sklep o oddaji javnega naročila (pravilno: obvestilo o oddaji naročila), s katerim je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika â??â??â??.(v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je dne 24.05.2002 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, (dokument z dne 23.04.2002, št. MJ-J/Id) v katerem je navedel, da je sklep o oddaji javnega naročila prejel dne 17.05.2002. Po navedbi vlagatelja naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel nobenih tehničnih zahtev oziroma meril, na kar pa ga je vlagatelj potem, ko je prejel razpisno dokumentacijo opozoril. Naročnik mu je odgovoril, da izbiro tehničnih karakteristik prepušča ponudniku. Izbrani ponudnik je naročniku predložil dve ponudbi (dva tipa strojev za glajenje ledu), iz sklepa o oddaji javnega naročila pa ni razvidno za kateri tip stroja, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, se je naročnik odločil, kljub temu, da je v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS naročnik izrecno navedel, da variantne ponudbe niso dopustne. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, da bi upoštevanje variantne ponudbe izbranega ponudnika pomenilo kršitev zahtev, ki jih je naročnik podal v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS in kršitev določil ZJN-1. Vlagatelj meni, da se je naročnik odločil za izbranega ponudnika in ne za stroj, ki ga želi kupiti. Izbrani ponudnik je ponudil stroj za glajenje ledu, tipa OKAY 3000 (proizvajalec DUPON), ki je za 11,6% dražji kot stroj za glajenje ledu, tipa 440 (proizvajalec ZAMBONI), ki ga je ponudil vlagatelj. Vlagatelj meni, da stroj za glajenje ledu, ki ga je ponudil on, v popolnosti odgovarja vsem tehničnim zahtevam koristnikov primerljivih drsališč v Evropi in izven nje, saj je nedvomno na najvišjem mestu po številu prodanih strojev. V zahtevku za revizijo je vlagatelj opozoril tudi na to, da se drugi tip stroja za glajenje ledu, ki ga je v svoji ponudbi ponudil izbrani ponudnik, to je tip MATIC (proizvajalec DUPON) skoraj 15 let ne proizvaja več in da po tehničnih karakteristikah ni primerljiv s strojem za glajenje ledu, ki ga ponuja vlagatelj. Vlagatelj še navaja, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil določila ZJN-1 in da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev za dodelitev javnega naročila.
Zahtevku za revizijo je vlagatelj skladno z določilom prvega odstavka 22. člena ZRPJN priložil tudi fotokopijo potrdila o vplačani taksi v znesku 80.000,00 SIT, z dne 23.05.2002.
Dne 12.06.2002, je naročnik skladno z določilom prvega odstavka 11. člena ZRPJN izdal dopis, št. 246/2002-DB/JG, ki ga je naslovil na izbranega ponudnika. V tem dopisu je navedeno, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo in da je do odločitve Državne revizijske komisije zadržan sklep o oddaji javnega naročila, z dne 14.05.2002 (pravilno: zadržane so nadaljnje aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila).
Naročnik je na podlagi prvega odstavka 16. člena ZRPJN dne 28.06.2002 izdal dokument, št. 272/2002-DB/jg, z zadevo: "Odgovor na zahtevek za revizijo SKLEP-a o oddaji javnega naročila, št. JN-B-1-02, z dne 14.05.2002" (pravilno: sklep, s katerim se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen), s katerim je v celoti zavrnil zahtevek za revizijo, saj zahtevka za revizijo skladno z določilom 10. člena ZRPJN ni mogoče vložiti glede meril za vrednotenje ponudb. Naročnik je navedel, da so bila merila, nad katerimi se pritožuje vlagatelj, podana v razpisni dokumentaciji v obliki tabele tehničnih karakteristik stroja za glajenje ledu (tehnične prednosti skladno z določilom 51. člena ZJN-1), ki jih je bil vlagatelj dolžan izpolniti. Naročnik je tekom predmetnega postopka oddaje javnega naročila vlagatelju pojasnil, kako bo točkoval posamezne elemente, ki so predvideni v tabeli tehničnih karakteristik stroja za glajenje ledu. Na javnem odpiranju ponudb je bilo ugotovljeno, da sta tako vlagatelj, kot tudi izbrani ponudnik izpolnila vse zahtevane tehnične elemente tehničnih karakteristik stroja za glajenje ledu v priloženi tabeli, kar je bila osnova za izvedbo točkovanja ponudb obeh ponudnikov.
Naročnik je pojasnil, da je izbral stroj za glajenje ledu, tip OKAY 3000, ki je bil primerljiv s strojem vlagatelja. Po navedbi naročnika eden od ponudnikov ni ponujal variante (saj ne gre za aplikacijo stroja), ampak je predložil dve ponudbi, kar je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb. Tako ne držijo vlagateljeve navedbe glede kršitve določila o nesprejemljivosti variantnih ponudb za predmetno javno naročilo. Naročnik je še zapisal, da je pooblaščeni predstavnik vlagatelja na javnem odpiranju ponudb potrdil dejstvo, da so bile predložene tri ponudbe, vlagateljeve navedbe o njegovih tržnih uspehih pa so zanj brezpredmetne. Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, naj mu v roku treh dni pisno sporoči ali bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Naročnik je dne 03.07.2002 prejel dopis, z dne 02.07.2002, št. MJ-J/Id, s katerim ga je vlagatelj skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Državna revizijska komisija je dne 05.07.2002 prejela dopis naročnika, z dne 03.07.2002, št. 285/2002-MS/jg, v katerem je zapisano, da naročnik skladno z določilom drugega odstavka 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji odstopa vso dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in svoje mnenje o zahtevku za revizijo. V zvezi s tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da ji je naročnik posredoval le razpisno dokumentacijo in dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila, ne pa tudi svojega mnenja o zahtevku za revizijo in ponudb, ki jih je naročnik prejel v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, z dne 09.07.2002, št. 018-133/02-23-1374, pozvala, naj ji skladno z določilom drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopi vse ponudbe za predmetno javno naročilo.
Naročnik je dne 12.07.2002 Državni revizijski komisiji odstopil fotokopiji ponudb vlagatelja in izbranega ponudnika. Skladno z določilom drugega odstavka 20. člena ZRPJN, je pričel dne 13.07.2002 teči rok za odločitev Državne revizijske komisije v tej zadevi.
Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: â"śDržavna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.â"ť.
Državna revizijska komisija soglaša z revizijsko navedbo, da upoštevanje variantne ponudbe izbranega ponudnika pomeni kršitev zahtev, ki jih je naročnik podal v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS in kršitev določil ZJN-1. Ponudbe v variantah so posebej uzakonjene v 52. členu ZJN-1, ki v drugem odstavku določa: "Če variantna ponudba ni dopustna, mora naročnik to v objavi in v razpisni dokumentaciji posebej navesti.". Navodilu o vsebini objav za javna naročila v Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 124/2000) so priloženi tudi vzorci obrazcev. Skladno s 5. točko v obrazcu ZJN-12.B (Zahteva za objavo javnega razpisa za oddajo naročila blaga po odprtem postopku) mora naročnik v objavi javnega razpisa določiti ali so variantne ponudbe v postopku oddaje javnega naročila dopustne ali ne. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik v 5. točki objave javnega razpisa za oddajo predmetnega javnega naročila v Uradnem listu RS, št. 28/2002, z dne 29.03.2002, pod številko objave Ob - 66494, navedel: â"śSprejemljivost variantnih ponudb: ne.â"ť. V razpisni dokumentaciji pa je naročnik v navodilih (VII. člen) zapisal: "Ponudnik mora ponuditi: "Razpisano vrsto blaga iz razpisa.". Državna revizijska komisija meni, da je zlasti na podlagi citirane 5. točke v objavi javnega razpisa mogoče zaključiti, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni dopustil predložitve ponudb v variantah oziroma t.i. variantnih ponudb.
Vendar pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbeni dokumentaciji predložil dva ponudbena predračuna za dva različna tipa strojev za glajenje ledu in sicer za stroj tipa OKAY 3000 in za stroj tipa OKAY MATIC. Proizvajalec je pri obeh strojih isti in sicer SA SERFI DUPON, različni pa sta ponudbeni ceni, pri čemer je stroj za glajenje ledu tipa OKAY 3000, za â??..dražji kot stroj OKAY MATIC. Prav tako imata navedena stroja za glajenje ledu različne tehnične karakteristike, specifikacijo operativnih stroškov je izbrani ponudnik navedel samo pri stroju tipa OKAY 3000, ne pa tudi pri stroju OKAY MATIC. Pri stroju za glajenje ledu tipa OKAY 3000 je izbrani ponudnik opredelil še šolanje za voznike in za tehnično osebje, dodatno opremo in pa tehnične prednosti stroja OKAY 3000. Naročnik je v zapisniku o javnem odpiranju ponudb, z dne 25.04.2002, navedel ponudbeno ceno z DDV obeh ponudnikov. Tako je pri vlagatelju zapisal eno ceno, pri izbranem ponudniku pa je zapisal dve različni ceni, v rubriki "pripombe in mnenja na odpiranje ponudb" pa je zapisano: "V ponudbi firmeâ??â??., sta navedena dva stroja različnih tipov in dveh predračunskih cen. Varianta 1 - OKAY 3000, varianta 2 - OKAY MATIC, oba stroja sta od istega proizvajalca - DUPON.". V tej rubriki zapisnika o javnem odpiranju ponudb sta navedeni tudi ponudbeni ceni izbranega ponudnika za stroja za glajenje ledu pod varianto 1 in 2. Zapisnik o javnem odpiranju ponudb so podpisali dva predstavnika naročnika in pooblaščena predstavnika vlagatelja in izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija tako ne more soglašati z navedbo naročnika v dokumentu, št. 272/2002-DB/jg, z zadevo: "Odgovor na zahtevek za revizijo SKLEP-a o oddaji javnega naročila, št. JN-B-1-02, z dne 14.05.2002", da eden od ponudnikov ni ponujal variante (saj ne gre za aplikacijo stroja), ampak je predložil dve ponudbi, kar je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb. Prav tako ne drži navedba vlagatelja, da naj bi izbrani ponudnik naročniku predložil dve ponudbi. V zapisniku o javnem odpiranju ponudb je namreč jasno zapisano, da je izbrani ponudnik ponudil 2 različni varianti oziroma je podal ponudbo v variantah. Naročnik pa je to v 5. točki objave javnega razpisa za predmetni postopek oddaje javnega naročila izrecno izključil.
Prav tako Državna revizijska komisija ne more soglašati s trditvijo naročnika, da naj bi pooblaščeni predstavnik vlagatelja na javnem odpiranju ponudb potrdil dejstvo, da so bile predložene tri ponudbe. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je pooblaščeni predstavnik vlagatelja res podpisal zapisnik o javnem odpiranju ponudb, s citirano vsebino rubrike "pripombe in mnenja na odpiranje ponudb", pri čemer iz tega zapisnika o javnem odpiranju ponudb nedvomno izhaja, da je naročnik prejel dve in ne tri pravočasne ponudbe, saj je zapisano: "Predsedujoči nato ugotovi, da je naročnik prejel 2 ponudb-, ki so pravočasne. ...... Predsedujoči ugotovi, da je javni razpis uspel, saj je pravočasno ponudbe vložilo 2 ponudni_-.". Iz dokumenta "Poročilo o pregledu ponudb za razpis JN-B-02" (pravilno: poročilo o oddaji naročila), z dne 06.05.2002, prav tako izhaja, da sta bili naročniku v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dostavljeni dve ponudbi in da je izbrani ponudnik ponujal dva tipa strojev. Naročnik je upošteval le stroj za glajenje ledu tipa OKAY 3000, saj naj bi bil (kot je razvidno iz citiranega poročila) ta stroj primerljiv s strojem za glajenje ledu, ki ga je ponudil vlagatelj.
Skladno z določilom citiranega drugega odstavka 52. člena ZJN-1 in 5. točke vzorca obrazca ZJN-12.B (Zahteva za objavo javnega razpisa za oddajo naročila blaga po odprtem postopku) ter objavo predmetnega javnega razpisa v Uradnem listu RS in razpisno dokumentacijo, bi moral naročnik, še preden je izbral najugodnejšo ponudbo, ugotoviti, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo v variantah oziroma variantno ponudbo in zato ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel upoštevati v nadaljnjem postopku oddaje javnega naročila. Ker je naročnik prejel samo dve pravočasni ponudbi bi pri svojem nadaljnjem ravnanju moral upoštevati določilo prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa: "Naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov.". Določilo citiranega odstavka je namreč potrebno razumeti tako, da naročnik ne more izbrati najugodnejše ponudbe, če ni pridobil najmanj dveh samostojnih pravilnih ponudb od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov. V takšnem primeru mora naročnik, če hoče oddati javno naročilo, razveljaviti predmetni postopek in ponovno začeti nov postopek za oddajo tega javnega naročila.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni napisal nobenih tehničnih zahtev oziroma meril, na kar pa ga je vlagatelj potem, ko je prejel razpisno dokumentacijo opozoril. Naročnik je v dokumentu, z dne 28.06.2002, št. 272/2002-DB/JG, z zadevo: "Odgovor na revizijo SKLEP-a o oddaji javnega naročila, št. JN-B-1-02, z dne 14.05.2002", sicer zapisal, da zahtevka za revizijo skladno z določilom 10. člena ZRPJN ni mogoče vložiti glede meril za vrednotenje ponudb, vendar pa Državna revizijska komisija pripominja, da skladno s 1. alineo 10. člena ZRPJN zahtevka za revizijo ni mogoče vložiti glede meril za ocenjevanje ponudb, razen če so ta v nasprotju z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil. Državna revizijska komisija je tako preverila ali je naročnik določil merili "cena" in "tehnične karakteristike", njun opis, težo in način uporabe skladno z relevantnimi določili ZJN-1.
Državna revizijska komisija se je ob revizijskem preizkusu obravnavane zadeve omejila zgolj na presojo tistih revizijskih navedb, za katere je ocenila, da so s stališča petega odstavka 12. člena ZRPJN pravočasne, to pa so navedbe, ki se nanašajo na fazo primerjave, ocenjevanja in vrednotenja prejetih ponudb. Pri tem pa je bilo potrebno ugotoviti, kako je naročnik uporabil merila za izbiro najugodnejšega ponudnika in ali je način ocenjevanja ponudb objektivno preverljiv.
Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik v 15. točki objave javnega razpisa za predmetno javno naročilo v Uradnem listu RS zapisal, da sta merili za ocenitev ponudb "cena" 50% in "tehnične karakteristike" 50%. V navodilih v X. členu (merila za oceno ponudb) je zapisal, da bo naročnik za oceno ponudb uporabil naslednja merila:
"1. Cena 50% = 50 točk
2. Tehnične karakteristike 50% = 50 točk
1. Cena se obračuna v točke po naslednji formuli:
najnižja cena
cenaT = ----------------------- x 50
ponujena cena
po tej formuli dobi najnižja cena 50 točk, ostale pa ustrezno manjše število točk.
2. Tehnične karakteristike ponujenih strojev bo komisija vrednotila s točkami 1 - 50, v odvisnosti od primerjalnih analiz kakovosti blaga:
Skupno največje možno število točk po vseh merilih znaša 100.".
Del razpisne dokumentacije je tudi poglavje "Opis tehničnih značilnosti, kakovost, količine ter opisi blaga" (str. 19 razpisne dokumentacije). V tem poglavju je razpredelnica, v katero morajo ponudniki zapisati naslednje podatke:
"PROIZVAJALEC
MODEL
TEHNIČNI PODATKI
dimenzija
širina
višina
višina z dviganjem kontejnerja
dolžina rezila
obračalni krog
teža praznega stroja
KAPACITETA
kontejnerja za sneg
vodnega rezervoarja
rezervoarja za olje
POGON
motor
transmisije
STANDARDNA OPREMA
krtače
stransko rezilo
voda za pranje
krpa
dodatni rezervoar
ZAšČITA
rezervoar za vodo
TEHNIČNE POSEBNOSTI
šasija
transport snega
transport vode
hitrost transportnega traku
UPORABNOST
obračalni krog
preglednost z mesta voznika
vodilna koleščka
VZDRŽEVANJE
zanesljivost-trajnost delov
dostopnost
orodja
povprečna poraba goriva na uro
stroški vzdrževanja stroja v tekočem letu (sezona 8 mesecev), izraženi v EUR
VELIKOST IGRIšČA IN ČAS OBDELAVE
GARANCIJSKA DOBA
DODATNA OPREMA S CENIKOM - priloži.".
Naročnik je dne 16.04.2002 prejel dopis, z dne 15.04.2002, št. MJ-J/Id, v katerem je vlagatelj navedel, da v X. členu navodila niso razvidna oziroma določena merila za vrednotenje ponudb. V 2. točki člena X. v navodilih je navedeno, da bo merilo "tehnične karakteristike" ovrednoteno s točkami od 1 do 50, v odvisnosti od primerjalnih analiz kakovosti blaga. Skladno z določili ZJN-1 morajo biti merila za vrednotenje ponudb razvidna iz razpisne dokumentacije, zato je vlagatelj skladno z določilom tretjega odstavka 25. člena ZJN-1 zaprosil naročnika, da mu t.i. primerjalne analize kakovosti blaga posreduje v najkrajšem možnem času, saj bo le tako lahko ponudil stroj za glajenje ledu, ki bo odgovarjal vsem naročnikovim zahtevam.
Naročnik je izdal nedatiran dopis, s št. JN-B-1-02, z zadevo: "odgovori in vprašanja", v katerem je tudi zapisal: "V prilogi dokumentacije - tehnični del smo podali kot tabelo tehničnih in kakovostnih meril. Elementi se bodo vrednotili z vrstnim redom od 1 do 5...... Ponudnikova sešteta prva mesta se bodo množila z maksimalnim številom točk (50) in prištela k deležu točk, doseženim s ceno. Na primer: za element "stroški vzdrževanja na leto" bo ponudnik z najnižjimi stroški zasedel prvo mesto.".
Naročnik je v dokumentu "poročilo o pregledu ponudb za razpis JN-B-02", z dne 06.05.2002, zapisal točke, ki sta jih na podlagi uporabe meril "cena" in "tehnične karakteristike" prejeli ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je ponudil dva tipa strojev za glajenje ledu, naročnik pa je upošteval le stroj za glajenje ledu tipa OKAY 3000, saj naj bi bil ta stroj primerljiv s strojem za glajenje ledu, ki ga je ponudil vlagatelj. Tako je ponudba izbranega ponudnika na podlagi merila "cena" prejela 44,78 točk, ponudba vlagatelja pa 50 točk. Na podlagi merila "tehnične karakteristike" je ponudba izbranega ponudnika prejela 50 točk, ponudba vlagatelja pa 39,29 točk. Skupno število točk, ki jih je prejela ponudba izbranega ponudnika je 94,78 medtem, ko je vlagateljeva ponudba skupno prejela 89,29 točk. Dokumentu "poročilo o pregledu ponudb za razpis JN-B-1-02" je priložen še tabelaričen prikaz vrednotenja obeh ponudb na podlagi merila "tehnične karakteristike" in seštevek točk, ki jih je na podlagi tega merila prejela posamezna ponudba.
Glede vrednotenja ponudb na podlagi merila "cena" Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izračun točk, ki sta jih prejeli ponudba vlagatelja in izbranega ponudnika (za stroj za glajenje ledu tipa OKAY 3000) na podlagi formule v X. členu navodil, pravilen.
Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni upošteval določila prvega odstavka 31. člena ZJN-1, ki določa: "Tehnične specifikacije so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik jih mora navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročilo.". V poglavju "Opis tehničnih značilnosti, kakovost, količine ter opisi blaga" so v razpredelnici določene le (nekatere) tehnične karakteristike stroja za glajenje ledu, brez ustrezne tehnične specifikacije teh karakteristik. Tehnično specifikacijo stroja za glajenje ledu bi namreč skladno s citiranim določilom prvega odstavka 31. člena ZJN-1 moral navesti naročnik v razpisni dokumentaciji.
ZJN-1 v drugem odstavku 50. člena ZJN-1 določa: "Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.", glede določanja meril, njihovega opisa, teže in načina uporabe pa je potrebno upoštevati tudi določilo tretjega odstavka 50. člena tega zakona, v katerem je določeno, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik v X. členu navodil določil dvoje meril in sicer merilo "cena" in "tehnične karakteristike", pri čemer imata obe merili enako težo, to je 50%. Naročnik je sicer pri obeh merilih navedel tudi način uporabe posameznega merila, vendar le-tega pri merilu "tehnične karakteristike" ni mogoče objektivno preveriti.
Državna revizijska komisija pripominja, da je naročnik skladno z določilom prvega odstavka 50. člena ZJN-1 dolžan objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa za oddajo naročila in v razpisni dokumentaciji. Način uporabe meril, ki ga naročnik že vnaprej določi v razpisni dokumentaciji mora biti pregleden in tudi naknadno objektivno preverljiv, saj je to najpomembnejši aspekt realizacije načela enakopravnosti ponudnikov, ki ga uzakonja določilo 7. člena ZJN-1. Prvi odstavek tega člena določa: "Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.". Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da naročnik z načinom uporabe merila "tehnične karakteristike", kot je naveden v X. členu navodil, v nedatiranem dopisu naročnika, s št. JN-B-1-02, in v tabelaričnem prikazu vrednotenja obeh ponudb, ki je priloga dokumentu "poročilo o pregledu ponudb za razpis JN-1-02", ni uspel zagotoviti objektivnega (nediskriminatornega) obravnavanja ponudb vlagatelja in izbranega ponudnika v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, s tem pa je onemogočil udejanjanje temeljnega načela enakopravnosti ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik pri določitvi načina uporabe merila "tehnične karakteristike", kršil določilo drugega in tretjega odstavka 50. člena ZJN-1, ki sta citirana zgoraj in pa določilo prvega odstavka 23. člena ZJN-1, ki določa: "Naročnik mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo.". Na podlagi razpisne dokumentacije, ki jo je izdal naročnik namreč ni mogoče pripraviti ponudbe, ki bi ustrezala vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj naročnik tehničnega opisa stroja za glajenje ledu, ki je predmet tega javnega naročila, v razpisni dokumentaciji sploh ni podal.
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbeno dokumentacijo in ugotovila, da sta tako vlagatelj, kot tudi izbrani ponudnik namreč v ponudbeni dokumentaciji v poglavju "opis tehničnih značilnosti, kakovost, količine ter opisi blaga" v tabelaričnem prikazu tehničnih karakteristik, ki naj bi jih imel stroj za glajenje ledu, navajala različne kvalitativne in kvantitativne vrednosti, ki med seboj niso primerljive. Na primer:
tehnična lastnost oziroma parameter vlagatelj izbrani ponudnik - tip stroja OKAY 3000 izbrani ponudnik - tip stroja OKAY Matic
"UPORABNOST- preglednost z mesta voznika" zelo dobra - optimalna Odlična odlična
"VZDRŽEVANJE zanesljivost-trajnost delov" visoka stopnja zanesljivosti dolga življenjska doba dolga življenjska doba
"VZDRŽEVANJE dostopnost" lahek in enostaven dostop do vitalnih delov stroja Popolna popolna
Kot je navedeno že zgoraj je vlagatelj v zahtevku za revizijo zapisal, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zapisal nobenih tehničnih zahtev oziroma meril. Naročnik je dne 28.06.2002 izdal dokument, št. 272/2002-DB/jg, z zadevo: "Odgovor na zahtevek za revizijo SKLEP-a o oddaji javnega naročila, št. JN-B-1-02, z dne 14.05.2002", v katerem je tudi navedel, da so bila merila, nad katerimi se pritožuje vlagatelj, podana v razpisni dokumentaciji v obliki tabele tehničnih karakteristik stroja za glajenje ledu (tehnične prednosti skladno z določilom 51. člena ZJN-1), ki jih je bil vlagatelj dolžan izpolniti. .... Na javnem odpiranju ponudb je bilo ugotovljeno, da sta tako vlagatelj, kot tudi izbrani ponudnik izpolnila vse zahtevane tehnične elemente tehničnih karakteristik stroja za glajenje ledu v priloženi tabeli, kar je bila osnova za izvedbo točkovanja ponudb obeh ponudnikov. V zvezi s temi navedbami vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija pripominja, da ni jasno, ali je izpolnitev tabele s tehničnimi karakteristikami v razpisni dokumentaciji šteti kot pogoj, ki bi ga morala vlagatelj in izbrani ponudnik obvezno izpolniti, ali pa je to šteti kot način uporabe merila "tehnične karakteristike". Državna revizijska komisija opozarja na pomembno razliko med pogojem in merilom. ZJN-1 v 11. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je merilo: "element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb", v 12. točki tega odstavka pa opredeljuje pogoj kot: "element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave". Iz zakonske definicije pogoja in merila namreč izhaja bistvena razlika v njuni naravi. Medtem, ko je merilo vedno relativne narave, je pogoj vedno absoluten oziroma izključujoč. To pomeni, da mora posamezna ponudba v celoti izpolnjevati vse pogoje oziroma zahteve naročnika zato, da se potem takšna ponudba lahko vrednoti na podlagi vnaprej določenih meril. Pogoj je torej " condicio sine qua non", da lahko neko ponudbo štejemo za pravilno. ZJN-1 v 41. členu posebej določa obvezne pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezna ponudba. V prvem odstavku tega člena je določeno: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.". Drugi odstavek tega člena izrecno določa, da je dolžan naročnik ponudbo izločiti iz postopka, če ne izpolnjuje pogojev, ki so našteti v tem odstavku. ZJN-1 v 42. členu določa dokazovanje izpolnjevanja pogojev, drugi odstavek 45. člena ZJN-1 pa določa: "Naročnik mora oddati naročilo ob upoštevanju pogojev za ugotovitev sposobnosti, ki se nanašajo na finančne, kadrovske in tehnične sposobnosti za izvedbo naročila. Naročnik lahko določi tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti, ki ne smejo biti diskriminatorni.". V tem določilu ZJN-1 ureja zahteve oziroma pogoje, ki jih določi naročnik in katere mora vsaka posamezna ponudba prav tako izpolnjevati, zato, da se šteje za pravilno. V nasprotju s pogoji pa so merila relativne narave, kar pomeni, da ni nujno, da posamezna ponudba izpolnjuje merila, da se šteje za pravilno. Ponudba, ki sicer izpolnjuje vse zakonske pogoje in pogoje oziroma zahteve, ki jih je določil naročnik, vendar pa pri vrednotenju na podlagi meril ne prejme prav nobene točke, se prav tako šteje za pravilno ponudbo. Naročnik ugotavlja ali ponudba izpolnjuje vse zahtevane pogoje, zatem pa ponudbe vrednoti na podlagi vnaprej postavljenih meril. Ravno zaradi "vrednotenja" ponudb in zaradi relativne narave meril pa mora biti faza ocenjevanja oziroma vrednotenja ponudb objektivno preverljiva, da se lahko brez dvoma ugotovi, da naročnik tudi v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni diskriminiral posameznih ponudb oziroma ponudnikov.
Na tem mestu je potrebno opozoriti še na Odredbo o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97 in 84/99), ki v 3. členu glede dokumentacije, ki jo mora vsebovati ponudba, navaja, da morajo biti merila navedena vrednostno, kjerkoli je to možno (10. točka). Naročniki morajo torej v postopkih oddaje javnih naročil, kjerkoli je to možno, določiti tako pomen oz. utež posameznemu merilu, kot tudi način uporabe posameznega merila. Dejstvo je, da naročniki v postopkih oddaje javnih naročil sami izberejo kombinacijo različnih načinov vrednotenja, glede na pomembnost, ki ga za njih predstavlja posamezno merilo, pa tudi glede na vnaprejšnjo (objektivno) možnost določitve, tako pomena, kot tudi načina uporabe posameznega merila. Naročniku je namreč v razpisni dokumentaciji in j objavljenem javnem razpisu opredeljeno vrednotenje meril v pomoč v samem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb, zaradi česar naročniki nedvoumno na bolj pregleden način izberejo najugodnejšega ponudnika.
Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na samo merilo je glede na peti odstavek 12. člena ZRPJN sicer prepozen, je pa ugotoviti medsebojno soodvisnost do takšne stopnje, da opustitev natančne navedbe merila, načina uporabe merila ter pomena posameznega merila, ki bo uporabljeno pri ocenjevanju ponudb, posredno omogoča subjektivno ocenjevanje ponudb zaradi možnosti prilagajanja načina uporabe merila.
Vsled navedenega bo moral naročnik v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila določiti takšna merila in jim določiti pomen ter način uporabe tako, da bo na osnovi njihove uporabe nedvoumno izbral najugodnejšo ponudbo. Način uporabe meril in pomen meril mora omogočiti objektivno preverjanje podatkov in primerjavo ponudb.
Vlagatelj meni, da stroj za glajenje ledu, ki ga je ponudil on, v popolnosti odgovarja vsem tehničnim zahtevam koristnikov primerljivih drsališč v Evropi in izven nje, saj je nedvomno na najvišjem mestu po številu prodanih strojev. Drugi tip stroja za glajenje ledu, ki ga je v svoji ponudbi ponudil izbrani ponudnik, to je tip MATIC (proizvajalec DUPON) skoraj 15 let ne proizvaja več in da po tehničnih karakteristikah ni primerljiv s strojem za glajenje ledu, ki ga ponuja vlagatelj. Trditvi vlagatelja sta v tem delu pavšalni, saj zanje ni ponudil dokazov. Državna revizijska komisija meni, da je pri vsakem postopku oddaje javnega naročila v okviru presoje naročnika in ne posameznega ponudnika odločitev, kakšno blago, storitev ali morda gradnja, bi najbolj ustrezala potrebam naročnika, ki vodi postopek oddaje javnega naročila. Vendar pa mora naročnik pri vsakem postopku oddaje javnega naročila, ki ga izvede, svojo odločitev sprejeti ob upoštevanju pravil javnega naročanja.
Državna revizijska komisija je pri svoji odločitvi o tem, ali bo predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavila delno ali v celoti, izhajala iz stališča, da je način ocenjevanja, ki ga je v konkretnem primeru določil naročnik, dopuščal subjektivno ocenjevanje, saj je bilo merilo "tehnične karakteristike" zelo nepopolno določeno, način uporabe merila pa niti ni bil določen, zaradi česar je po mnenju Državne revizijske komisije pri vlagatelju upravičeno nastal dvom v pravilnost rezultatov ocenjevanja.
Na podlagi ugotovljenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil več določil ZJN-1, te kršitve pa se ne morejo sanirati drugače, kot z razveljavitvijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Skladno s določilom druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija predmetni postopek oddaje javnega naročila za dobavo stroja za glajenje ledu razveljavila v celoti.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
Čeprav v nadaljevanju navedeno ne vpliva na vsebinsko odločitev Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, pa se je Državna revizijska komisija opredelila tudi do navedb naročnika v nedatiranem dopisu, s št. JN-B-1-02, z zadevo: "odgovori in vprašanja", v katerem je tudi zapisal: "V skladu z zakonom o javnih naročilih se vprašanje smatra kot pritožba na razpisno dokumentacijo. Ponudnik, ki sprašuje, bi moral pritožbo nasloviti v roku 8 dni. Zakon mu tudi omogoča, da razpisno dokumentacijo dobi na vpogled še pred dvigom le-te in se na osnovi ogleda in po lastni tržni vesti odloči ali bo pristopil k izdelavi ponudbe.". Državna revizijska komisija poudarja, da je dopis vlagatelja, z dne 15.04.2002, št. MJ-J/Id, šteti kot zahtevo za dodatno obvestilo ali pojasnilo v zvezi z razpisno dokumentacijo, skladno z določilom tretjega odstavka 25. člena ZJN-1, ki določa: "Če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb. Naročnik mu mora v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri tem pa mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.". ZJN-1 pojma pritožbe ne pozna medtem, ko je v ZRPJN pritožba predvidena le v sledečih procesnih situacijah, in sicer v prvem odstavku 16. člena, ki določa: "Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 20 dni od prejema zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevo za revizijo zavrnil. O tem se izda sklep, na katerega je možna pritožba v treh dneh na Državno revizijsko komisijo." in pa v določilu prvega odstavka 17. člena, kjer je zapisano: "Naročnik mora o svoji odločitvi iz drugega odstavka 13. člena in 16. člena tega zakona v treh dneh obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikovega obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. V primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen, o čemer se izda sklep, zoper katerega je dopustna pritožba v treh dneh na Državno revizijsko komisijo.".
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne â??â??..