018-132/02
Številka: 018-132/02Datum sprejema: 11. 3. 2005
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN) poâ??â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za "Organizacija in izvajanje storitev fizičnega varovanja objekta in premoženja, ki ga uporabljaâ??â??â??" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??..(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??..(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??..
odločila:
Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi dopis, ki ga je naročnik naslovil na ponudnikaâ??â??â??., z dne 15.03.2002, št. 07100-2/2002-5-07-98/3, dopis, z dne 15.03.2002, št. 07100-2/2002-4-07-98/3, ki ga je naročnik naslovil na vlagatelja ter dopis, z dne 15.03.2002, št. 07100-2/2002-6-07-98/3, ki ga je naročnik naslovil na izbranega ponudnika.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 28.02.2002, izdal tri dopise, vse pod št. 05300-4/2002-2-07-98/3, z zadevo: "povpraševanje", ki jih je naslovil na podjetje â??â??â??..in na vlagatelja. V teh dopisih je naročnik navedena podjetja zaprosil za ponudbo v postopku oddaje javnega naročila za: "Organizacija in izvajanje storitev fizičnega varovanja objekta in premoženja, ki ga uporabljaâ??â??â??.". Naročnik je navedel, da predmet javnega naročila zajema 10-urno varnostno receptorsko službo vsak delovni dan od ponedeljka do četrtka, v času od 6.30 ure do 16.30 ure in 9-urno varnostno receptorsko službo ob petkih v času od 6.30 ure do 15.30 ure. V ponudbi je potrebno navesti ceno urne postavke, naročnik pa je kot rok plačila navedel rok 30 dni po prejemu fakture. Čas sklenitve pogodbe za izvedbo predmetnega javnega naročila naj bi bil od dne 01.04.2002 do dne 31.12.2002. Dne 12.03.2002 je naročnik izdal sklep, št. 07100-2/2002-10-07-98/3, s katerim je imenoval člane strokovne komisije v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Dne 15.03.2002 je naročnik izdal dokument "Potreba za oddajo naročila" (obr.NMV-1), v katerem je v rubriki "kratka obrazložitev" zapisal, da je na lokaciji â??â??â??., potrebno fizično varovanje prostorov in zaposlenih, zato je naročnik zbral 3 ponudbe in sicer ponudbe vlagatelja in podjetijâ??â??... Naročnik je navedel, da je vsem izstavil enako povpraševanje, glede na njegove pogoje pa je bilo cenovno najugodnejši ponudnik podjetje â??â??â??â??.(v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je izdal tudi dokument "poročilo o oddaji naročila" (obr.NMV-2), brez datuma, v katerem je navedel številko predmetnega javnega naročila, predmet le-tega, število zbranih ponudb in način zbiranja ponudb (naročnik je pri tem zapisal: "pisno po pošti na osnovi našega povpraševanja"). V tem dokumentu je naročnik v rubriki "kratka obrazložitev" zapisal: "V celoti obrazloženo na obrazcu NMV-1. Izjavljam, da sta bila cena in konkurenčnost ponudbe preverjena.". Dne 14.03.2002 je naročnik izdal dokument "poročilo", št. 07100-2/2002-11-07-98/03, v katerem je ponovno zapisano, da se kot cenovno najugodnejša ponudba izbere ponudba izbranega ponudnika. V tem dokumentu je naročnik zapisal vse tri ponudnike, ki so v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddali svoje ponudbe in navedel tudi ceno urne postavke, ki jo je ponudil posamezni ponudnik. Naročnik je na ponudnikaâ??â??.., naslovil dopis, z dne 15.03.2002, št. 07100-2/2002-5-07-98/3, v katerem je zapisal, da ta ponudnik ni bil izbran kot najugodnejši. Prav tako je na vlagatelja naslovil dopis, z dne 15.03.2002, št. 07100-2/2002-4-07-98/3, iz katerega izhaja, da vlagatelj ni cenovno najugodnejši ponudnik, zato z dnem 31.03.2002, naročnik prekinja dosedanje sodelovanje z vlagateljem. Istega dne je na izbranega ponudnika naročnik naslovil dopis, št. 07100-2/2002-6-07-98/3, v katerem pa je navedeno, da je izbrani ponudnik cenovno najugodnejši in da naj naročniku čimprej dostavi 4 izvode pogodbe za čas od dne 01.04.2002 do dne 31.12.2002.
Vlagatelj je na naročnika naslovil dopis, z dne 25.03.2002, s katerim je na podlagi določila prvega odstavka 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila.
Dne 04.04.2002 je vlagatelj od naročnika prejel dopis, z dne 03.04.2002, št. 07100-2/2002-6-07-90/3, z zadevo: "obrazložitev oddaje naročila za storitev fizičnega varovanjaâ??â??", v katerem je naročnik navedel, da se je pri oddaji javnega naročila odločil za omejeni postopek oddaje javnega naročila, saj so ponudbe predložili le tisti ponudniki, katere je naročnik povabil k oddaji ponudbe po predhodno priznani sposobnosti. Naročnik naj bi upošteval načelo enakopravnosti ponudnikov, saj je vsem ponudnikom poslal popolnoma enako povpraševanje in so bili pri izbiri najugodnejšega ponudnika vsi ponudniki obravnavani enako. Ceno in konkurenčnost ponudbe naj bi naročnik preveril z zbiranjem več ponudb (3 ali več ponudb), tako kot to določa notranji predpis "Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti" naročnika. Naročnik je še zapisal, da ima imenovano komisijo, ki ponudbe pregleda in da je merilo pri ocenjevanju ponudb lahko bodisi "ekonomsko najugodnejša ponudba", bodisi "najnižja cena". V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je bilo edino merilo "najnižja cena", saj naj bi naročnik vsem ponudnikom predhodno postavil enake zahteve z povpraševanjem naročnika.
Vlagatelj je dne 15.04.2002, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 10.04.2002, v katerem je navedel, da naročnik v dopisu, z dne 28.02.2002, št. 05300-4/2002-2-07-98/3, z zadevo: "povpraševanje", ni navedel orientacijske vrednosti predmetnega javnega naročila, kljub temu pa vlagatelj meni, da gre za javno naročilo male vrednosti in da je bila "cena" edino merilo za vrednotenje ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj je navedel ceno urne postavke, ki jo je navedel v svoji ponudbi in pojasnil, da se je za tako nizko ceno odločil iz razloga, ker je že prej za naročnika opravljal dela, ki so predmet tega javnega naročila. Naročnik je vlagatelja, z dopisom, z dne 15.03.2002, (vlagatelj ga je prejel dne 20.03.2002), obvestil, da vlagatelj ni cenovno najugodnejši ponudnik, zato z dnem 31.03.2002, prekinja dosedanje sodelovanje z njim. Vlagatelj je mnenja, da ga je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila obravnaval diskriminatorno, zato je skladno z določilom prvega odstavka 79. člena ZJN-1 zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Vlagatelj navaja, da naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila ni zapisal, koliko ponudnikov je naročnik povabil k oddaji ponudb, koliko ponudb je naročnik prejel, kdo je najugodnejši ponudnik in kolikšno ceno urne postavke je navedel ta ponudnik. Po mnenju vlagatelja je predmetni postopek oddaje javnega naročila netransparenten, saj je naročnik kršil več določil ZJN-1.
V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da naročnikov dopis, z zadevo: "obrazložitev oddaje naročila za storitev fizičnega varovanjaâ??â??", ne vsebuje vseh podatkov, ki jih določa drugi odstavek 79. člena ZJN-1. Naročnik naj bi v tem dopisu zgolj pojasnil, da je postopek oddaje javnega naročila izvedel v skladu s svojim notranjim predpisom oziroma, da je ceno in konkurenčnost ponudbe preverjal z zbiranjem več ponudb (3 ali več ponudb), tako kot to določa notranji predpis "Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti"â??â??.., kar pa je po mnenju vlagatelja posplošeno in nesprejemljivo. Vlagatelj je naštel vse podatke, ki jih bi moral naročnik skladno z drugim odstavkom zapisati v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila in navedel, da naročnik ni ravnal skladno z določilom drugega odstavka 79. člena ZJN-1.
Vsled tega vlagatelj meni, da je naročnik kršil tudi določilo prvega in drugega odstavka 7. člena ZJN-1, ki uzakonja načelo enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj je zapisal besedilo tega člena in navedel, da je to določilo smiselno potrebno upoštevati tudi pri postopku oddaje javnega naročila male vrednosti. Naročnik naj bi v dopisu, z zadevo: "obrazložitev oddaje naročila za storitev fizičnega varovanjaâ??â??..", sicer zapisal, da je vsem ponudnikom posredoval enako povpraševanje in da so bili pri izbiri najugodnejšega ponudnika vsi ponudniki obravnavani enako. Vlagatelj pa meni, da gre za neenakopravno obravnavanje oziroma razlikovanje ponudnikov, saj naročnik vlagatelja ni skladno z relevantnim določilom ZJN-1 informiral o oddaji predmetnega javnega naročila, čeprav naj bi vsi ponudniki, ki so bili povabljeni k oddaji svoje ponudbe, imeli možnost, da so sočasno in v enakem obsegu seznanjeni z informacijami glede postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Postopek obveščanja ponudnikov pa je v postopku oddaje javnega naročila določen tudi zato, da ni kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov.
Naročnik je vlagatelja v dopisu, z dne 15.03.2002, št. 07100-2/2002-4-07-98/3, obvestil, da z dnem 31.03.2002, prekinja njuno dosedanje sodelovanje. V zvezi s tem vlagatelj opozarja na določilo 12. člena ZRPJN, v skladu s katerim je mogoče zahtevek za revizijo vložiti v roku osmih dni od prejema obvestila o oddaji javnega naročila oziroma v roku osem dni od prejema obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila (79. člen ZJN-1). Vlagatelj navaja, da naj bi naročnik že pred tem z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo. Naročnik je tako po mnenju vlagatelja kršil tudi določilo 11. člena ZRPJN, saj suspenzivni učinek zahtevka za revizijo pomeni, da je pravnomočnost oziroma izvršljivost odločitve naročnika odložena. Ob tem vlagatelj opozarja na 2. točko prvega odstavka 34. člena ZRPJN in meni, da je naročnik civilnopravno odgovoren po splošnih pravilih obligacijskega prava zaradi sklenitve pogodbe v nasprotju z s pravili javnega naročanja. Vlagatelj poudarja da je javno naročilo male vrednosti še vedno javno naročila in da je vsled tega potrebno upoštevati določila ZJN-1. Vlagatelj ponovno navaja, da mu ni znano koliko potencialnih ponudnikov je naročnik povabil, da oddajo ponudbe in koliko ponudb je naročnik prejel, vendar pa vlagatelj meni, da, če bi naročnik predmetno javno naročilo res želel oddati najugodnejšemu ponudniku, postopka oddaje tega javnega naročila ne bi izvedel na tako netransparenten način.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, da sumi, da je bil med naročnikom in izbranim ponudnikom sklenjen neformalni sporazum v smislu 3. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, zato je naročnik postopek oddaje tega javnega naročila vodil tako diskretno, s tem pa je kršil načelo transparentnosti, ki ga uzakonja drugi odstavek 6. člena ZJN-1. Ponudnik pa ima po mnenju vlagatelja pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila.
V zahtevku za revizijo vlagatelj meni, da naročnik ni sprejel notranji predpis, kot to določa 125. člen ZJN-1. Z notranjim predpisom bi naročnik lahko natančno določil način oddaje javnega naročila male vrednosti ter način izpolnjevanja minimalnih pogojev za ponudnike, skladno z določili ZJN-1. Vlagatelju določila notranjega predpisa naročnika o postopku oddaje javnega naročila male vrednosti niso znana, se pa glede na izvedeni postopek oddaje javnega naročila vlagatelj sprašuje, ali ta notranji predpis naročnika sploh obstoji, ali so njegova določila skladna s pravili javnega naročanja in ali je naročnik ravnal v skladu z določili notranjega predpisa v primeru, če je le-tega izdal.
Vlagatelj še navaja, da je namen postopka oddaje javnega naročila v tem, da se javno naročilo odda najugodnejšemu ponudniku, pri tem pa mora naročnik upoštevati tudi eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, to je načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, to pa velja tudi za naročila male vrednosti. Vlagatelj sodeluje na javnih razpisih za oddajo javnih naročil po celi državi in razume, da ni vedno izbrani ponudnik, ne more pa soglašati s tem, da mu naročnik ni pojasnil koliko potencialnih ponudnikov je povabil, da naj oddajo svoje ponudbe, koliko pravilnih ponudb je naročnik prejel in kateri ponudnik je najugodnejši v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Vlagatelj ponovno postavlja vprašanje ali ni bil med naročnikom in izbranim ponudnikom sklenjen tihi dogovor ter je bil celoten postopek oddaje naročila zgolj "farsa", da se izloči ponudbo vlagatelja, kateri je do sedaj opravljal storitve fizičnega varovanja na navedenem objektu. Vlagatelj zahteva, da naročnik razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila in ta postopek izvede skladno z določili ZJN-1.
Naročnik je dne 12.06.2002 izdal sklep, št. 07100-2/72002-9-07-90/2-844, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo. V obrazložitvi tega sklepa je naročnik ponovil revizijske navedbe in navedel, da je z dopisom, z zadevo: "obrazložitev oddaje naročila za storitev fizičnega varovanjaâ??â??", obvestil vlagatelja, da je pregledal ponudbe in da je bila ponudba izbranega ponudnika izbrana po merilu "cena", saj je bilo to edino merilo za vrednotenje ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je navedel, da bi skladno z drugim odstavkom 79. člena ZJN-1 v tem dopisu moral navesti tudi nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila v tem postopku oddaje javnega naročila. Po navedbi naročnika naj bi pravilni ponudbi predložila izbrani ponudnik in ponudnikâ??â??â??.. Naročnik naj bi vsem ponudnikom, ki so sodelovali v predmetnem postopku oddaje javnega naročila posredoval obvestilo o oddaji naročila. Predmetni postopek oddaje javnega naročila naj bi izvedel skladno z določili ZJN-1 in z notranjim predpisom naročnika o oddaji javnih naročil male vrednosti, to je z "Navodilom za oddajo javnih naročil male vrednosti", ki ga uporablja naročnik, na tej podlagi naj bi izbral najugodnejšega ponudnika in sklenil pogodbo z njim, saj je pogodba z vlagateljem prenehala z dnem 31.03.2002, objekt pa glede na pomembnost službe ni smel ostati brez fizičnega varovanja. Naročnik je navedel, da res ni navedel imena ponudnikov, ki so oddali svoje ponudbe, vendar je po njegovem mnenju iz dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila razvidno, da je postopek oddaje javnega naročila izvedel skladno z določili ZJN-1 in z notranjim predpisom naročnika o oddaji javnih naročil male vrednosti, to je z "Navodilom za oddajo javnih naročil male vrednosti". Naročnik je ponudnike obvestil tudi o tem, da so trije ponudniki oddali svoje ponudbe, zato so po mnenju naročnika vsi sumi in obtožbe o neformalnih sporazumih med naročnikom in izbranim ponudnikom neutemeljeni. Naročnik je prav tako mnenja, da je neutemeljena vlagateljeva navedba, da naročnik nima notranjega predpisa o postopku oddaje javnih naročil male vrednosti, pri tem pa naročnik še navaja, da poslovanje â??â??â??.ne more biti predmet revizije postopka oddaje javnega naročila. Naročnik naj bi najugodnejšo ponudbo izbral na podlagi merila "cena", zato ne razume vlagateljevih navedb glede domnevne kršitve temeljnega načela javnega naročanja gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev.
Naročnik ugotavlja, da je bil njegov dopis, z zadevo: "obrazložitev oddaje naročila za storitev fizičnega varovanjaâ??â??â??" pomanjkljiv, saj ni vseboval nazivov ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila, vendar naročnik meni, da bi bilo iz razlogov, katere je navedel, nesmiselno razveljaviti predmetni postopek oddaje javnega naročila. Naročnik je še zapisal, da dejstvo, da bi bili vlagatelju poznani nazivi ponudnikov, ki so oddali ponudbe, ne bi vplivalo na izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila in na izbiro najugodnejše ponudbe. Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek umika.
Državna revizijska komisija je dne 26.06.2002 prejela dopis naročnika, z dne 26.06.2002, št. 060-8/2002-01-080, s katerim je naročnik skladno z določilom drugega odstavka 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji odstopil originalno dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Dne 04.07.2002 je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji obvestilo vlagatelja (z dne 20.06.2002, naročnik je to obvestilo prejel dne 21.06.2002) o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je še zapisal, da ne razume, kako je lahko naročnik sprva ugotovil, da je prejel tri pravilne ponudbe, po ponovnem pregledu razpisne dokumentacije pa je naročnik zapisal, da je prejel le dve pravilni ponudbi, pri tem pa ni omenil ponudbe vlagatelja.
Po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: â"śDržavna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.â"ť.
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da med naročnikom in vlagateljem ni sporno dejstvo, da je gre v predmetni zadevi za postopek oddaje javnega naročila male vrednosti, pri čemer je edino merilo za vrednotenje ponudb v tem postopku "cena urne postavke", ki so jo ponudniki morali navesti v svojih ponudbah.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, da je z dopisom, z dne 25.03.2002, skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-1 zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila. Naročnik pa v dopisu, z dne 03.04.2002, št. 07100-2/2002-6-07-90/3, z zadevo: "obrazložitev oddaje naročila za storitev fizičnega varovanjaâ??â??." (v nadaljevanju: obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila) ni navedel, koliko ponudnikov je naročnik povabil k oddaji ponudb, koliko ponudb je naročnik prejel, kdo je izbrani ponudnik in kolikšno ceno urne postavke je navedel izbrani ponudnik. Po mnenju vlagatelja je postopek oddaje predmetnega javnega naročila netransparenten, saj je naročnik kršil več določil ZJN-1. Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila po mnenju vlagatelja ne vsebuje vseh podatkov, ki jih določa drugi odstavek 79. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik dne 03.04.2002 izdal obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki ga je vlagatelj prejel dne 04.04.2002. V obrazloženem obvestilu o oddaji naročila je naročnik zapisal, da je predmetni postopek oddaje javnega naročila izvedel kot omejeni postopek, da je pri tem upošteval načelo enakopravnosti ponudnikov, da je ceno in konkurenčnost ponudbe preverjal z zbiranjem več ponudb (3 ali več ponudb), tako kot to določa notranji predpis o oddaji javnih naročil male vrednosti, to je "Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti"â??â??.., naročnik pa je tudi navedel, da je imenoval komisijo, ki po prejemu vseh ponudb, le-te pregleda, merilo za vrednotenje ponudb pa je lahko "ekonomsko najugodnejša ponudba" ali pa "najnižja cena". Naročnik je pojasnil, da je bilo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila edino merilo "cena", saj je vsem ponudnikom predhodno postavil enake zahteve. Komisija naročnika naj bi vestno pregledala prispele ponudbe in izbrala najugodnejšo ponudbo po merilu "cena".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je utemeljena revizijska navedba, da obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki ga je, dne 03.04.2002, izdal naročnik, ne vsebuje vseh obligatornih podatkov, ki so našteti v drugem odstavku 79. člena ZJN-1. To zakonsko določilo definira vsebino obrazloženega obvestila o oddaji naročila in sicer je v drugem odstavku tega člena navedeno: â"śNaročnik mora v petnajstih dneh od prejema pisne zahteve, ki jo posreduje ponudnik ali kandidat, katerega ponudba ali vloga ni bila sprejeta, ponudnika oziroma kandidata obvestiti o razlogih, zaradi katerih je bila zavrnjena njegova ponudba ali vloga. Obvestilo mora vsebovati naslednje podatke:
1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
3. prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril,
4. naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana.â"ť.
Državna revizijska komisija pripominja, da je naročnik sam v sklepu, s katerim je dne 12.06.2002, zavrnil zahtevek za revizijo, pravilno ugotovil, da ni navedel nazivov ponudnikov, ki so izpolnjevali pogoje in merila (2. točka drugega odstavka 79. člena ZRPJN), prav tako pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, z dne 03.04.2002, ni navedel nobenega izmed podatkov, ki jih ZJN-1 v drugem odstavku 79. člena ZJN-1 določa kot obligatorno vsebino obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Državna revizijska komisija poudarja, da je namen obrazloženega obvestila o oddaji naročila v tem, da se ponudniki vsaj v določeni meri lahko seznanijo s potekom postopka oddaje javnega naročila in se potem na podlagi podatkov, ki jih pridobijo s tem aktom naročnika lahko odločijo ali bodo vložili zahtevek za revizijo ali ne. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal skladno z določilom drugega odstavka 79. člena ZJN-1, saj pri izdaji obrazloženega obvestila o oddaji naročila, z dne 03.04.2002, ni upošteval navedenega zakonskega določila.
Vlagatelj je navedel, da je naročnik s tem, ko obrazloženega obvestila o oddaji naročila, ni izdal skladno z določilom drugega odstavka 79. člena ZJN-1, kršil tudi temeljno načelo javnega naročanja, to je načelo enakopravnosti ponudnikov. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta revizijska navedba utemeljena, saj obrazloženo obvestilo o oddaji naročila pomeni tudi realizacijo temeljnega načela enakopravnosti ponudnikov. Naročnik mora namreč v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZJN-1 zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Z obrazloženim obvestilom o oddaji naročila, ki ga je dne 03.04.2002, izdal naročnik, pa le-ta ni uspel izkazati oziroma zagotoviti, da je vse ponudnike v vseh elementih in fazah predmetnega postopka oddaje javnega naročila obravnaval enako. Posredno pa je naročnik kršil tudi temeljno načelo transparentnosti porabe javnih sredstev, ki ga ZJN-1 definira v 6. členu. Drugi odstavek tega člena določa: "Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom.". Glede na to, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddal svojo ponudbo, je vsekakor šteti, da ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku Državna revizijska komisija ob tem ponovno opozarja na pomen obrazloženega obvestila o oddaji naročila, še zlasti pa na pomen obligatornih podatkov, ki jih mora skladno z določilom drugega odstavka 79. člena ZJN-1 obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila vsebovati.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, da sumi, da je bil med naročnikom in izbranim ponudnikom sklenjen neformalni sporazum v smislu 3. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99; v nadaljevanju: ZPOmK). Do te revizijske navedbe se Državna revizijska komisija ne more opredeljevati. Vlagatelja namreč opozarja, da je varstvo pred prepovedanim omejevanjem konkurence zagotovljeno s civilnopravnimi, kazenskopravnimi in upravnopravnimi sankcijami. Če vlagatelj meni, da sta naročnik in izbrani ponudnika sklenila neformalni sporazum, mora (kot v svojem zahtevku za revizijo predvideva tudi sam) sprožiti ustrezne postopke, ki jih določa ZPOmk. Tako lahko vlagatelj na podlagi 23.člena ZPOmK, zahteva, da Urad za varstvo konkurence začne postopek, če vlagatelj v vlogi izkaže pravni interes za izvedbo postopka in če bi iz njegove vloge izhajala verjetnost obstoja kršitev iz prejšnjega odstavka tega člena. Vlagatelj pa ima skladno s določilom 43. člena ZPOmK zoper odločbo Urada za varstvo konkurence tudi sodno varstvo v upravnem sporu, če le-ta ni izrecno izključen. Prav tako pa ima vlagatelj skladno s 44. členom ZPOmK pravico po pravilih obligacijsjkega prava uveljavljati odškodninski zahtevek, če bi mu bila z dejanji, ki so po tem zakonu nedopustna, storjena škoda. ZPOmK v 1. alineii prvega odstavka 52. člena dejanje sklenitve sporazuma o omejevanju konkurence definira kot prekršek, za katerega se izreče kazenskopravna sankcija, predlog za uvedbo postopka o prekršku pa v skladu s 56. členom ZPOmK poda Urad za varstvo konkurence.
Državna revizijska komisija soglaša z revizijsko navedbo, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil določilo 11. člena ZRPJN. V prvem odstavku tega člena je določeno: "Vložena zahteva za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila.". V zvezi s tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila prejel dne 04.04.2002. V prvem odstavku 79. člena ZJN-1 je tudi določeno, da od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja. V prvem odstavku 12. člena ZRPJN pa je določeno: "Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.". V skladu z navedenimi zakonskimi določili bi naročnik lahko pogodbo o izvedbi javnega naročila z izbranim ponudnikom sklenil šele potem, ko zoper naročnikovo odločitev o dodelitvi javnega naročila ne bi bilo mogoče več vložiti zahtevka za revizijo, oziroma bi obvestilo o oddaji naročila postalo pravnomočno. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik kršil določilo prvega odstavka 11. člena ZRPJN in ni upošteval suspenzivni učinek vloženega zahtevka za revizijo, saj je dne 15.03.2002, na izbranega ponudnika naslovil dopis, št. 07100-2/2002-6-07-98/3, v katerem je navedeno, da je izbrani ponudnik cenovno najugodnejši in da naj naročniku čimprej dostavi 4 izvode pogodbe za čas od dne 01.04.2002 do dne 31.12.2002. Državna revizijska komisija v skladu z zgoraj citiranimi določili prvega odstavka 79. člena ZJN-1, prvega odstavka 11. člena in prvega odstavka 12. člena ZRPJN ugotavlja, da naročnik pogodbe o izvedbi predmetnega javnega naročila z izbranim ponudnikom ne bi smel skleniti pred dnem 13.04.2002. Tega dne bi namreč obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 03.04.2002, postalo pravnomočno.
Državna revizijska komisija v zvezi s tem še pripominja, da bi se naročnik skladno z določbo 2. alinee prvega odstavka 34. člena ZRPJN lahko kaznoval za prekršek, če bi bilo dokazano, da je sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom kljub ustavitvi postopka po določbi prvega odstavka 11. člena tega zakona.
Vendar pa Državna revizijska komisija ne more soglašati z navedbo vlagatelja, da naročnik nima notranjega predpisa, ki bi urejal oddajo javnih naročil male vrednosti. V prvem odstavku 125. člena ZJN-1 je določeno: "Naročnik mora za oddajo naročila male vrednosti s svojim notranjim predpisom urediti postopek oddaje, upoštevajoč določbe tega zakona.". Drugi odstavek tega člena pa določa: "V svojem notranjem predpisu mora naročnik zlasti določiti:
1. način izvedbe naročila glede na ocenjeno vrednost, tehnično in tehnološko zahtevnost ter finančne posledice naročila,
2. opredeliti način priprave razpisne dokumentacije,
3. določitev pristojnih oseb za zbiranje ponudb po telefonu, telefaksu in podobno in zlasti način preverjanja ponujene cene,
4. način dokumentiranja ponudb in hranjenja dokumentacije,
5. način izvedbe sklenjene pogodbe in nadzora nad izvedbo pogodb, sklenjenih na podlagi določb tega poglavja, zlasti v garancijski dobi,
6. način uporabe naročilnic in drugih vnaprej pripravljenih tipskih dokumentov v teh postopkih, pri čemer mora naročnik predpisati višino zneska, ko se lahko vnaprej pripravljeni dokument uporabi za vsako oddano naročilo.". V tretjem odstavku 125. člena ZJN-1 pa je določeno: "Naročnik mora posebej določiti način dokazovanja izpolnjevanja minimalnih pogojev za ponudnike, skladno z določili tega zakona.".
Državna revizijska komisija je vpogledala notranji predpis naročnika o oddaji javnega naročila male vrednosti, to je "Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti" in ugotovila, da je bil ta notranji predpis naročnika izdan dne 13.11.2000, pod št. 403-206/2000 in da vsebuje vse obligatorne sestavine, ki jih v 125. členu določa ZJN-1.
Državna revizijska komisija meni, da je utemeljena navedba vlagateljeva v obvestilu o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 20.06.2002, da ne razume, kako je lahko naročnik sprva ugotovil, da je prejel tri pravilne ponudbe, po ponovnem pregledu razpisne dokumentacije pa je naročnik zapisal, da je prejel le dve pravilni ponudbi, pri tem pa ni omenil ponudbe vlagatelja. V zvezi s tem Državna revizijska komisija sicer ponavlja, da mora vlagatelj zahtevek za revizijo zoper ravnanje naročnika vložiti v roku osmih dni od prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Vendar pa je potrebno ugotoviti, da se vlagatelj z obrazloženim obvestilom o oddaji naročila ni imel možnost seznaniti s tem, koliko pravilnih ponudb je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dejansko prejel naročnik. Vsled tega Državna revizijska komisija soglaša s to revizijsko navedbo, saj je naročnik na vlagatelja naslovil dopis, z dne 15.03.2002, št. 07100-2/2002-4-07-98/3, iz katerega izhaja, da vlagatelj ni cenovno najugodnejši ponudnik, zato z dnem 31.03.2002, naročnik prekinja dosedanje sodelovanje z vlagateljem. Glede na ta dopis je namreč zaključiti, da je naročnik pregledal tudi ponudbo vlagatelja in da je ugotovil, da je le-ta pravilna. Vendar pa je naročnik dne 12.06.2002 v sklepu, št. 07100-2/72002-9-07-90/2-844, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo navedel, da naj bi pravilni ponudbi predložila izbrani ponudnik in ponudnikâ??â??.. Naročnik v tem sklepu ni zapisal, da je bila pravilna tudi vlagateljeva ponudba. Naročnik bi ravnal pravilno, če bi že pred izbiro najugodnejše ponudbe ugotovil, koliko pravilnih ponudb je prejel in izmed teh ponudb izbrati najugodnejšo ponudbo. Prvi odstavek 76. člena ZJN-1 določa: "Naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov.".
Glede na navedene ugotovitve je Državna revizijska komisija skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN delno razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila in sicer dopis, ki ga je naročnik naslovil na ponudnikaâ??â??.., z dne 15.03.2002, št. 07100-2/2002-5-07-98/3, dopis, z dne 15.03.2002, št. 07100-2/2002-4-07-98/3, ki ga je naročnik naslovil na vlagatelja ter dopis, z dne 15.03.2002, št. 07100-2/2002-6-07-98/3, ki ga je naročnik naslovil na izbranega ponudnika. Skladno z določilom drugega odstavka 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da naj ponovno preveri koliko pravilnih ponudb je prejel v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in naj na podlagi tega ugotovi katera izmed pravilnih ponudb je glede na vnaprej določeno merilo najugodnejša ponudba. O tem naj skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 vsem ponudnikom, ki so oddali svoje ponudbe posreduje obvestilo o oddaji naročila. Kolikor pa bo posamezni ponudnik zahteval tudi obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, mora naročnik izdati tudi le-tega z vsemi obligatornimi podatki, kot to določa drugi odstavek 79. člena ZJN-1, pri tem pa mora ravnati skladno z vsemi temeljnimi načeli javnega naročanja, še zlasti z načelom enakopravnosti ponudnikov ter upoštevati določilo 11. člena ZRPJN.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dneâ??..