018-131/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999; v nadaljevanju: ZRPJN), poâ??â??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov za sedem sklopov ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??..(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??â??.

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
3. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. â??., z dneâ??â??., pod številko objaveâ??â??.., objavil prvo fazo javnega razpisa za oddajo naročila po omejenem postopku za izvajanje grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov za sedem sklopov. Iz 3a točke predmetne objave je razvidno, da: "Ponudniki lahko predložijo prijave na vsako posamezno skupino ali na več skupin predmeta javnega razpisa. Naročnik bo podelil usposobljenost izvajalcem po posameznih skupinah.". V dopisu k razpisni dokumentaciji, z dne 07.05.2002, je naročnik navedel, da skladno s 73. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) navaja popravek in sicer, da odpiranje ponudb ni javno, pač pa komisijsko. Nekateri potencialni ponudniki, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, so od naročnika zahtevali dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 29.05.2002 (še pred rokom za oddajo ponudb), ki ga je naročnik prejel dne 31.05.2002, v katerem navaja, da je pri predmetnem javnem razpisu prišlo do odstopanj glede na ZJN-1. Naročnik je v javnem razpisu objavil, da bo odpiranje ponudb javno, v razpisni dokumentaciji pa navaja, da odpiranje ponudb ni javno, pač pa komisijsko, kar je v neskladju s 73. členom ZJN-1.
Vlagatelj nadalje navaja, da bi naročnik, ker gre v primeru javnega razpisa za zapletene izdelke in zahtevnejše storitve, moral v javnem razpisu predvideti ogled ponudnikovih proizvodnih zmogljivosti, vsled dokazovanja izpolnjevanja pogojev, kot to določa točka e) 42. člena ZJN-1 (Npr.: visoka kvaliteta, zahtevnost tiska, kratki dobavni roki, možnost realizacije naročil na enem mestuâ??).
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo priglasil povračilo takse v višini 80.000,00 SIT in eventualne druge nastale stroške, vezane na zahtevek.

Naročnik je z dopisom, št. 404-08-145/2002-3, z dne 04.06.2002, vlagatelja pozval, da v skladu z drugim in četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN, najkasneje v treh dneh od prejema tega poziva dopolni zahtevek za revizijo z drugim originalom izvoda zahtevka za revizijo. V kolikor vlagatelj v danem roku zahtevka za revizijo ne bo dopolnil, bo njegov zahtevek skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN zavržen. Vlagatelj je z dopisom, z dne 05.06.2002, dopolnil zahtevek za revizijo.

Naročnik je dne 11.06.2002 sprejel sklep, št. 404-08-145/2002-5, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je skladno s 16. členom ZRPJN ponovno pregledal razpisno dokumentacijo in ugotovil, da je v zahtevah v razpisni dokumentaciji izvedel postopek natančno upoštevajoč 73., 41. ter 42. člen ZJN-1. Naročnik je za prvo fazo omejenega postopka opredelil način odpiranja ponudb skladno s prvim stavkom 73. člena ZJN-1. Nadalje naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni predvidel ogleda, predvidenega v 7. točki drugega odstavka 41. člena ZJN-1 in 5e) točki drugega odstavka 42. člena ZJN-1, ker meni, da v konkretnem primeru ne gre za zapletene izdelke in zahtevnejše storitve oz. da predmet naročila v prvi fazi omejenega postopka še ni konkretno opredeljen, kar je razvidno tudi iz razpisne dokumentacije, ki opredeljuje 7 različnih skupin, zato je vlagateljevo navajanje, da naročnik ni predvidel ogleda v konkretnem primeru nerelevantno. V pravnem pouku je naročnik navedel, da je zoper ta sklep možna pritožba v treh dneh na Državno revizijsko komisijo. Naročnik je vlagatelja, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN pozval, da mu v treh dneh po prejemu tega sklepa pisno sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 14.06.2002, v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.06.2002, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 17.06.2002, vložil pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 404-08-145/2002-5, z dne 11.06.2002, v kateri povzema navedbe iz zahtevka za revizijo, z dne 29.05.2002, in dodaja še naslednje:
V javnem razpisu naročnik izbira izvajalce, ki bodo dokazali usposobljenost (primernost) za izvajanje vseh grafičnih storitev in izdelavo grafičnih izdelkov v sedmih kategorijah (sklopih). Storitve in izdelki bodo pokrivali področja od najmanj do najbolj zahtevnih. Zato naročnik ne more trditi, da v konkretnem primeru ne gre za zapletene izdelke in zahtevnejše storitve. Primernost mora biti dokazana tudi za najbolj zahtevne storitve in izdelke, zato mora naročnik specificirati kriterije, po katerih bo meril in preverjal usposobljenost izvajalcev (ogled ponudnikovih proizvodnih zmogljivosti) ter definirati ustrezno usposobljenost oseb oziroma komisije, ki bo to strokovno usposobljenost ocenjevala.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 404-08-145/2002-6, z dne 20.06.2002, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo z dokumentacijo predmetnega javnega naročila in svojim mnenjem.

Državna revizijska komisija je na podlagi prvega odstavka 21. člena ZRPJN vlagatelja pozvala, da dostavi potrdilo o plačilu takse, kar je vlagatelj storil dne 27.06.2002.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot potencialni ponudnik, ki je tudi dvignil razpisno dokumentacijo v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevi navedbi, da je naročnik s tem, ko je v objavi navedel, da bo odpiranje ponudb javno, v razpisni dokumentaciji pa je navedel, da ni javno, kršil 73. člen ZJN-1. Naročnik je namreč objavil predmetni javni razpis v Uradnem listu RS, št. 39/2002, z dne 06.05.2002, pod številko objave Ob-68358, in pod točko 11. navedel: "Datum, čas in kraj odpiranja ponudb: javno odpiranje ponudb bo 6.6.2002 ob 9. uri, na naslovu:â??â??â??.." V dopisu k razpisni dokumentaciji, z dne 07.05.2002, je naročnik navedel, da skladno s 73. členom ZJN-1 navaja popravek in sicer, da odpiranje ponudb ni javno, pač pa komisijsko. ZJN-1 v 73. členu določa: "Odpiranje ponudb v odprtem postopku in v drugi fazi omejenega postopka je javno. Naročnik sme zaradi zavarovanja uradne, vojaške ali državne skrivnosti določiti, da postopek odpiranja ponudb ni javen. Svojo odločitev mora sporočiti v objavi javnega naročila.". Zakon torej določa, da mora biti javno odpiranje ponudb zagotovljeno v odprtem postopku in v drugi fazi omejenega postopka. Naročniku je v prvi fazi omejenega postopka prepuščeno, ali bo zagotovil javnost v postopku ali pa bo javnost izključil, kot je ravnal naročnik v konkretnem primeru. Glede na navedeno ravnanje naročnika in citirano zakonsko določbo ni mogoče pritrditi vlagatelju, da je naročnik kršil 73. člen ZJN-1, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe, da bi naročnik, ker gre v primeru javnega razpisa za zapletene izdelke in zahtevnejše storitve, moral v javnem razpisu predvideti ogled ponudnikovih proizvodnih zmogljivosti, vsled dokazovanja izpolnjevanja pogojev, kot to določa točka 5.e) 42. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni utemeljena. Naročnik je kot enega izmed pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da dokaže svojo usposobljenost za izvedbo javnega naročila v točki 7 Navodil o načinu dokazovanja usposobljenosti in sposobnosti ponudnika določil:
"da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi (Priloga št. 3)"
V prilogi št. 3 "Izjava o zadostnih tehničnih zmogljivostih" je naročnik določil:
"1. Izjavljamo, da je naše podjetje zanesljivo in ima zaposlene, ki so sposobni izvesti pogodbo, ter da razpolaga z zadostnimi tehničnimi kapacitetami.
2. Opis ponudnikove tehnične opremljenosti!
3. Seznam najvažnejših pogodb na področju predmeta javnega naročila v obdobju 1998-2001:
Pogodbeni partner Trajanje pogodbe Finančni obseg poslovanja (SIT)
PRORAČUNSKI UPORABNIK:




OSTALO:



Obvezno priložite potrdila na obrazcu: Izjava o referencah, ki je priložen."

Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.". V drugem odstavku 41. člena ZJN-1 določa, kdaj mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika in med drugim v 7. točki navaja tudi primer, ko ponudnik "ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi". V drugem odstavku 42. člena ZJN-1 v 5. točki kot pisni dokaz za izpolnjevanje citiranega pogoja iz 41. člena ZJN-1 navaja eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom, kot na primer:
a) seznam najvažnejših opravljenih dobav, gradenj ali storitev v zadnjih treh letih, z zneski, datumi in seznamom državnih ali zasebnih naročnikov; če so kupci oziroma naročniki storitev
naročniki, opredeljeni po tem zakonu, mora biti dokazilo izdano v obliki potrdila, ki ga izda ali podpiše pristojni organ, če so bili kupci oziroma naročniki zasebne družbe ali zasebniki, mora potrdilo potrditi kupec,
b) opis ponudnikove tehnične opremljenosti in naprav, ukrepov za zagotavljanje kakovosti ter študijskih in raziskovalnih zmogljivosti,
c) navedba ključnega tehničnega osebja in drugih strokovnih delavcev ponudnika, ki bodo odgovorni za izvedbo pogodbe in odgovornih za nadzor kakovosti,
č) vzorci, opis ali fotografije izdelkov, opisa in izvedba del in storitev, ki jih bo ponudnik izvedel. Naročnik lahko v primeru dvoma zahteva dokazilo o njihovi istovetnosti,
d) certifikati, ki jih izdajajo pooblaščeni organi ali druge organizacije za nadzor kakovosti, s katerimi potrdijo skladnost izdelkov oziroma storitev z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami ali standardi v razpisni dokumentaciji,
e) če gre za zapletene izdelke, zahtevnejše storitve in gradnje, ali če je predmet naročila v izjemnih primerih namenjen za posebne namene, je treba opraviti ogled. Ogled opravijo predstavniki naročnika ali po naročnikovem pooblastilu pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež. Pregled obsega ponudnikove proizvodne zmogljivosti, če je potrebno tudi njegove raziskovalne in študijske zmogljivosti ter način ugotavljanja kakovosti.

ZJN-1 pogoj iz 7. točke 41. člena ne konkretizira, temveč določa zgolj njegov okvir, katerega mora opredeliti oziroma ga lahko opredeli naročnik sam. V domeni naročnika je, da v razpisni dokumentaciji določi, kakšne tehnične zmogljivosti mora za konkretno javno naročilo imeti ponudnik, da bo sposoben izvesti javno naročilo. ZJN-1 poleg konkretnih dokazil, ki jih navaja v 42. členu, dopušča naročniku, da v razpisni dokumentaciji v omejenem obsegu določi način dokazovanja drugih pogojev, glede na naravo javnega naročila. ZJN-1 torej v 5. točki drugega odstavka 42. člena zgolj primeroma navaja dokazila, ki jih lahko zahteva naročnik za dokazovanje izpolnjevanja pogoja iz 7. točke 41. člena ZJN-1. Glede na dikcijo iz 5. točke drugega odstavka 42. člena "eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom, kot na primer" vsa našteta dokazila namreč niso obvezujoča, pač pa jih je mogoče uporabiti alternativno. Zato vlagateljeva navedba, da bi naročnik moral v javnem razpisu predvideti ogled ponudnikovih proizvodnih zmogljivosti, kot to določa točka 5.e) drugega odstavka 42. člena ZJN-1, glede na navedeno, ni utemeljena.

Glede naročnikove navedbe iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, da: "Naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel ogleda, predvidenega v 7. točki drugega odstavka 41. člena in 5e) točki drugega odstavka 42. člena, ker meni, da v konkretnem primeru ne gre za zapletene izdelke in zahtevnejše storitve oz. da predmet naročila v prvi fazi omejenega postopka še ni konkretno opredeljen, kar je razvidno tudi iz razpisne dokumentacije, ki opredeljuje 7 različnih skupin, zato je vlagateljevo navajanje, da naročnik ni predvidel ogleda v konkretnem primeru nerelevantno.", pa Državna revizijska komisija opozarja naročnika na drugi odstavek 48. člena ZJN-1, ki določa: "Naročnik v prvi fazi izbere kandidate na podlagi podatkov, ki so jih predložili ponudniki, in ki dokazujejo:
- ponudnikov pravni status,
- ponudnikovo poslovno sposobnost,
- ponudnikovo finančno sposobnost,
- ponudnikovo tehnično sposobnost,
- ponudnikovo kadrovsko sposobnost."
Druga faza omejenega postopka v skladu z ZJN-1 naročniku namreč ne omogoča ponovnega preverjanja usposobljenosti kandidatov, saj naročnik vse kandidate, ki jim je v prvi fazi podelil usposobljenost za izvajanje razpisanih del, le pozove k oddaji ponudb.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov nastalih z revizijo (takso v višini 80.000,00 SIT in eventualne druge stroške, povezane z zahtevkom za revizijo). Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 14.06.2002, v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo in istega dne vložil pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 404-08-145/2002-5, z dne 11.06.2002, na Državno revizijsko komisijo. Citirano pritožbo je Državna revizijska komisija zavrgla, saj za vložitev pritožbe ni pravne podlage. ZRPJN namreč pozna pritožbo v naslednji procesni situaciji, in sicer v prvem odstavku 17. člena, ki (med drugim) določa, da se v primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen, o čemer se izda sklep, zoper katerega je dopustna pritožba v treh dneh na Državno revizijsko komisijo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 3. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??..

Natisni stran