018-130/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), po â??â??..v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za tiskanje poslovnega poročila za leto 2001 in vloženega zahtevka za revizijo podjetja â??â??..(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika â??â??. (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??..

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se kot neutemeljen zavrne.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev:

Dne 10.05.2002 je naročnik sprejel sklep o izvedbi postopka oddaje naročila male vrednosti, št. 059/02-MVS-102, za tiskanje poslovnega poročila za leto 2001. S povabilom k oddaji ponudbe, št. 059/02-MVS-105, z dne 10.05.2002, je pozval k oddaji ponudb tri (3) ponudnike. Z dopisom, št. 059/02-MVS-105, z dne 22.05.2002, je naročnik obvestil vse ponudnike, da je razveljavil postopek oddaje javnega naročila male vrednosti, ker ni pridobil dveh (2) pravilnih ponudb. Ponudba â??â??â??.je nepravilna, ker ni prispela k naročniku v roku, navedenem v povabilu k oddaji ponudbe (do 20.05.2002 do 12.00 ure), ponudba ponudnikaâ??â??.., je nepravilna, ker ne vsebuje parafiranega vzorca pogodbe, kot je bilo to zahtevano v povabilu k oddaji ponudbe. Naročnik je odločil, da se postopek razveljavi in ponovi pod enakimi pogoji.

Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 29.05.2002, v katerem navaja, da vlaga zahtevek za revizijo zaradi kršitev temeljnih načel javnega naročanja, predvsem načela enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj navaja, da je naročnik ves čas preferiral ponudnikaâ??â??.., in da je po tem, ko je spoznal, da ta ponudba na podlagi meril ne more biti izbrana kot najugodnejša, postopek razveljavil in naknadno ugotovil, da je ta ponudba prispela prepozno. Tega naročnik ni evidentiral v zapisniku o odpiranju ponudb. Vlagatelj je pri naročniku (skupaj s pričo A. M., ki je podal tudi izjavo) zahteval vpogled v ponudbene dokumentacije oziroma ovojnice drugih dveh ponudnikov. Vlagatelj navaja, da je predsednica komisije ovojnici drugih dveh ponudnikov prinesla na vpogled, nakar je bilo ugotovljeno, da je ovojnica ponudnikaâ??â??â??, odprta in zalepljena z lepilnim trakom, na njej pa je napisana ura oddaje ponudbe in sicer 13.40, kljub temu, da se prepozne ponudbe neodprte vrnejo ponudniku. Vlagatelj meni, da je predsednica komisije ga. M. J. verjetno v času, ko je odšla iskat ponudbe na sporno ovojnico napisala uro prejema. Vlagatelj zaključuje, da je naročnik s tem kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, da je ves čas preferiral ponudboâ??â??.., ko pa je ugotovil, da je le-ta ponudil previsoko ceno, postopek zaključil, čeprav bi lahko na podlagi meril izbral najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj predlaga, da se ponovno pregleda prispele ponudbe ter ugotovi, da so vse tri pravočasne, ker je bil ob prevzemu ponudb zabeležen le datum (ura je bila po vlagateljevem mnenju napisana naknadno), da se oceni pravilne ponudbe in izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika in se mu odda javno naročilo v izvedbo.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov nastalih v zvezi z zahtevkom za revizijo in sicer takso v višini 40.000,00 SIT, ki jo je vplačal ob vložitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik je izdal odločbo, št. 090-00-07/01, z dne 10.06.2002, s katero je zavrnil zahtevek za revizijo. Iz obrazložitve izhaja, da naročnik ob upoštevanju vlagateljevih navedb ne bi sprejel drugačne odločitve. Naročnik navaja, da so se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dejansko zgodile nekatere nepravilnosti, kot jih zatrjuje vlagatelj, da pa ne more obiti dejstva, da je prejel le eno (1) pravilno ponudbo (vlagateljevo ponudbo). Zato je skladno z določilom četrtega odstavka 13. člena Navodila za oddajo javnih naročil male vrednosti (v nadaljnjem besedilu: Navodilo), ki določa, da se postopek zbiranja ponudb v primeru, da naročnik ne dobi vsaj dveh (2) pravilnih ponudb, odločil, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti ponovi. Rok za predložitev ponudb, naveden v povabilu k oddaji ponudbe, je bil 20.05.2002, do 12.00 ure. Ponudbe predložene po tem roku mora naročnik, skladno s tretjim odstavkom 57. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) šteti za prepozne in jih neodprte po končanem odpiranju vrniti ponudniku. Naročnik navaja, da je bil točen čas (datum in ura) naveden na dveh ponudbah, na vlagateljevi ponudbi le-to ni navedeno (naročnik čas dokazuje z evidenco obiskovalcev za dan 20.05.2002, iz katere je razvidno, da je vlagatelj predložil svojo ponudbo osebno med 8.20 in 8.30 uro). Naročnik je z uradnim zaznamkom telefonskega razgovora s predstavnikom ponudnikaâ??â??.., ugotovil, da le-ti ne bodo mogli pripraviti ponudbe v zahtevanem roku do 12.00 ure. Naročnik s tem pojasnjuje, da je pridobil dve (2) pravočasni ponudbi. Naročnik pa navaja, da je bila ponudbaâ??â??.., pomotoma odprta, da pa se je kljub temu odločil, da jo zavrne. Zapisnik o odpiranju, ki je pomanjkljiv, saj vsebuje le podatke o pravočasnih ponudbah, pa je bil dostavljen vsem ponudnikom. Naročnik v postopku pregleda ponudb ugotovil, da je ponudba ponudnikaâ??â??., nepravilna, saj ne vsebuje parafiranega vzorca pogodbe, kot je bilo to zahtevano v povabilu k oddaji ponudbe. Naročnik je zato ugotovil, da ni pridobil dveh (2) pravilnih ponudb, zato je postopek razveljavil in se odločil, da pod enakimi pogoji ponovi postopek zbiranja ponudb.
Naročnik zavrača vlagateljeve navedbe, da bi preferiral ponudnikaâ??â??.., navaja pa, da so bile v predmetnem postopku storjene kršitve posledica površnega ravnanja oseb, ki so sodelovale v postopku, nikakor pa niso bile storjene z namenom preferiranja omenjenega ponudnika. Naročnik navaja, da je zahteva iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1 smiselno povzeta v četrtem odstavku 13. člena Navodila, zaradi česar naročnik ne more ravnati drugače, kot da postopek razveljavi in pod enakimi pogoji ponovi.
Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN v treh dneh od prejema te odločbe pisno sporoči ali nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 14.06.2002, naročnika v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik z dopisom, št. 63-07/01-518, z dne 19.06.2002, Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo o vodenju postopka oddaje predmetnega javnega naročila in svojim mnenjem, v katerem povzema svojo odločitev iz odločbe, št. 090-00-07/01, z dne 10.06.2002, s katero je zavrnil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-130/02-21-1280, z dne 26.06.2002, in dopisom, št. 018-130/02-21-1285, z dne 27.06.2002, v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN pozvala naročnika, da posreduje dodatno dokumentacijo in sicer ponudbo â??â??â??.in dokazilo o prejemu te ponudbe, iz katerega bo razvidno kdaj (datum in ura) je bila predložena k naročniku. Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 01.07.2002 posredoval pojasnilo, da so zahtevano ponudbo vrnili ponudniku, kot dokazilo o prejemu le-te pa je posredoval fotokopijo ovojnice sporne ponudbe, na kateri je naročnik označil prejem dne 20.05.2002, ob 13.40 uri.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika in dodatnih pojasnil naročnika, Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v 14. členu Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/01; v nadaljevanju: Zakon o izvrševanju proračuna), od katere dalje je potreben javni razpis (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri naročilih male vrednosti zato zakon odstopa od splošnih načel - predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence med ponudniki. Odstopanje je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Po drugi strani je pri zakonskem urejanju javnih naročil male vrednosti upoštevana tudi narava tovrstnih naročil, ki so praviloma takšna, da zahtevajo hitro ukrepanje (tekoče oziroma sprotne nabave, nadomestni nakupi, manjša vzdrževalna dela ipd.). Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. ZJN-1 v zvezi z naročili male vrednosti določa le, da mora naročnik sprejeti notranji predpis o oddaji tovrstnih naročil (125. člen) in mu nalaga dolžnost, da vodi evidence o sklenjenih pogodbah (126. člen). Če naročniku notranjega predpisa nima, mora tudi naročila malih vrednosti oddajati po splošnih pravilih zakona.

Ker je v ZJN-1 za oddajo javnih naročil male vrednosti predvidena posebna ureditev, ki iz razlogov ekonomičnosti ne zahteva vseh formalnosti iz ZJN-1, Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja samo, ali okoliščine konkretnega primera opravičujejo oddajo javnega naročila po postopku za oddajo naročila male vrednosti (poglavje 3.5 ZJN-1), ali je naročnik uredil oddajo javnih naročil male vrednosti z notranjim predpisom (124. člena ZJN-1) ter če je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z določili tega notranjega predpisa. V obravnavanem primeru gre za postopek oddaje javnega naročila z ocenjeno vrednostjo, ki ne presega v 14. členu Zakona o izvrševanju proračuna določenega vrednostnega praga 8.000.000,00 SIT za storitve, zato je treba ugotoviti, da je oddaja obravnavanega javnega naročila po postopku za oddajo naročil male vrednosti zakonita. Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval tudi Navodila za oddajo javnih naročil male vrednosti, št. ZJN-1/MN, z dne 06.11.2000 in spremembe in dopolnitve teh navodil, z dne 21.12.2000 in 13.04.2001, s katerimi je uredil oddajo javnih naročil male vrednosti, kot mu to nalaga 124. člen ZJN-1.

Državna revizijska komisija je presojala zatrjevano pravočasnost ponudbe ponudnikaâ??â??.., in je iz posredovane dokumentacije in dodatno zahtevanih pojasnil in dokazil od naročnika, v povezavi z dolžnostjo vlagatelja iz 5. točke tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, v revizijskem postopku zaključila, da ni mogoče ugotoviti, da bi bila sporna ponudba vložena pravočasno. Vlagatelj je namreč dolžan posredovati kot eno izmed obveznih sestavin zahtevka za revizijo tudi dejstva in dokaze, relevantne za ugotovitev obstoja kršitve. Državna revizijska komisija je sicer skladno z drugim odstavkom 19. člena ZRPJN ugotavljala dejansko stanje (Državna revizijska komisija je pridobila od naročnika tudi Pravilnik o vstopu v stavbo oziroma načrt varovanja, ki ureja pravice in dolžnosti varnostnika in posebne naloge receptorja, Pravilnik o oddaji pošte oziroma ureditvi vložišča ter izpis vseh vhodnih in izhodnih dokumentov evidentiranih v računalniškem programu naročnika, na dan 20.05.2002), vendar ni bilo mogoče izkazano ugotoviti, da je bila ponudba ponudnikaâ??â??â??., vložena pravočasno.
Glede na navedeno se šteje, da zatrjevana kršitev ni bila storjena in da je ponudba prispela k naročniku dne 20.05.2002 ob 13.40, kot je to zabeleženo na ovojnici ponudbe in je nepravočasna. Državna revizijska komisija tudi za navedbo vlagatelja, da je predsednica komisije ga. M. J. naknadno na sporno ovojnico napisala uro prejema, ugotavlja, da iz predložene dokumentacije in dodatno predloženih pojasnil naročnika ni mogoče najti nobenih dokazov, da je bila kršitev dejansko storjena. Državna revizijska komisija še pripominja, da v prid temu govori tudi dejstvo, da ponudnikâ??â??â??â??, ni vložil zahtevka za revizijo zaradi zavrnitve njegove ponudbe kot prepozne, kar pa bi lahko, v primeru, da bi bila njegova ponudba pravočasna, v skladu z ZRPJN tudi storil.

Drugi odstavek 57. člena ZJN-1 določa: "Naročnik mora ob prejemu ponudbe označiti datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izročiti potrdilo o prejemu.", tretji odstavek pa določa: "Če je bila ponudba predložena po poteku datuma in ure navedene v objavi, se šteje, da je bila predložena prepozno. Tako ponudbo mora naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je prepozna.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal s tem, ko na vlagateljevo ponudbo ni zabeležil ure prejema in ko je prepozno ponudbo odprl (kot navaja naročnik je bila odprta pomotoma), v nasprotju s citiranimi določbami zakona. Med strankama namreč ni sporno, da je bila ponudba odprta in ponovno zalepljena z lepilnim trakom. Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v zapisniku o odpiranju ponudb, št. 059/02-MVS-105, z dne 21.05.2002, ni evidentiral prejema ponudbeâ??â??â??, ter odprtja le-te. Iz zapisnika o odpiranju ponudb izhaja samo, da je naročnik prejel dve (2) pravočasni ponudbi, ki ju je tudi odprl in oznanil njuni ponudbeni ceni. Zapisnik je naročnik posredoval vsem ponudnikom, ni pa razvidno, ali je bil posredovan tudi ponudnikuâ??â??.. Državni revizijski komisiji se postavlja vprašanje, kdaj je naročnik odprl sporno ponudbo oziroma kako je lahko evidentiranje le-tega izpadlo iz zapisnika o odpiranju ponudb, če je bila ponudba odprta s strani naročnika oziroma za to pooblaščene komisije na odpiranju ponudb (kar v svojem mnenju, št. 63-07/01-518, z dne 19.06.2002, zatrjuje naročnik). Naročnik pa je o prepozno prispeli ponudbi tega ponudnika in posledično o razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila male vrednosti ponudnike obvestil z dopisom št. 059/02-MVS-105, z dne 22.05.2002. Naročniku je namreč po pregledu drugih dveh (2) pravočasnih ponudb, ostala le ena (1) pravilna ponudba in sicer vlagateljeva ponudba, med tem ko je za drugo ponudbo ponudnikaâ??â??â??., ugotovil, da nima predloženega parafiranega vzorca pogodbe, kot je bilo to zahtevano v povabilu k oddaji ponudbe. To pomanjkljivost ponudbe je preverila tudi Državna revizijska komisija in ugotovila, da je naročnik ravnal pravilno, ko jo je kot nepravilno zavrnil in izločil iz nadaljnjega postopka. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena namreč določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Citirano določbo zakona je potrebno brati v povezavi z določili poglavja 2.12. (Oddaja naročila), kjer ZJN-1 v drugem odstavku 76. člena (Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe) naročnika izrecno zavezuje, da mora po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Ob upoštevanju spredaj navedenega lahko Državna revizijska komisija na tem mestu le ugotovi, da je bil naročnik ob opisanem dejanskem stanju v vsakem primeru dolžan zavrniti ponudbo drugega ponudnikaâ??â??., kot nepravilno.

Glede na navedeno je potrebno v nadaljevanju ugotoviti, da je naročnik pravilno ugotovil, da je pridobil le eno (1) pravilno ponudbo (vlagateljeva ponudba) in je ravnal v skladu s 13. členom Navodil, kjer je smiselno povzeta zahteva iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ko je predmetni postopek razveljavil. Naročnik je namreč v Navodilu v četrtem odstavku 13. člena določil: "Če naročnik ne dobi vsaj dveh pravilnih ponudb, se postopek zbiranja ponudb ponovi. Če tudi po ponovljenem postopku zbiranja ni možno pridobiti dveh pravilnih ponudb, naročnik sklene pogodbo s ponudnikom, ki je predložil pravilno ponudbo ali pa izvede pogajanje s ponudniki, ki so bili pozvani k predložitvi ponudb.".

Državna revizijska komisija je pri preverjanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sicer kršil določbe ZJN-1 (nekonsistentno evidentiranje prejema ponudb - na vlagateljevi ponudbi namreč ni evidentirana ura prejema, odprtje prepozne ponudbe, nepopoln zapisnik o odpiranju ponudb - ne vsebuje podatkov o prepozni ponudbi), kar pa ob ugotovljenem dejanskem stanju ne more spremeniti dejstva, da je bil dolžan upoštevati določbe citiranega 13. člena Navodil in ugotoviti, da je bil predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti neuspešen in ga kot takega zaključiti. Državna revizijska komisija je zato skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Vlagatelj zahtevka za revizijo je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne â??â??â??

Natisni stran