018-127/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), poâ??â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo opreme kuhinje za â??â??â??ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??.(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??â??.(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??..

odločila:

1. Razveljavi se sklep naročnika, št. 64000-0002/2002, z dne 07.06.2002, s katerim je zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo.

2. Zahtevku za revizijo se ugodi in razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki je razvidna iz sklepa, št. 64000-0002/02, z dne 27.05.2002.

3. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 320.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27.03.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 64000-0002/02, za dobavo opreme kuhinje zaâ??â??... Javni razpis je objavil v Uradnem listu RS, štâ??â??.., z dneâ??â??.., pod številko objaveâ??â??.. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 06.05.2002, je razvidno, da je naročnik pravočasno prejel 8 ponudb. Iz sklepa, št. 64000-0002/02, z dne 27.05.2002, je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??â??â??(v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 03.06.2002, ki ga je naročnik prejel dne 05.06.2002, v katerem navaja, da naročnik ni korektno ocenil prispelih ponudb v smislu razpisanih meril, zaradi česar je njegova odločitev nepravilna. Kot je razvidno iz sklepa naročnika, naročnik pri ocenjevanju prispelih ponudb merila "dodatne ugodnosti" sploh ni vrednotil, kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa iz Tabele 1: Pregled ocene ponudb po posameznih merilih. Vlagatelj meni, da naročnik mora ocenjevati prispele ponudbe po vseh merilih, za katera je naročnik v razpisni dokumentaciji napovedal, da bodo ponudbe ocenjevane, saj gre sicer za kršitev pravil javnega naročanja.
Vlagatelj nadalje navaja, da pri merilu "dodatno brezplačno servisiranje" naročnik vlagatelju ni dodelil nobenih točk, kot da naročnik brezplačnega servisiranja ne bi ponujal. Iz vlagateljeve ponudbe izhaja (priloga G ponudbe), da je podal izjavo o dodatnem brezplačnem servisiranju, in sicer je vlagatelj ponujal pet let garancijskega roka za dobavljeno opremo ter še dodatnih 5 let brezplačnega servisiranja po poteku garancijskega roka. Glede na to, da je bila vlagateljeva ponudba pri navedenem merilu celo najugodnejša, bi bilo njegovo ponudbo treba ustrezno točkovati s 25 ponderiranimi točkami (skupna ponudba brezplačnega servisiranja izbranega ponudnika je namreč 6 let, medtem ko vlagatelj te zahteve ponuja brezplačno servisiranje za čas 10 let).
Glede na navedeno, vlagatelj meni, da je njegova zahteva za revizijo postopka utemeljena ter da naj naročnik odpravi pomanjkljivosti zadevnega postopka tako, da oceni prispele ponudbe tudi glede merila "dodatne ugodnosti" ter ustrezno oceni vlagateljevo ponudbo te zahteve pri merilu "dodatno brezplačno servisiranje" ter nato izbere najugodnejšega ponudnika.
Vlagatelj je v zahtevku prijavil tudi stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2000 odvetniških točk, obvestilo Ministrstvu za finance v višini 100 odvetniških točk, sestanek s stranko v višini 100 odvetniških točk, poročilo stranki v višini 20 odvetniških točk, kar znaša skupaj 2220 odvetniških točk, poleg tega pa je zahteval tudi povračilo stroškov za takso v višini 80.000,00 SIT in za razpisno dokumentacijo v višini 5.000,00 SIT.

Naročnik je dne 07.06.2002 sprejel sklep, št. 64000-0002/2002, s katerim je zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je vsako ponudbo ocenil v skladu z merili, navedenimi v razpisni dokumentaciji. Kot je bilo razvidno iz vsebine sklepa o dodelitvi javnega naročila, merilo "dodatne ugodnosti" zaradi zelo različnih ponudbenih ugodnosti (le-te so razvidne tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb) ni bilo mogoče uporabiti, vendar le pri točkovnem ovrednotenju ponudb. Zato naročnik tega merila za točkovno ovrednotenje ni uporabil pri nobenem od ponudnikov in vsled tega noben ponudnik ni bil v diskriminatornem položaju. To pa ne pomeni, da naročnik pri svojem delu merila ni upošteval. V skladu z razpisnimi pogoji je bilo možno po merilu "dodatne ugodnosti" (ki so se nanašale zgolj na ugodnejše plačilne pogoje (9 točk) in povečanje obsega penalov (1 točka)) zbrati maksimalno 10 točk.
Naročnik nadalje navaja, da je vlagateljeva ponudba po merilu "dodatno brezplačno servisiranje" dobila upravičeno 0 (nič) točk. Vlagatelj je v ponudbi na strani 1 navedel:
"Garancija: za individualno izvedena dela dajemo 5 (pet) letno garancijo. Za vgrajene aparate in opremo veljajo garancijske dobe proizvajalcev iz garancijskih listov, ki jih je izvajalec dolžan vse izročiti naročniku z navodili za uporabo. Garancijski roki pričnejo teči po izvršeni primopredaji pogodbenih del. Po tem roku zagotavljamo še servis in rezervne dele." Na strani 2 ponudbe pa pod rubriko posebne ponudbene ugodnosti navaja: "Dodatno servisiranje: Po preteku garancijskega roka vam zagotavljamo še servis in rezervne dele ter brezplačno servisiranje še nadaljnjih pet let." Iz navedenega teksta izhaja, da vlagatelj ponuja brezplačno servisiranje 5 let zgolj za individualno izvedena dela, medtem ko za aparate in opremo veljajo garancijski roki izvajalcev. V razpisni dokumentaciji naročnika je bilo v pojasnilu k merilu "dodatno brezplačno servisiranje" navedeno: "Dodatno brezplačno servisiranje opreme po poteku garancijskega roka - za vsako dodatno leto dobi ponudnik 5 točk, vendar maksimalno 25 točk". Merilo se je nanašalo na celoten predmet razpisa in ne zgolj na individualno izvedena dela. Pod brezplačno servisiranje je naročnik zajel celotno servisiranje, vključno z zamenjavo dotrajanih delov. V razpisni dokumentaciji je bilo v 4. členu Navodil ponudnikom med drugim navedeno, da sme ponudnik pojasnila o vsebini razpisne dokumentacije zahtevati pisno, kar velja tudi za pojasnila glede meril. V kolikor merilo vlagatelju ni bilo dovolj jasno definirano, je smel zaprositi za pojasnilo. Na samem javnem odpiranju ponudb, kjer je bil prisoten tudi predstavnik vlagatelja, je bilo s strani predstavnika ponudnika â??â??.zaprošeno za pojasnilo, kaj pomeni brezplačno servisiranje (vprašanje je zapisano v zapisniku o odpiranju ponudb). Podan je bil ustni odgovorâ??â??.., da brezplačno servisiranje zajema celoto - brezplačno storitev in brezplačne nadomestne dele oz. material. Na podano obrazložitev nihče od prisotnih ponudnikov ni imel pripomb. Po tem merilu je bilo izbranemu ponudniku dodeljeno 25 točk, ker je v svoji ponudbi ponudil navedel: "Nudimo brezplačno servisiranje poleg 1 leta še dodatnih 5 let kar skupaj znaša garancijska doba 6 let."
Naročnik nadalje navaja, da je na osnovi meril vlagatelj skupno zbral 54,51 točk in tudi ob teoretični predpostavki, da bi bila po merilu "dodatne ugodnosti" upravičen do maksimalnega števila točk po tem merilu, bi lahko dobil skupno oceno 64,51 točk. Izbrani ponudnik je zbral 80,72 točk (brez točkovanja merila "dodatne ugodnosti"). V skladu z določili 54. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) je naročnik pred zaključkom poročila o oceni in ustreznosti ponudb od izbranega ponudnika in ponudnika â??â??.(ponudnika, ki sta zbrala najvišje število točk) zahteval dodatna pojasnila glede njunih ponudb, z namenom izbora ponudnika, katerega ponudba je tudi v tehničnih zahtevah najbolj ustrezna. šele po opravljenih razgovorih z obema ponudnikoma, kjer se je izkazalo, da je ponudba izbranega ponudnika dejansko ekonomsko najugodnejša, je komisija naročniku predlagala dodelitev javnega naročila izbranemu ponudniku.
Naročnik je vlagatelja, skladno s 17. členom ZRPJN pozval, da mu v treh dneh od prejema tega sklepa sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 14.06.2002, v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo in navedel še naslednje: Vlagatelj uvodoma opozarja, da naročnik vlagateljevega zahtevka za revizijo ni mogel zavreči, saj ne more biti nobenega dvoma o tem, da je vsak ponudnik, ki je sodeloval v postopku javnega naročila (in za vlagatelja te zahteve je to nedvomno dokazano), legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo postopka kot upravičena oseba v smislu 9. člena ZRPJN. Odločitev naročnika o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo je tako procesno napačna in bi bilo že zgolj iz tega razloga odločitev naročnika treba razveljaviti.
Ne glede na to pa je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa mogoče ugotoviti, da je naročnik vlagateljev zahtevek dejansko zavrnil kot neutemeljen, pri čemer vlagatelj navaja, da naročnik v obrazložitvi tudi sam priznava, da sicer razpisanega merila "dodatne ugodnosti" sploh ni upošteval in po tem merilu ni ocenjeval ponudb. Pri tem naročnik kot razlog za takšno svoje ravnanje povsem neresno navaja, češ da so bile ponudbene ugodnosti ponudnikov tako različne, da jih ni bilo mogoče oceniti.
Vlagatelj poudarja, da je bistvo javnega naročila ravno v tem, da naročnik, na podlagi objavljenih meril, izbere med različnimi ponudbami. Zaradi tega je seveda povsem nelogično trditi, da naročnik ponudb ni mogel oceniti, ker so bile različne. Takšna trditev ne samo, da je povsem nelogična, ampak je celo povsem nesmiselna, saj je jasno, da so ponudbe različne -če bi bile namreč vse enake, potem ne bi bilo kaj izbirati in tudi ne bi bilo kaj ocenjevati. V zvezi z merilom "dodatno brezplačno servisiranje", pri katerem je naročnik ponudbo vlagatelja te ocenil z 0 točkami, pa naročnik v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ponuja povsem neprepričljive in nelogične argumente, ki so v nasprotju s predloženimi ponudbami. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, je naročnik navedel, da bo pri tem merilu ocenil prispele ponudbe tako, da bo ponudnikom za vsako leto brezplačnega servisiranja opreme po poteku garancijskega roka dodelil po 5 točk, vendar maksimalno 25 točk. Vlagatelj je v okviru svoje ponudbe ponujal 5 let brezplačnega servisiranja za celotno dobavljeno opremo po poteku garancijskega roka, pri čemer je vlagatelj te zahteve za individualno izvedena dela garancijsko dobo 5 let ter še dodatnih 5 let brezplačnega servisiranja; za tipsko opremo (vgrajeni aparati in stroji) pa garancijsko dobo po garancijskem listu proizvajalca (1 leto) ter še dodatnih 5 let brezplačnega servisiranja.
V svoji ponudbi je vlagatelj povsem korektno navedel, da za vgrajene aparate in opremo veljajo garancijske dobe proizvajalcev po garancijskih listih, saj drugače tudi ne more biti in tudi drugi ponudniki (enako velja za izbranega ponudnika) ne morejo nuditi daljšega garancijskega roka za vgrajene aparate in opremo od tiste, ki jo nudi proizvajalec opreme. Ponujanje kakršnega koli drugačnega, zlasti daljšega garancijskega roka za vgrajene aparate in opremo bi bilo zavajajoče in neresnično. Za vso ostalo opremo in individualno izvedena dela pa je vlagatelj ponudil 5-letno garancijo.
Vlagatelj še navaja, da zaradi navedenega ni jasno, iz kakšnih razlogov je naročnik pri navedenem merilu vlagateljevo ponudbo ocenil z 0 točkami, saj bi glede na razpisana merila vlagatelju moral dodeliti skupaj 25 točk, enako kot je ocenil ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je z dopisom, št. 64000-0002/2002, z dne 07.06.2002, Državno revizijsko komisijo zaprosil, da skladno z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN izda sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 18.06.2002, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 19.06.2002, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo z dokumentacijo predmetnega javnega naročila in svojim mnenjem. V priloženem mnenju naročnik navaja, da je bilo merilo "brezplačno servisiranje" uporabljeno z namenom, da ponudniki ponudijo čim bolj kvalitetno tehnološko opremo. Z uporabo merila v obliki kot jo navaja vlagatelj, pa ta namen ne bi bil dosežen. Običajni garancijski roki za tovrstno opremo so eno leto, v primeru ponujene opreme nižje kakovosti, pri kateri je verjetnost okvar in zamenjave dotrajanih delov večja, pa v skupnem strošku opravljenih del servisiranja običajno največji delež predstavlja strošek novih rezervnih delov.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v 10. členu določil merila, ki jih bo uporabil pri izboru najugodnejšega ponudnika in sicer je določil:
1. ponudbena cena 50%
2. dodatno brezplačno servisiranje 25%
3. reference 15%
4. dodatne ugodnosti 10%.
V nadaljevanju je natančneje določil tudi način uporabe teh meril in pod Ad 2) določil: "Dodatno brezplačno servisiranje opreme po poteku garancijskega roka - za vsako dodatno leto dobi ponudnik 5 točk, vendar maksimalno 25 točk (max. št. točk = 5 let x 5 točk)." Pod točko Ad 4) je določil: "Nevesti dodatne ponudbene ugodnosti:
- ugodnejši plačilni pogoji za investitorja 9 točk
- povečanje obsega penalov 1 točka.
Dodatne ponudbene ugodnosti se določijo po formuli: ponudbena ugodnost / največja ponudbena ugodnost x št. točk za dodatno ugodnost = â??)."

ZJN-1 sicer določa, da je naročnik avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, vendar pa ta merila ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. Citirani zakon obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da mora merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisati in ovrednotiti. Merila ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik meril ne sme več spreminjati, pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in na način, kot so bila opisana in vrednotena. Prvi odstavek 51. člena ZJN-1 še določa, da je lahko merilo za ocenitev ponudb bodisi ekonomsko najugodnejša ponudba bodisi najnižja cena. Namen vnaprejšnje določitve, opisa in ovrednotenja ponudb je tudi v tem, da se z bodočim ocenjevanjem seznani ponudnik in da skladno s tem pripravi ponudbo, ter da lahko vsak izmed ponudnikov po odločitvi preveri, ali je naročnik opravil oceno ponudb skladno z vnaprej opredeljenimi merili, ne pa le v tem, da lahko naročnik vse ponudbe (ex post) ustrezno oceni. Merila in njihovo vrednotenje ponudnikom vnaprej povedo, kateri elementi v ponudbah, ki presegajo zahtevane, bodo vplivali na izbiro najugodnejše ponudbe in na kakšen način lahko ponudnik oblikuje svojo ponudbo, da bo v okviru svojih zmožnosti pridobil čim višje število točk.

Državna revizijska komisija je najprej presojala navedbo vlagatelja, da ga naročnik ni pravilno oziroma ustrezno ocenil po merilu 2. dodatno brezplačno servisiranje. Iz sklepa, št. 64000-0002/02, z dne 27.05.2002, je razvidno, da naročnik vlagatelju po tem merilu ni podelil nobene točke. Iz predložene dokumentacije je mogoče razbrati, da je potrebno ločiti predmetno javno naročilo v smislu tega merila na dva dela in sicer na ponujeno dobo brezplačnega servisiranja za vgrajene aparate in opremo ter za izvedena dela. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v vzorcu pogodbe v 15. členu v prvem odstavku določil: "Izvajalec daje za izvedena dela splošno pet (5) letno garancijo. Za vgrajene aparate in opremo veljajo garancijski roki proizvajalcev oziroma dobaviteljev, ki niso krajši od enega leta, izvajalec pa jih predloži naročnici ob prevzemu del." Merilo pa je naročnik oblikoval tako, da je predvidel podelitev dodatnih 5 točk za vsako dodatno leto brezplačnega servisiranja, vendar samo v primeru servisiranja opreme ("Dodatno brezplačno servisiranje opreme po poteku garancijskega roka - za vsako dodatno leto dobi ponudnik 5 točk, vendar maksimalno 25 točk (max. št. točk = 5 let x 5 točk"), ne pa tudi za izvedena dela.
Vlagatelj je v svoji ponudbeni dokumentaciji v prilogi G Dodatno brezplačno servisiranje, z dne 30.04.2002, navedel: "Za individualna izvedena dela dajemo 5 (pet) letno garancijo. Za vgrajene aparate in opremo veljajo garancijske dobe proizvajalcev iz garancijskih listov, ki jih je izvajalec dolžan vse izročiti naročniku z navodili za uporabo. Garancijski roki pričnejo teči po izvršeni primopredaji pogodbenih del. Po tem roku pa zagotavljamo še servis in rezervne dele ter brezplačno servisiranje še nadaljnjih 5 let po preteku garancijskega roka. Jamčimo, da bomo pri gradnji uporabili samo atestirane materiale ustrezne kvalitete in sodobne metodne postopke.". Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je potrebno pritrditi vlagatelju, ki zatrjuje, da mu je naročnik neopravičeno dodelil 0 točk po tem merilu, saj je jasno v svoji ponudbeni dokumentaciji izrazil, da za vgrajene aparate in opremo nudi garancijsko dobo po garancijskem listu proizvajalca (1 leto) ter še dodatnih 5 let brezplačnega servisiranja.

Državna revizijska komisija je pri presoji vlagateljeve navedbe, da naročnik ni vrednotil ponudb po merilu dodatne ugodnosti, ugotovila, da je naročnik v sklepu, št. 64000-0002/02, z dne 27.05.2002, s katerim je izbral najugodnejšega ponudnika navedel, da merila dodatnih ugodnosti, zaradi zelo različnih ponujenih dodatnih ugodnosti, ni bilo mogoče uporabiti. Iz opravljenega ocenjevanja pravilnih ponudb pa je razvidno, da je naročnik izbor najugodnejšega ponudnika opravil na podlagi prvih treh meril (ponudbena cena, dodatno brezplačno servisiranje, reference). V sklepu, št. 64000-0002/02, z dne 07.06.2002, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, pa je naročnik celo navedel, da tega merila ni točkovno upošteval, kar pa ne pomeni, da ga pri svojem delu ni upošteval. Glede na zapisano Državni revizijski komisiji ni jasno, na kakšen način lahko naročnik, poleg načina kot ga je predvidel v razpisni dokumentaciji (kot eno izmed meril), sploh upošteva (pri izboru najugodnejše ponudbe) elemente, ki so jih v svojih ponudbah navajali ponudniki. Naročnik v citiranem sklepu še navaja: "V skladu z razpisnimi pogoji je bilo možno po merilu dodatnih ugodnosti (ki se nanašajo zgolj na ugodnejše plačilne pogoje (9 točk) in povečanje obsega penalov (1 točka) zbrati maksimalno 10 točk."

Naročnik je s takšnim ravnanjem kršil četrti odstavek 50. člena ZJN-1, ki določa: "Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in ovrednotena. Naročnik ne sme uporabiti nobenega merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji." Določitev meril in njihovo vrednotenje je namreč ena najpomembnejših sestavin postopka oddaje javnega naročila. Četrti odstavek 50. člena ZJN-1 pa eksplicitno prepoveduje uporabo merila, ki ni bilo navedeno v razpisni dokumentaciji, ravno tako pa zavezuje naročnika, da pri ocenjevanju uporabi vsa merila, ki jih je v razpisni dokumentaciji predvidel. Ni dovoljeno ravnanje naročnika, da se v konkretni situaciji ob predložitvi ponudb odloči, da enega izmed vnaprej definiranih, ovrednotenih meril ne bo uporabil ali pa ga upošteva na drugačen način.

Državna revizijska komisija pa ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, ampak je odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku javnega naročila kršil določila ZJN-1, zato je skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija da lahko na podlagi drugega odstavka 23. člena ZRPJN naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Glede na zgoraj navedeno, je naročnik dolžan ponovno opraviti pregled in ocenjevanje ponudb, kar pomeni, da mora ponovno ugotavljati, ali ponudniki izpolnjujejo vse naročnikove zahteve in v nadaljevanju pravilne ponudbe ovrednotiti v skladu z vsemi vnaprej postavljenimi merili za izbiro najugodnejšega ponudnika in na način, kot ga je predvidel v razpisni dokumentaciji.

Ne glede na navedeno lahko naročnik ravna tudi v skladu s 77. členom ZJN-1 (zavrnitev vseh ponudb), ki ureja položaj, ko naročnik kljub formalno pravilnemu postopku ne izbere najugodnejšega ponudnika. V tem primeru mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev (prvi odstavek 77. člena ZJN-1), hkrati pa mora o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne nov postopek (drugi odstavek 77. člena ZJN-1) pisno obvestiti vse ponudnike.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, v višini plačane takse v znesku 80.000,00 SIT in in odvetniške stroške v višini 2000 odvetniških točk, to je 200.000,00 SIT, z vštetim DDV 240.000,00 SIT, skupno torej 320.000,00 SIT. Ostale specificirane stroške, ki jih je vlagatelj priglasil v zahtevku za revizijo pred Državno revizijsko komisijo, pa je potrebno zavrniti, ker ni najti pravne podlage za ugoditev takšni zahtevi.

S tem sklepom Državne revizijske komisije se razveljavlja tudi odločitev naročnika o vlagateljevem zahtevku za revizijo, ki ga je s sklepom, št. 64000-0002/2002, z dne 07.06.2002, zavrgel. V primeru, ko naročnik v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 16. člena ZRPJN, vsebinsko presoja revizijske navedbe in ugotovi, da so le-te neutemeljene, se zahtevek za revizijo zavrne in ne zavrže.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??

Natisni stran