018-120/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur. list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) poâ??â??.., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo cestno vremenskih postaj in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??..(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??â??.

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 08.05.2001 sprejel sklep, št. 2001/00196, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Predmetni javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, štâ??â??, pod številko objaveâ??... Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 402-26/01-RPP-šM, z dne 27.06.2001, je razvidno, da so na razpis za predmetno javno naročilo prispele 3 pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 24.08.2001 sprejel sklep, št. 2001/00196, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??..

Ponudnik â??â??je dne 24.09.2001 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik dne 17.10.2001, s sklepom št. 402-26/01 2001/00196, zavrnil kot neutemeljenega. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-216/01-25-1610, z dne 29.11.2001, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o dodelitvi naročila kot je izhajala iz obvestila o oddaji naročila, št. 402-26/01-RPP-šM, z dne 11.09.2001. V obrazložitvi sklepa je Državna revizijska komisija zapisala, da ponudbe podjetja â??â??.ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1).

Naročnik je dne 19.03.2002 sprejel sklep, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku â??â??.(v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Dne 09.04.2002 so ponudniki prejeli obvestilo o oddaji naročila, kar je razvidno iz vročilnic (dokument št. 402-26/02-RPP-šM, z dne 08.04.2002). Vlagatelj je z dokumentom, št. 100-151-387-LL/LL, z dne 17.04.2002, od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki ga je vlagatelj prejel dne 08.05.2002 (dokument št. 406-26/02-OR 2001/00196, z dne 24.04.2002).

Vlagatelj je z vlogo, št. 100-151-387-LL/LL, z dne 15.05.2002, zahteval revizijo oddaje predmetnega postopka javnega naročila. Vlagatelj uvodoma navaja, da je pravni naslednik prvotno izbranega ponudnika, to je podjetjaâ??â??. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je ponudnik â??â??.sodeloval s svojo ponudbo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Ponudba je bila oddana pravočasno, predložena pravilno in opremljena z zahtevanimi dokazili, ki dokazujejo usposobljenost ponudnika. Ponudba je v celoti upoštevala vsa določila projektne naloge "Sistem zgodnjega opozarjanja na poledico", ki jo je izdelal naročnik, ter vse druge tehnične pogoje razpisne dokumentacije. Za ponujeno opremo je ponudnik zagotovil dobavo in izvedbo del v zahtevani kvaliteti in obsegu. Ker je bil prvotno izbrani ponudnik â??â??..tudi cenovno najugodnejši, je bi izbran za najugodnejšega ponudnika. Izbrani ponudnik (tedaj vlagatelj) je vložil zahtevo za revizijo. Kot je razbrati iz obrazloženega obvestila o oddaji naročila je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-216/01-25-1610, z dne 29.11.2001 zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika. V obrazložitvi sklepa je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ponudba ponudnika â??â??..nepravilna. S takšno obrazložitvijo se vlagatelj, kot pravni naslednik prvotno izbranega ponudnika ne strinja.
Ker vlagatelj vztraja na trditvi, da je ponudba prvotno izbranega ponudnika pravilna in pripravljena v skladu z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije naročnika in tudi cenovno najugodnejša, vlagatelj v skladu z ZRPJN zahteva revizijo postopka oddaje javnega naročila, razveljavitev oddaje javnega naročila po obvestilu o oddaji javnega naročila štev. 402-26/02-RPP-šM in oddajo naročila ponudniku â??â??oziroma (njegovemu pravnemu nasledniku) vlagatelju. In podrejeno, v kolikor bi bilo ugotovljeno, da res ni pravilna, tudi natančno obrazložitev v čem je napačna oziroma pomanjkljiva.

Naročnik je dne 31.05.2002 izdal dokument, št. 402-26/02 2001/00196, v katerem vlagatelja obvešča, da je zavrnil njegov zahtevek za revizijo. Navedenemu dokumentu je priložil zapisnik seje strokovne komisije, z dne 27.05.2002, v katerem so navedeni razlogi za zavrnitev zahtevka za revizijo, kot sledijo v nadaljevanju.
Naročnik je vpogledal v obvestilo o oddaji naročila, ki je bilo vlagatelju posredovano dne 08.04.2002, kakor tudi v obrazloženo obvestilo z dne 24.04.2002, ki ga je vlagatelj prejel dne 08.05.2002. Ker vlagatelj kljub jasnim navedbam razlogov, zaradi katerih njegove ponudbe ni bilo mogoče izbrati kot najugodnejše, vztraja pri trditvi, da je bila njegova ponudba pravilna, je komisija ponovno vpogledala predmetni sklep Državne revizijske komisije z obrazložitvijo. Iz slednjega izhaja, da po ugotovitvah Državne revizijske komisije, ponudba prvotno izbranega ponudnika ni bila v celoti predložena tako, kot je zahtevala razpisna dokumentacija.
Naročnik je v Projektni nalogi, v točki 1/a zahteval senzor zračnega tlaka (piezo, kapacitivni, aneroidni) s točnostjo ď"" 0,5 hPa v temperaturnem območju (od -20 do +600 C), merilno območje 800 hPa-1100hPa. V ponudbi izbranega ponudnika (sedaj vlagatelja) ni naveden tip ponujenega senzorja zračnega tlaka. V ponudbo je sicer priložen prospekt podjetja LUFFT, na katerem je v razdelku tehničnih podatkov podano merilno območje 800-1150 mbar in natančnost 0,2%. Enote: 1mbar = 100 Pa = 1 hPa Definirana natančnost: 0,2% od 1150 mbar = 2,2 mbara ali 2,2 hPa, kar pa je manj natančno od naročnikove zahteve iz Projektne naloge.
Iz naročnikove Projektne naloge (točka 1, zadnji odstavek) nadalje izhaja, da mora celoten sistem brezhibno delovati v normalnih in predvidljivih nenormalnih pogojih okolja, v temperaturnem območju -400 C do +600C in relativni vlažnosti 100%. Oprema proizvajalca LUFFT (po podatkih iz njihove tehnične dokumentacije) ne izpolnjuje zahtev iz Projektne naloge, in sicer deluje pod naslednjimi pogoji:
ď"§ Senzor relativne vlage: od -30°C do +70°C
ď"§ Senzor zračnega tlaka: od -20°C do +50°C
ď"§ Senzor vetra: ne več kot od -35°C do +80°C
ď"§ Senzor padavin: od -25°C do +60°C
ď"§ Merilna postaja: od -30°C do +50°C, vlažnost od 0 do 95%
Po ugotovitvah Državne revizijske komisije je pri analizi opreme težko pridobiti podatke temperaturnega območja delovanja. V nekaj primerih podatkov prihaja do nasprotij, saj je območje prikaza na displeju sistema zgodnjega opozarjanja na poledico po prilogi proizvajalca LUFFT manjše od območja delovanja senzorjev. Iz priložene tehnične specifikacije pa tudi ni jasno, in s tem enolično razvidno delovanje v zahtevanem temperaturnem območju. Ponudbi izbranega ponudnika je za razliko od preostalih dveh ponudnikov, priložena izredno skopa tehnična specifikacija ponujene opreme. Edini dokument, iz katerega bi bilo mogoče podrobneje razbrati tehnično specifikacijo ponujenih proizvodov, je predložen v nemškem jeziku, kljub temu, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (točka C- priprava ponudbe, točka 12- Jezik ponudbe) ponudnike izrecno opozoril, da mora biti ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, napisana v slovenskem jeziku. Ob takšnem dejanskem stanju je potrebno po stališču Državne revizijske komisije ponovno ugotoviti, da ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Ker pa sta naročniku ostali še dve pravilni ponudbi, so bili podani pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika. V skladu z določilom tretjega odstavka 23. člena ZRPJN zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika.

Skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN je naročnik vlagatelja (z dokumentom št. 402-26/02 2001/00196, z dne 31.05.2002) pozval naj ga v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika dne 07.06.2002, z dopisom št. 100-151-LL/LL, z dne 06.06.2002 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".V obravnavani revizijski zadevi se je Državna revizijska komisija zato omejila le na vprašanje, ki je med strankama v tem postopku sporno, to je na vprašanje (ne)utemeljenosti odločitve naročnika o izločitvi vlagateljeve ponudbe iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija opozarja, da se je o prej navedenem vprašanju (kot pravilno ugotavlja naročnik) že v celoti izrekla, in sicer v revizijskem postopku, ki ga je vodila pod opravilno številko 018-216/01-25-1610, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnikâ??.., v tem postopku izbrani ponudnik. V takrat obravnavani revizijski zadevi je Državna revizijska komisija torej presojala, ali je ponudba vlagatelja (tedaj izbranega ponudnika) pravilna v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1.
Na podlagi proučitve takrat predložene ponudbene dokumentacije vlagatelja (tedaj izbranega ponudnika), je Državna revizijska ugotovila, da ponudba vlagatelja (tedaj izbranega ponudnika) ni pravilna, o čemer je v obrazložitvi svoje odločitve, št. 018-216/01-25-1610, z dne 29.11.2001 navedla tekom revizijskega postopka ugotovljeno dejansko stanje ter opisala dejanske in pravne podlage, ki so narekovale razveljavitev izpodbijane odločitve naročnika. Ob tem je zapisala naslednje ugotovitve:

"ZJN-1 v 18. točki 1. odstavka 3. člena pojasnjuje, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Zakon torej predvideva, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji postavi, med drugim, tudi različne strokovne zahteve, hkrati pa naročnika zavezuje, da v fazi primerjave in ocenjevanja ponudb le-te v celoti upošteva. Le na opisan način naročnik ravna tudi v skladu z načelom enakopravnosti vseh ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz 2. odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti.
V zvezi s tem, je naročnik v razpisni dokumentaciji, v točki 9.2 (točka B - razpisna dokumentacija, točka 9 - vsebina razpisne dokumentacije), zapisal, "da od ponudnikov pričakuje, da bodo skrbno pregledali vse navedene dokumente in izpolnili vse zahteve v zvezi s predloženo dokumentacijo". V istem poglavju je naročnik zapisal, da k razpisni dokumentaciji spadajo navedeni dokumenti v točki 9.1, med njimi tudi Projektna naloga. Iz Projektne naloge, ki so jo prejeli vsi ponudniki v razpisni dokumentaciji obravnavanega javnega naročila, jasno in nedvoumno izhaja opis opreme, ki sestavlja sistem cestno vremenske postaje, kakršno so morali ponuditi ponudniki.

Pregled razpisne in ponudbene dokumentacije pokaže, da ponudba izbranega ponudnika ni bila v celoti predložena tako, kot je zahtevala razpisna dokumentacija. Naročnik je v Projektni nalogi, v točki 1/a zahteval senzor zračnega tlaka (piezo, kapacitivni, aneroidni) s točnostjo ď"" 0,5 hPa v temperaturnem območju (od -20 do +600 C), merilno območje 800 hPa-1100hPa.

V ponudbi izbranega ponudnika ni naveden tip ponujenega senzorja zračnega tlaka. V ponudbo je sicer priložen prospekt podjetja LUFFT, na katerem je v razdelku tehničnih podatkov podano merilno območje 800-1150 mbar in natančnost 0,2%. Enote: 1mbar = 100 Pa = 1 hPa Definirana natančnost: 0,2% od 1150 mbar = 2,2 mbara ali 2,2 hPa, kar pa je manj natančno od naročnikove zahteve iz Projektne naloge.
Iz naročnikove Projektne naloge (točka 1, zadnji odstavek) nadalje izhaja, da mora celoten sistem brezhibno delovati v normalnih in predvidljivih nenormalnih pogojih okolja, v temperaturnem območju -400 C do +600C in relativni vlažnosti 100%.
Oprema proizvajalca LUFFT (po podatkih iz njihove tehnične dokumentacije) ne izpolnjuje zahtev iz Projektne naloge, in sicer deluje pod naslednjimi pogoji:
ď"§ Senzor relativne vlage: od -30°C do +70°C
ď"§ Senzor zračnega tlaka: od -20°C do +50°C
ď"§ Senzor vetra: ne več kot od -35°C do +80°C
ď"§ Senzor padavin: od -25°C do +60°C
ď"§ Merilna postaja: od -30°C do +50°C, vlažnost od 0 do 95%
Pri analizi opreme je težko pridobiti podatke temperaturnega območja delovanja. V nekaj primerih podatkov prihaja do nasprotij, saj je območje prikaza na displeju sistema zgodnjega opozarjanja na poledico po prilogi proizvajalca LUFFT manjše od območja delovanja senzorjev.
Iz priložene tehnične specifikacije pa tudi ni jasno, in s tem enolično razvidno delovanje v zahtevanem temperaturnem območju.

Državna revizijska komisija na tem mestu še pripominja, da je ponudbi izbranega ponudnika za razliko od preostalih dveh ponudnikov, priložena izredno skopa tehnična specifikacija ponujene opreme. še več. Celo edini dokument, iz katerega bi bilo mogoče podrobneje razbrati tehnično specifikacijo ponujenih proizvodov, je predložen v nemškem jeziku, kljub temu, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (točka C- PRIPRAVA PONUDBE, točka 12- Jezik ponudbe) ponudnike izrecno opozoril, "da mora biti ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, napisana v slovenskem jeziku". Ob takšnem dejanskem stanju in ne glede na ugotovljeno v prejšnjem odstavku, je potrebno (zopet) ugotoviti, da ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1. V postopku oddaje javnega naročila se mora naročnik ravnati po pravilih o javnem naročanju in pravilih, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila določi sam. Z izbiro izbranega ponudnika naročnik ni kršil le 1. odstavka 12. člena ZJN-1, ki določa, da mora ponudnik predložiti ponudbo v slovenskem jeziku (zakon sicer v 2. odstavku istega člena predvideva možnost, da naročnik v razpisni dokumentaciji lahko dovoli tudi uporabo tujih jezikov, česar pa naročnik v tem postopku ni storil), temveč tudi lastna navodila iz razpisne dokumentacije."

V svoji odločitvi št. 018-216/01-25-1610, z dne 29.11.2001, je Državna revizijska komisija naročnika opozorila, da sta mu ostali še dve pravilni ponudbi in da so podani pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika. Hkrati z navedenim je Državna revizijska komisija tudi izpostavila (ne le zato, ker si tako naročnik kot tudi izbrani ponudnik - tedaj vlagatelj, različno tolmačita zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na cestni senzor), da naročnik lahko ravna tudi v skladu s 77. členom ZJN-1 (zavrnitev vseh ponudb), ki ureja položaj, ko naročnik kljub formalno uspelemu postopku ne izbere najugodnejšega ponudnika in dodala, da mora v tem primeru naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti (prvi odstavek 77. člena ZJN-1), hkrati pa mora o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne nov postopek (drugi odstavek 77. člena ZJN-1), pisno obvestiti vse ponudnike.

Iz predložene dokumentacije o oddaji javnega naročila je razvidno, da je naročnik ravnal v skladu s predhodnimi ugotovitvami Državne revizijske komisije in v skladu z ZJN-1. Tako je naročnik povsem pravilno ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni pravilna. Ob vsem navedenem je potrebno v tokratni revizijski zadevi ugotoviti, da je naročnik postopek oddaje obravnavanega javnega naročila izvedel v skladu s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-216/01-25-1610, z dne 29.11.2001 in v skladu z ZJN-1, zaradi česar je bilo potrebno zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljenega.

Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi in ni predmet zahtevka za revizijo ter glede na dejstvo, da vlagatelj ni bil stranka v revizijskem postopku, o katerem je bilo odločeno s sklepom št. 018-216/01-25-1610, z dne 29.11.2001 (in torej ni prejel navedenega sklepa), pa Državna revizijska komisija vseeno opozarja naročnika, da ZJN-1 v drugem odstavku 79. člena določa, da mora obrazloženo obvestilo o oddaji naročila vsebovati naslednje podatke: 1.) razloge za zavrnitev ponudbe, 2.) nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila, 3.) prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril in 4.) naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana. Obrazloženo obvestilo o oddaji naročila je, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, namenjeno predvsem zagotavljanju transparentnosti postopka oddaje javnega naročila. Neizbrani ponudnik dobi z obrazloženim obvestilom o oddaji naročila argumentirano pojasnilo o razlogih za naročnikovo odločitev in se tako lažje odloči o morebitni vložitvi zahtevka za revizijo. Pregled obrazloženega obvestila o oddaji naročila (dokument št. 402-26/02 2001/00196, z dne 24.04.2002), ki ga je vlagatelj prejel od naročnika pokaže, da je naročnik v njem navedel le naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana ter zgolj pavšalno navedel, "da je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ponudba PAP Telematika, Ljubljana nepravilna in da sta naročniku ostali še dve pravilni ponudbi in so tako podani pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika".
Če je vlagatelj s pomočjo zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 402-26/01-RPP-šM, z dne 27.06.2001 (katerega kopijo so vsi trije ponudniki prejeli takoj po odpiranju ponudb), lahko sam ugotovil vsaj to, kaj bi moral zapisati naročnik, da bi izpolnil zahteve iz 2. in 3. točke drugega odstavka 79. člena ZJN-1 (ker je že od dne odpiranja ponudb seznanjen z dejstvom, da so bili ponudniki trije, je lahko sklepal, da sta bila ponudnika, ki sta izpolnjevala zahtevane pogoje in merila izbrani ponudnik in ponudnikâ??â??.; ravno tako je lahko sam ugotovil prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril, saj je bilo edino merilo za ocenitev ponudb najnižja cena, s cenami pa je bil seznanjen na javnem odpiranju ponudb, dne 27.06.2001), pa nikakor ni mogel vedeti zakaj in v čem je njegova ponudba nepravilna.
Če bi mu naročnik pojasnil razloge za zavrnitev njegove ponudbe (1. točka drugega odstavka 79. člena ZJN-1), bi se lahko vlagatelj seznanil z razlogi zaradi katerih je naročnik njegovo ponudbo kot nepravilno izločil iz postopka oddaja predmetnega javnega naročila, že ob prejemu obrazloženega obvestila o oddaji naročila in zahtevka za revizijo (morebiti) sploh ne bi vložil.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??â??..

Natisni stran