018-114/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 in 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), poâ??â??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za varovanje poslovnih prostorov v poslovni stavbi â??.. in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??..(v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??â??..(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??â??â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 04.02.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za varovanje poslovnih prostorov v poslovni stavbiâ??â??. Z istim sklepom je naročnik imenoval tudi strokovno komisijo. Javni razpis je bil dne 01.03.2002 objavljen v Uradnem listu RS, štâ??â??.., pod številko objaveâ??.., dva popravka javnega razpisa pa je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. â??..in štâ??â??.. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 02.04.2002, je razvidno, da je naročnik pridobil 5 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 16.04.2002 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejša ponudnika za posamezne lokacije izbral podjetji â??â??.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 18.04.2002, skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Naročnik je vlagatelju dne 26.04.2002 poslal dopis, kateremu mu je priložil poročilo o oddaji naročila, z dne 10.04.2002. V poročilu o oddaji naročila je naročnik zapisal, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil dokumenta "licenca za tehnično varovanje" za podizvajalcaâ??â??., kot dokazilo, da ponudnik izpolnjuje pogoje iz 8. člena Navodil ponudnikom. Ker vlagatelj za svojega podizvajalca, ki ga je navajal v ponudbi, ni predložil vseh dokumentov, ki bi dokazovali izpolnjevanje pogojev, je naročnik na podlagi tretjega odstavka 42. člena ZJN-1 vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka. Preostale štiri ponudbe je naročnik ocenil skladno z merili, opisanimi in ovrednotenimi v razpisni dokumentaciji. Poročilu o oddaji naročila je naročnik priložil tabelo, iz katere je razvidno, kako je pri ocenjevanju ponudb upošteval merila iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 06.05.2002, zahteval revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je izvedbo posla zaradi korektnosti izvedbe naročila delno zaupal podizvajalcuâ??â??., ki bo opravljal samo storitve fizičnega varovanja (varnostno receptorska služba in intervencija), za kar ne potrebuje licence za tehnično varovanje. Iz dokumentacije, trdi vlagatelj, izhaja, da podizvajalcu ni nameraval zaupati izvajanje tehničnega varovanja, zato tudi ni priložil ustrezne licence. Licenco za fizično varovanje pa je za podizvajalca priložil. Podizvajalca je vlagatelj v svoji ponudbi navedel, kljub temu, da naročnik tega v razpisni dokumentaciji ni zahteval. Vlagatelj navaja, da je on kot nosilec posla in pogodbe ter subjekt, ki bo opravljal storitve tehničnega varovanja, priložil obe licenci za fizično in tehnično varovanje in sam izpolnjuje vse pogoje za izvedbo naročila. Vlagatelj zatrjuje, da gre pri ponudbi za relacijo podizvedbe (46. člen ZJN-1), kjer mora podizvajalec izpolnjevati vse pogoje in posredovati vsa potrdila, licence in certifikate samo za del posla, ki ga bo izvajal. Vlagateljev podizvajalec izpolnjuje vse pogoje za udeležbo na predmetnem javnem naročilu in za opravljanje dela storitve, za kar je vlagatelj predložil vsa zahtevana potrdila.
Na podlagi navedenega vlagatelj meni, da je bila njegova ponudba neutemeljeno izločena. Če pa je šlo za nejasnost v ponudbi, ki je izhajala iz načina priprave razpisne dokumentacije, bi lahko naročnik na isti način, kot je k dopolnitvi oz. razjasnitvi pozval dva druga ponudnika, za pojasnilo zaprosil tudi vlagatelja, še posebej, ker se je pri pregledu ponudb taka dilema pri naročniku pojavila.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 08.05.2002, v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZRPJN pozval, naj v petih dneh od prejema dopisa vplača revizijsko takso. Vlagatelj je z dopisom, z dne 10.05.2002, naročniku posredoval potrdilo o vplačilu takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je dne 21.05.2002 sprejel sklep, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je po pregledu dokumentacije ponovno ugotovil, da je iz vlagateljeve ponudbe in priložene dokumentacije jasno, da je vlagatelj predložil ponudbo za izvajanje storitev fizičnega in tehničnega varovanja v celoti, saj v svoji ponudbi ni navedel, kateri del storitev bo opravljal podizvajalec. Zato bi moralo biti izpolnjevanje pogojev za podizvajalca dokumentirano na isti način kot izpolnjevanje pogojev za vlagatelja. Ker za naročnika ni bilo nejasnosti v ponudbi vlagatelja, le-tega tudi ni pozval k pojasnitvi oz. popravku ponudbe. Naročnik dalje navaja, da določba 46. člena ZJN-1 naročnike usmerja, da se že pri oddaji naročila zavarujejo glede podizvajalcev, in določa, da lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da že v ponudbi navedejo, s katerimi podizvajalci bodo opravili posel. Ker je vlagatelj že v ponudbi navedel, s katerim izvajalcem bo opravil posel, naročniku ni bilo treba postopati v skladu z določbami tega člena.
Naročnik dalje navaja, da je 8. člen razpisne dokumentacije določal, da bo ponudnik, ki ne bo dokazal, da izpolnjuje zahtevane pogoje, navedene v prejšnjem členu, izločen iz nadaljnjega postopka in naročnik njegove ponudbe ne bo ocenjeval. Tretji odstavek 42. člena ZJN-1 pa tudi določa, da mora biti izpolnjevanje pogojev za podizvajalce dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika. Naročnik zato meni, da je njegova strokovna komisija ravnala pravilno, ko je ugotovila, da so štirje ponudniki predložili vso zahtevano dokumentacijo, vlagatelj pa v svoji ponudbi ni predložil dokumenta "licenca za tehnično varovanje" za podizvajalca Varpos d.o.o., zaradi česar je bila njegova ponudba izločena na podlagi tretjega odstavka 42. člena ZJN-1.
Naročnik je v pravnem pouku sklepa o zavrnitvi zahtevka zapisal, da lahko vlagatelj v treh dneh vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo, vlagatelja pa je v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 27.05.2002, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 30.05.2002 (ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 31.05.2002), v reševanje odstopil zahtevek za revizijo z dokumentacijo. V priloženem mnenju naročnik ponavlja argumente, ki jih je navedel v sklepu, z dne 21.05.2002, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.


V skladu s pravili obligacijskega prava lahko podjemnik izvedbo posla zaupa tudi drugi osebi, razen če iz pogodbe ali narave posla ne izhaja kaj drugega (629. člen Obligacijskega zakonika; Uradni list RS, št. 83/2001). Ne glede na to, ali podjemnik posel opravi sam ali pa njegovo izvedbo (delno ali v celoti) zaupa drugi osebi, pa lahko naročnik sankcije za neizpolnitev ali nepravilno izpolnitev pogodbe uveljavlja le proti osebi, s katero je sklenil pogodbo, torej proti podjemniku - prevzemniku posla oz. (v primeru sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila) izbranemu ponudniku. Prav zaradi negotovosti, ki lahko izhaja iz dejstva, da izbrani ponudnik posla ne bo opravil sam, temveč s podizvajalci, ZJN-1 v 46. členu določa, da lahko naročnik pri ugotavljanju sposobnosti za izvedbo naročila od ponudnikov zahteva, da v ponudbi navedejo, če bodo izvedbo naročila delno ali v celoti zaupali podizvajalcu. V tem primeru mora ponudnik navesti ime podizvajalca in v primeru sklenitve pogodbe je isti podizvajalec tudi imenovan v pogodbi med naročnikom in izvajalcem. Ponudnik v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila proti naročniku ne glede na število podizvajalcev.

Naročnik se torej lahko pred tovrstno negotovostjo oz. tveganjem zavaruje z zahtevo v razpisni dokumentaciji, po kateri mora ponudnik v ponudbi navesti tudi podizvajalce, če bo nastopal z njimi, in za njih predložiti ustrezne dokumente, ki bodo dokazovali tako izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev kot tudi morebitnih drugih naročnikovih pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji. ZJN-1 pa v 46. členu ne določa, kot napačno trdi vlagatelj, da mora podizvajalec izpolnjevati vse pogoje in posredovati vsa potrdila, licence in certifikate samo za tisti del posla, ki ga bo izvajal. To bi lahko po mnenju Državne revizijske komisije sicer storil naročnik v razpisni dokumentaciji, vendar pa je ob pregledu le-te mogoče ugotoviti, da naročnik ni določil, da morajo ponudniki v ponudbi navesti podizvajalce, s katerimi bodo izvajali razpisano storitev, še manj pa je konkretiziral, katere pogoje morajo podizvajalci izpolnjevati oz. katere dokumente morajo ponudniki predložiti za njih.

Ker razpisna dokumentacija ni vsebovala določil, ki bi se nanašala na podizvajalce, je treba upoštevati ustrezne določbe ZJN-1. 42. člen ZJN-1, ki se nanaša na dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 41. člena ZJN-1, v tretjem odstavku določa: "Ponudnik mora zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za udeležbo iz prejšnjega člena tega zakona tudi njegovi podizvajalci, če jih navaja v ponudbi. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika.". Ponudnik mora torej predložiti ustrezna dokazila za podizvajalce v primeru, če jih navaja v ponudbi, izpolnjevanje pogojev pa mora biti izkazano na isti način, kot je bil določen za samega ponudnika.

Naročnik je v 8. členu Navodil ponudnikom določil, da mora ponudnik za priznanje usposobljenosti in sposobnosti med drugim (točka 5) izpolnjevati tudi naslednji pogoj: "da ima ustrezno licenco za opravljanje fizičnega in tehničnega varovanja v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja". V 11. členu Navodil ponudnikom (točka 4) pa je naročnik določil, da morajo ponudniki kot dokazilo za izpolnjevanje citiranega pogoja predložiti "overjeno kopijo licence za opravljanje dejavnosti fizičnega in tehničnega varovanja v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja". Ker je vlagatelj v svoji ponudbi navedel, da bo storitve, ki so predmet javnega naročila, opravljal skupaj s podizvajalcem, bi moral upoštevati citirani tretji odstavek 42. člena ZJN-1 in tudi za podizvajalca predložiti vse tiste dokumente, ki jih je naročnik zahteval za ponudnika, torej (med drugim) tako licenco za fizično kot tudi licenco za tehnično varovanje. Vlagatelj sicer navaja, da je iz dokumentacije razvidno, da podizvajalcu ni nameraval zaupati izvajanja tehničnega varovanja, vendar pa Državna revizijska komisija tem navedbam ne more pritrditi, saj iz vlagateljeve ponudbe nikjer ni mogoče razbrati, da bo njegov podizvajalec prevzel samo storitve fizičnega, ne pa tudi tehničnega varovanja.

Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da vlagateljeva ponudba ob upoštevanju tretjega odstavka 42. člena ZJN-1 ne izpolnjuje pogoja, določenega v 5. točki 8. člena Navodil ponudnikom. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Iz 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 pa izhaja, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Pravilna ponudba mora izpolnjevati vse pogoje, priloženi ji morajo biti vsi zahtevani dokumenti, hkrati pa mora biti tudi pravilno izpolnjena. Ob opisanem je treba pritrditi navedbam naročnika in ugotoviti, da vlagateljeve ponudbe ne gre šteti za pravilno (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1) in da jo je bilo treba zavrniti skladno z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Postopek oddaje javnega naročila je namreč, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja, izredno formalen in strog, ker se želi na ta način zagotoviti med drugim tudi enakopravno obravnavanje vseh sodelujočih ponudnikov in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Naročniku s tem v zvezi niti ni bilo potrebno od vlagatelja zahtevati nikakršnih dodatnih pojasnil. Naročnika velja opozoriti, da celo v primeru, če bi mu vlagatelj naknadno dostavil manjkajoči dokument za svojega podizvajalca (česar naročnik od njega sicer ni zahteval), teh dokumentov in dokazil v nobenem primeru ne bi smel upoštevati, ker mu to prepoveduje določba 54. člena ZJN-1 (Dodatna pojasnila in dopustni popravki). V prvem odstavku 54. člena ZJN-1 je namreč izrecno zapisano, da naročnik od ponudnikov ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, ki bi iz neustrezne ponudbe le-to naredila ustrezno.

Državna revizijska komisija na tem mestu posebej opozarja, da lahko v revizijskem postopku, v mejah revizijskega zahtevka zgolj preveri, ali so udeleženci v konkretnem primeru ravnali v skladu s prisilnimi predpisi, ki urejajo področje oddaje javnih naročil. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da vlagatelj ni uspel izpolniti zahteve iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je zahteva iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-1 (pre)stroga in/ali slabo dorečena ter da lahko privede do položajev, v katerih se od določenih ponudnikov dejansko zahteva več dokazil kot od drugih, ta dokazila pa sama po sebi še ne zagotavljajo uspešne izvedbe naročila. Vendar se Državna revizijska komisija ne more spustiti v presojo posameznih določil ZJN-1, temveč je dolžna ob ugotovljenem dejanskem stanju in v mejah revizijskega zahtevka le presoditi, ali je prišlo do zatrjevanih kršitev zakona in določil razpisne dokumentacije. V kolikor se v revizijskem postopku ugotovi, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, mora Državna revizijska komisija zahtevek vlagatelja zavrniti kot neutemeljen.


Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1, je skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??.

Natisni stran