018-108/02-2

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN) poâ??â??â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za fizično varovanje z receptorskimi deli â??â??..ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??â??..(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??â??..

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen
2. Zahteva za povračilo revizijskih stroškov je neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne â??â??.. v Uradnem listu RS, štâ??â??â??, pod številko objaveâ??â??.., objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za fizično varovanje z receptorskimi deliâ??â??â??.. Javno odpiranje ponudb je bilo dne 05.04.2002, po opravljenem pregledu in vrednotenju ponudb pa je naročnik izdal dokument â"śPoročilo o oddaji naročila za izvajanje storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli â??â??â??.., št. Su 040801/2002, z dne 25.04.2002, (v nadaljevanju: poročilo o oddaji naročila) v katerem je ugotovljeno, da je naročnik kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika â??â??â??â??(v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 07.05.2002 je naročnik prejel dopis, z dne 06.05.2002, s katerim je vlagatelj na podlagi določila prvega odstavka 79. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. V tem dopisu je vlagatelj navedel, da zahteva podrobno razlago vrednotenja ponudb na podlagi meril za vse ponudnike z navedbo podatkov po posameznih merilih ter navedbo posameznih referenc, ki so bile upoštevane v postopku vrednotenja ponudb. Dne 07.05.2002 je naročnik izdal obrazloženo obvestilo, št. Su 040801/2002, o oddaji naročila in ga naslovil na vlagatelja.

Vlagatelj je dne 16.05.2002, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 15.05.2002, v katerem je navedel, da sta ponudnikaâ??â??â??.., tokrat nastopila s skupno ponudbo, iz katere izhaja, da objekt â??â??â?? varuje podjetjeâ??â??â??. S tem naj bi bila utemeljena trditev vlagatelja, da naj bi podjetjeâ??â??â??, na javnem razpisu za oddajo javnega naročila, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. â??â??.., nastopilo z lažnimi podatki oziroma s lažno referenco, zato je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila že na javnem odpiranju ponudb od naročnika zahteval, da prebere reference, ki so se nanašale na fizično varovanjeâ??â??... Vlagatelj navaja, da naročnik ni zapisal referenc ponudnikaâ??â??.., čeprav so bile le-te prebrane na javnem odpiranju ponudb, zato je vlagatelj naročnika najprej po telefaksu, potem pa dne 12.04.2002, še pisno pozval, naj dopolni zapisnik o javnem odpiranju ponudb z navedbo referenc za tega ponudnika. Do prejema poročila o oddaji naročila, z dne 25.04.2002, vlagatelj zahtevane dopolnitve zapisnika o javnem odpiranju ponudb ni prejel.
Vlagatelj naj bi že na javnem odpiranju ponudb od naročnika zahteval, da preveri neobičajno nizke cene v ostalih ponudbah, saj le-te ne pokrivajo niti stroškov bruto osebnih dohodkov zaposlenih varnostnikov.
Ko je vlagatelj prejel poročilo o oddaji naročila, z dne 25.04.2002, je ugotovil neskladje med številom točk, ki so jih prejele posamezne ponudbe, zato je z dopisom, z dne 06.05.2002, od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, v katerem naj bi naročnik navedel vrednotenje ponudb po posameznih merilih in navedbo referenc za vse ponudnike. Dne 08.05.2002 je vlagatelj prejel obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, v katerem pa ni bilo navedeno vrednotenje vseh ponudb po posameznih merilih, temveč so bili navedeni le podatki za ponudbi izbranega ponudnika in za njegovo ponudbo. Vlagatelj meni, da je njegova ponudba pri vrednotenju na podlagi merila "cena" prejela 3,08 točke manj, kot bi bilo pravilno. V razpredelnici je navedel točke, ki sta jih na podlagi vrednotenja po posameznih merilih prejeli njegova ponudba in ponudba izbranega ponudnika ter zapisal določilo iz točke a.) v IX. poglavju razpisne dokumentacije. Popolnoma enaka formulacija merila "cena" naj bi bila uporabljena v postopku oddaje javnega naročila za fizično varovanje objektovâ??â??... Vlagatelj je navedel izračun točk na podlagi merila "cena" za katerega meni, da je pravilen in navaja, da bi naročnik ravnal pravilno, če bi njegovo ponudbo na podlagi tega merila ovrednotil z 9,57 točkami in ne z 6,49 točkami. Njegova ponudba bi tako skupno morala prejeti 39,57 točk in ne z 36,49 točk, kot je navedeno v poročilu o oddaji naročila, z dne 25.04.2002.
Naročnik naj bi na 7. strani razpisne dokumentacije zapisal, da najcenejši ponudnik ni nujno tudi najugodnejši, v IX. poglavju razpisne dokumentacije (točka a.) pa naj bi se naročnik skladno z določilom 53. člena ZJN-1 zavezal preveriti neobičajno nizke cene v ponudbah. Vlagatelj je zapisal, da na podlagi zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 04.05.2002, lahko ugotovi kolikšne stroške so navedli posamezni ponudniki. V razpredelnicah je vlagatelj navedel podatke o stroških za izbranega ponudnika, za ponudnike â??â??â??ter podatke o stroških, ki so navedeni v njegovi ponudbi. Vlagatelj meni, da na podlagi teh podatkov lahko ugotovi, da so pri posameznih ponudnikih prikazana velika odstopanja pri prikazovanju posameznega elementa cene, zlasti pri strošku osebnih dohodkov varnostnikov. V zahtevku za revizijo je vlagatelj zapisal, da je glede na pričakovano podajanje neobičajno nizkih cen in nelojalno konkurenco svoji ponudbi priložil tudi natančen izračun stroškov ure varovanja za podoben objekt in podobno strukturo ur varovanja. Na objektu, ki je predmet tega javnega naročila se letno opravi 13.397 ur varovanja, zato pa se potrebuje 7 varnostnikov. Pri tem je vlagatelj upošteval zakonodajo na področju delovnega prava v RS, Kolektivno pogodbo za dejavnost zasebnega varovanja (Uradni list RS, št. 73/2002) ter zahtevnost dela na tem objektu, ki je predmet tega javnega naročila. Vlagatelj meni, da je njegov izračun stroškov realen, to pa naj bi po njegovem mnenju dokazoval tudi podatek za strošek dela, kot sta ga v svoji ponudbi navedla ponudnika â??â??.in â??â??â??ter podatek za strošek režije, ki ga je v ponudbi navedel ponudnikâ??â??.. Vsled tega vlagatelj meni, da ponudbene cene ponudnikov â??â??â??..in izbranega ponudnika, ne zadostujejo niti za osebne dohodke varnostnikov. Ponudnikaâ??â??.., pa sta navedla nerealno nizke stroške režije, kar po vlagateljevi navedbi ne zadostuje za strokovno podporo delavcem na objektu, ki je predmet tega javnega naročila. Takšne ponudbene cene so po mnenju vlagatelja izraz nelojalne konkurence. Vlagatelj citira prvi odstavek 28. člena ZJN-1 in navaja, da naročnik ni upošteval vseh elementov vrednosti storitve, ki je predmet tega javnega naročila. Naročnik po mnenju vlagatelja ni preveril neobičajno nizke cene izbranega ponudnika tako, kot se je zavezal v razpisni dokumentaciji oziroma: "se je zadovoljil s pavšalnim pojasnilom izbranega ponudnika, da izplačuje plače po neki kolektivni pogodbi po bistveno nižjih postavkah izhodiščnih bruto osebnih dohodkov in da so obvezni dodatki (nadurno delo, nedeljsko in praznično delo, regres, prevoz, minulo delo) skriti v drugih postavkah prikazane strukture dela ali pa jih plačuje na nek drug nezakonit način.". Po mnenju vlagatelja se lahko tudi komercialni popust (prikazan je v strukturi cene) odvzame le pri postavki "plača delavca.". Vlagatelj še navaja, da iz njegove priloge "izračun minimalne cene varovanja" izhaja kakšen je letni strošek za podobno strukturo letnih ur varovanja.
Naročnik naj bi kršil 79. člen ZJN-1, saj v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila ni navedel rezultate vrednotenja ostalih ponudb glede na posamezna merila iz razpisne dokumentacije.
Za svoja navajanja v zahtevku za revizijo je vlagatelj kot dokaz predložil še fotokopijo članka ponudnika â??â??â??.in prilogo "izračun minimalne cene varovanja.".

Naročnik je vlagatelja, z dopisom, št. Su 040801/2002, z dne 21.05.2002, pozval naj zahtevek za revizijo dopolni z navedbo kontaktne osebe vlagatelja in s potrdilom o vplačilu takse v skladu z 22. členom ZRPJN.

Naročnik je skladno s tretjim odstavkom 13. člena ZRPJN, z dopisom, z dne 22.05.2002, št. Su 040801/2002, pozval Ministrstvo za finance, da naj v predmetnem revizijskem postopku imenuje revizijskega izvedenca.

Naročnik je dne 27.05.2002 prejel dopis vlagatelja, z dne 24.05.2002, v katerem je navedena njegova kontaktna oseba in pa fotokopijo potrdila o vplačilu takse v znesku 80.000,00 SIT, z dne 24.05.2002.

Dne 28.05.2002 je naročnik prejel dopis Ministrstva za finance, z dne 27.05.2002, št. 403-5/02, 107/02, v katerem je navedeno, da podzakonski akt, ki je podlaga za pripravo seznama revizijskih izvedencev, še ni bil sprejet in da naj naročnik predmetni zahtevek za revizijo obravnava samostojno.

Naročnik je dne 29.05.2002 izdal sklep, št. Su 040801/2002, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa je naročnik pojasnil uporabo merila â"ścenaâ"ť in sicer je navedel, da je bilo glede uporabe merila â"ścenaâ"ť v razpisni dokumentaciji določeno, da prejme ponudnik, ki bo ponudil najnižjo ponudbeno ceno najvišje število točk (15 točk), ostali ponudniki pa bodo prejeli odstotkovno manjše število točk in sicer glede na odstotkovno odstopanje ponudbene cene posameznega ponudnika od ponudbene cene izbranega ponudnika. Naročnik je zapisal, da se pravilno število točk izračuna tako, da se ugotovi za koliko odstotkov je ponudbena cena posameznega ponudnika višja od najnižje ponudbene cene. Temu ponudniku se potem dodeli število točk, ki je za enak odstotek manjše od števila 15. Naročnik je pojasnil, da višja ponudbena cena pomeni nižje število točk, saj se le tako obdrži pravilno razmerje med ponudniki. Naročnik je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba na podlagi vrednotenja po tem merilu prejela 0,05 točke več, kot bi bilo pravilno. V nadaljevanju je naročnik podal pravilen izračun točk za vlagateljevo ponudbo. Po mnenju naročnika, metoda za uporabo tega merila, kot jo predlaga vlagatelj, ne odraža dejanskega razmerja med ponudniki, saj bi na podlagi te metode vlagateljeva ponudba prejela le 36,2 odstotkov manj točk od največjega možnega števila točk, čeprav je ponudbena cena v vlagateljevi ponudbi za 57 odstotkov višja od ponudbene cene izbranega ponudnika.
Po mnenju naročnika je neutemeljena revizijska navedba, da naročnik ni preveril neobičajno nizke cene, saj je naročnik od ponudnika, ki je navedel najnižjo ponudbeno ceno še dodatno zahteval obrazložitev strukture cene v ponudbi in na podlagi danih pojasnil ugotovil, da ponudbena cena, ki je podana v predračunu tega ponudnika ni neobičajno nizka in da omogoča izpolnjevanje vseh obveznosti. Na tej podlagi naročnik ocenjuje, da je tudi izbrani ponudnik sposoben izpolnjevati svoje obveznosti, zlasti obveznosti do zaposlenih, kot je to določeno v Kolektivni pogodbi za dejavnost zasebnega varovanja, saj je ponudil za 13 odstotkov višjo ceno kot ponudnik, ki je ponudil najnižjo ponudbeno ceno.
Prav tako je po mnenju naročnika neutemeljena revizijska navedba, da naj bi naročnik kršil določilo 79. člena ZJN-1, saj obrazloženo obvestilo o oddaji naročila vsebuje vse podatke, ki jih ZJN-1 v tem členu našteva kot obvezne vsebine obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Naročnik je naštel obvezno vsebino tega akta naročnika, kot jo določa ZJN-1 v drugem odstavku 79. člena in še navedel, da zakon ne določa, da mora naročnik podati tudi podatke o cenah posameznih ponudb.
Skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN je naročnik vlagatelja pozval naj ga v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je naročnika dne 03.06.2002, z dopisom, z dne 31.05.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu je vlagatelj navedel, da je naročnik pri uporabi merila â"ścenaâ"ť uporabil formulo, ki odstopa od načina uporabe tega merila, ki je opisan v razpisni dokumentaciji. Prav tako pa po navedbi vlagatelja naročnik takšnega načina uporabe merila â"ścenaâ"ť, kot ga je uporabil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ni opisal niti v pojasnilih ponudnikom pred oddajo ponudb. Naročnik naj bi merilo â"ścenaâ"ť pri vrednotenju ponudb uporabil na drug način, kot je to zapisano v objavi javnega razpisa, z dne 01.03.2002, kar vlagatelj dokazuje s fotokopijami dela dokumentacije o postopku za oddajo javnega naročila za izvedbo fizičnega varovanja z receptorskimi deli, kjer je bil naročnik Okrožno sodišče v Kranju (objava javnega razpisa v Ur.l.RS, št.83-84/2001- Vlagatelj je namreč priložil fotokopijo, na kateri sta opisani merili â"ścenaâ"ť in â"śzagotovitev dodatnih varnostnikovâ"ť, način uporabe teh dveh meril ter njuna teža. Prav tako je vlagatelj priložil fotokopijo, na kateri je opisano vrednotenje dveh ponudb, ki jih je naročnik prejel v tistem postopku oddaje javnega naročila).
Vlagatelj je pozval naročnika naj zapisnik o javnem odpiranju ponudb, z dne 05.04.2002, dopolni z navedbo referenc za ponudnikaâ??â??.. To je ponovno zahteval tudi v dopisu, z dne 06.05.2002, s katerim je zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila. â"śReferenceâ"ť so namreč eno izmed meril za vrednotenje ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Na javnem odpiranju ponudb so bile reference prebrane, prav tako pa so se na podlagi referenc vrednotile ponudbe. Vlagatelj je to zahtevo pri naročniku podal, ker posamezni ponudniki pri merilu â"śreferenceâ"ť navajajo neresnične podatke. Vlagatelj je navedel, da naj bi ponudnikâ??â??â??, pri sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila, kjer je bilo naročnikâ??â??â??, navedel objekte vâ??â??., ki jih varuje vlagatelj. Ponudnik â??â??..naj bi v prvem postopku oddaje javnega naročila za varovanje objektov v â??â??â??navedel kot referencoâ??â??.., v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa je to isto referenco navedel ponudnikâ??â??.. To pa po mnenju vlagatelja pomeni, da je ponudnikâ??â??.., navajal neresnične podatke. Vlagatelj meni, da so "reference" določene kot eno izmed meril za vrednotenje ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zato bi morale biti objavljene javno. Naročnik tega ni storil, zato je po mnenju vlagatelja kršil relevantna določila ZJN-1.
Vlagatelj vztraja pri trditvi, da so ponudbene cene ostalih ponudnikov, zlasti ponudnika â??â??..in izbranega ponudnika neobičajno nizke, saj ne omogočajo niti izplačila plač delavcem, ki bi izvajali predmet tega javnega naročila. Vlagatelj meni, da gre za nelojalno konkurenco, saj â"śgre za postavitev take cene, da se uniči oziroma izloči tekmec.â"ť. Naročnik naj bi se zagotovil le s pavšalnim pojasnilom izbranega ponudnika, da njegova ponudbena cena omogoča izpolnjevanje njegovih obveznosti do delavcev. Vlagatelj, s sklicevanjem na fotokopije dela dokumentacije o postopku za oddajo javnega naročila za izvedbo fizičnega varovanja z receptorskimi deli in s svojimi revizijskimi navedbami dokazuje, da z upoštevanjem izhodiščnih minimalnih pogojev, ponudbena cena izbranega ponudnika ne zadošča niti za izplačilo plač delavcem, ki naj bi izvajali dela, ki so predmet tega javnega naročila. Vlagatelj zahteva povračilo revizijskih stroškov v znesku vplačane takse, to je 80.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija je dne 04.06.2002 prejela dopis naročnika, z dne 03.06.2002, št. Su 040801/2002, s katerim je naročnik skladno z določilom drugega odstavka 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji odstopil še preostalo dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo, z dne 15.05.2002, prejela dne 10.06.2002.

Po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: â"śDržavna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.â"ť.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik v 17. točki objave javnega razpisa za oddajo predmetnega javnega naročila v Uradnem listu RS, št. â??â??â??., zapisal: â"śMerila za ocenitev ponudb: cena, zagotovitev dodatnih varnostnikov, možnost zamenjave varnostnikov, plačilni pogoji, kadri, reference.â"ť. V razpisni dokumentaciji pa je naročnik v II. poglavju â"śnavodila ponudnikom za izdelavo ponudbeâ"ť (v nadaljevanju: II. poglavje razpisne dokumentacije) v 9. točki (merila, ki bodo uporabljena in navedba referenc) zapisal, da bo pri vrednotenju ponudb uporabil naslednja merila:
- cena,
- zagotovitev dodatnih varnostnikov,
- možnost zamenjave varnostnikov,
- plačilni pogoji,
- kadri,
- varovanje objektov enake ali podobne dejavnosti.
V tej točki navodil je naročnik še zapisal: â"śNačin uporabe meril in pomen posameznega merila, ki bo uporabljeno pri ocenjevanju ponudb, sta razvidna iz razpisne dokumentacije. V primeru, da bosta dva ali več ponudnikov doseglo enak rezultat, si naročnik pridržuje pravico oddati naročilo tistemu ponudniku, ki bo izkazal boljše finančno stanje (glede na BON-1, BON-2 ali BON-3 obrazec za pravne osebe oziroma boljše povprečno mesečno stanje sredstev na žiro računu v zadnjih 6-ih mesecih pred oddajo ponudbe za podjetnika posameznika).â"ť. V IX. poglavju razpisne dokumentacije â"śmerila za ocenjevanje ponudbâ"ť (v nadaljevanju: IX. poglavje razpisne dokumentacije) je naročnik določil merila za vrednotenje ponudb, jih opisal, določil njihovo težo in način uporabe. Tako je v točki a). tega poglavja za merilo â"ścenaâ"ť navedel, da prejme cenovno najugodnejši ponudnik 15 točk, drugi ponudniki pa prejmejo odstotkovno manjše število točk in sicer glede na odstotkovno vrednost odstopanja ponudbene cene posameznega ponudnika od ponudbene cene najugodnejšega ponudnika. V zapisniku, z dne 24.04.2002, št. Su 040801/2002, o ocenjevanju prispelih ponudb za storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli â??â??je naročnik v 1.). točki navedel ponudbene cene vseh petih ponudnikov in točke, ki so jih ponudniki prejeli na podlagi tega merila. V zvezi s tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ponudnik â??â??â??res ponudil najnižjo ponudbeno ceno in je zato pri vrednotenju ponudb na podlagi tega merila prejel 15 točk. Državna revizijska komisija je preverila način uporabe merila â"ścenaâ"ť oziroma način vrednotenja ponudb na podlagi tega merila, da bi lahko ugotovila ali je naročnik merilo â"ścenaâ"ť uporabil na način, kot ga je če vnaprej določil v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik ponudbe ostalih štirih ponudnikov pravilno ovrednotil in jim pravilno dodelil točke na podlagi tistega načina vrednotenja ponudb, kot ga je vnaprej določil v IX. poglavju razpisne dokumentacije v točki a.).. Državna revizijska komisija tako ne more soglašati z navedbo naročnika, da je ponudba vlagatelja prejela 0,05 točke preveč in da bi ponudba vlagatelja na podlagi vrednotenja po tem merilu morala prejeti 6,45 točk. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da, vlagateljevi ponudbi pripada 6,4875 točke. Vlagateljeva ponudbena cena je višja od ponudbene cene ponudnika Varnost Koper d.o.o., Koper, za 56,75%, ne pa za 57%, kot zatrjuje naročnik. Vsled tega pa je neutemeljena tudi revizijska navedba, da je vlagateljeva ponudba prejela 3,08 točke premalo in da bi na podlagi merila "cena" morala prejeti 9,57 točke in ne 6,49 točke, saj je pravilen izračun točk na podlagi tega merila 6, 4875 točk. Vsled ugotovljenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je ta revizijska navedba neutemeljena.

V razpisni dokumentaciji je v IX. poglavju pod točko a). pri merilu â"ścenaâ"ť zapisano: â"śPri ponudbah, v katerih so ponujene neobičajno nizke cene, glede na predmet javnega naročila, bo naročnik pred zavrnitvijo takšne ponudbe zahteval pisno podrobnejšo obrazložitev o detaljnih sestavinah cen v ponudbi, za katero meni, da pomembno prispevajo k nenormalno nizki vrednosti ponudbene cene in preveril te sestavine, upoštevajoč ponudnikovo obrazložitev (53. člen Zakona o javnih naročilih).â"ť. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik dne 28.03.2002 od vlagatelja prejel dopis, z dne 27.03.2002, s katerim je vlagatelj skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 zahteval pojasnilo, na kakšen način bo ugotavljal neobičajno nizko ceno. Naročnik je dne 28.03.2002 izdal dopis, ki ga je naslovil na vse ponudnike, ki so zaprosili za razpisno dokumentacijo za oddajo predmetnega javnega naročila. V tem dopisu je naročnik zapisal: â"śV skladu s 25. členom Zakona o javnih naročilih mora naročnik posredovati odgovor le v primeru, da ponudnik zahteva kakršnokoli dodatno obvestilo ali pojasnilo v zvezi s pripravo ponudbe: Navedeno vprašanje ni šteti kot zahtevo za dodatno pojasnilo oz. za zahtevo po tolmačenju razpisne dokumentacije. Pri tem je pripomniti, da Zakon o javnih naročilih določa postopek v primeru, da je ponujena neobičajno nizka cena.â"ť. Dne 04.05.2002 je bilo javno odpiranje ponudb, iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb pa izhaja, da je najnižjo ponudbeno ceno podal ponudnikâ??â??.., vlagatelj pa je v tem zapisniku podal pripombo, da so: â"śponudbe ostalih ponudnikov nenavadno nizke in predstavljajo nelojalno konkurenco.â"ť. Dne 10.04.2002 je naročnik izdal dopis, ki ga je naslovil na ponudnika â??â??â??in v tem dopisu zapisal, da skladno z določilom 53. člena ZJN-1 zahteva podrobnejšo pojasnitev cene urne postavke navedene v predračunu njegove ponudbe. Od tega ponudnika je zahteval, naj obrazloži posamezne točke iz strukture cene, pri tem naj bo razvidna izobrazbena struktura zaposlenih, urna postavka, vsi pripadajoči dodatki po vrsti in višini, vrsta in višina davkov in prispevkov ter podrobna obrazložitev ostalih stroškov po vrsti in višini. Ponudnikâ??â??â??, naj naročniku te podatke posreduje najkasneje do dne 17.04.2002. Ta ponudnik je dne 15.04.2002 izdal dopis, št. KD 424/2002, z zadevo: â"śPodrobnejša pojasnitev cene urne postavke, navedene v predračunu ponudbe 367/02â"ť, ki ga je naslovil na naročnika in v katerem je podrobno pojasnil ceno urne postavke, ki jo je navedel v svoji ponudbi. Naročnik je na ponudnikaâ??â??.., dne 16.04.2002, naslovil še en dopis, s katerim je tega ponudnika zaprosil za še dodatno obrazložitev cene urne postavke, ki jo je ponudnikâ??â??â??., podal že 15.04.2002. Potrebno je še pojasniti, zakaj kot strošek ni upoštevan bruto regres za letni znesek temveč neto znesek, kaj vključuje letni dopust v višini, kot jo je navedena v obrazložitvi, z dne 15.04.2002, prav tako pa je potrebno še zapisati prispevek delodajalca v višini 16,10 %. Naročnik je zahteval, da mu ponudnikâ??â??â??., dodatna pojasnila glede cene urne postavke posreduje do dne 17.04.2002. Ta ponudnik je dne 16.04.2002 na naročnika naslovil dopis, v katerem mu je podal še dodatno obrazložitev cene urne postavke, tako kot je to zahteval naročnik.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve trditve, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno, ki ne more pokriti vseh stroškov, predvidenih s panožno kolektivno pogodbo in zakonskimi predpisi, s tem pa naj bi storil dejanje nelojalne konkurence. 10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1 določa, da je neobičajno nizka cena tista cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Prvi odstavek 53. člena ZJN-1 pa določa: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.". Naročnik torej ni dolžan od ponudnika, ki ponudi nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja: (1) ponudbena cena mora biti neobičajno nizka in (2) naročnik mora imeti namen zavrniti ponudbo z neobičajno nizko ceno. Iz besedila zakona je razvidno, da se postopek nanaša na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. O tem, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke" in pod kakšnimi pogoji, zakon, razen v 10. točki 3. člena ZJN-1 ("neobičajno nizka cena" - cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila;) ne govori, zato je mogoče skleniti, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni oceni naročnika. Sam postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen pa je namenjen varstvu ponudnika, in sicer v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko".

Nizka cena torej sama po sebi ni prepovedana. ZJN-1 določa, da mora naročnik v primeru, če oceni, da ponujena cena zbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila oz. o realni oceni vrednosti ponujenih storitev, od ponudnika zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe. Naročnik je od ponudnikaâ??â??â??.., z dopisoma, z dne 10.04.2002 in 16.04.2002, skladno s prvim odstavkom 53. člena ZJN-1 zahteval dodatno obrazložitev cene urne postavke in dodatna pojasnila tega ponudnika v zvezi s tem preveril ter ugotovil, da ponudnikâ??â??â??.., ni ponudil neobičajno nizke cene. Tudi Državna revizijska komisija ugotavlja, da glede na strukturo ponudbene cene ni mogoče govoriti o tem, da je cena "neobičajno nizka", torej kot cena, ki bi zbujala dvom o tem, ali bo izbrani ponudnik lahko zagotovil izvedbo razpisanih storitev. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je cena urne postavke izbranega ponudnika za 12,68 odstotkov višja kot cena urne postavke ponudnika â??â??â??in za 39,10 odstotkov nižja kot cena urne postavke vlagatelja, kateri pa je navedel najvišjo ponudbeno ceno. V zapisniku, z dne 24.04.2002, št. Su 040801/2002, o ocenjevanju prispelih ponudb za storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deliâ??â??., je naročnik pod točko 1). (cena) zapisal, da je bila od ponudnikaâ??â??â??., zahtevana dodatna obrazložitev strukture cene v ponudbi. Na podlagi danih obvestil je bilo ugotovljeno, da cena, ki je bila določena v predračunu ponudnikaâ??â??â??.., ni neobičajno nizka cena, saj je ponudnik na podlagi take cene sposoben izpolnjevati vse obveznosti, kot to določa Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja (plača, idr.). Državna revizijska komisija glede revizijske navedbe o neobičajno nizki ceni meni, da je naročnik ravnal skladno z določilom, ki je zapisano v IX. poglavju razpisne dokumentacije pod točko a.), kot je navedeno zgoraj in skladno z določilom prvega odstavka 53. člena ZJN-1, saj je od ponudnika â??â??â??.pisno zahteval podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere je menil, da so merodajne, podrobno obrazložitev teh postavk ponudbe pa je od tega ponudnika tudi pravočasno prejel in jih preveril. Glede na to Državna revizijska komisija zaključuje, da je ta navedba vlagatelja neutemeljena.

Državna revizijska komisija pa se ne more opredeljevati do vlagateljevih navedb, da pomeni cena izbranega ponudnika dejanje nelojalne konkurence. Vlagatelja namreč opozarja, da je varstvo pred nelojalno konkurenco zagotovljeno s civilnopravnimi, kazenskopravnimi in upravnopravnimi sankcijami. Če vlagatelj meni, da predstavlja ponujena cena v ponudbi izbranega ponudnika dejanje nelojalne konkurence, mora (kot v svojem zahtevku predvideva tudi sam) sprožiti ustrezne postopke, ki jih določa Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93 in 56/99-delna razveljavitev; v nadaljevanju: ZVK). Tako lahko vlagatelj v skladu s 26. in 27. členom ZVK s tožbo v pravdnem postopku zahteva prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence in (če mu je bila povzročena škoda) odškodnino. V skladu z drugo alineo drugega odstavka 28. člena ZVK lahko vlagatelj organu tržne inšpekcije poda pobudo, naj začasno prepove dejanja, za katera je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali vloži ovadbo. Četrti odstavek 30. člena ZVK pa dejanje nelojalne konkurence opredeljuje kot prekršek.

Naročnik je v II. poglavju razpisne dokumentacije, v 10.8.1. točki zapisal, da: â"śmora imeti ponudnik izpolnjene pogoje, ki jih naročnik zahteva v zvezi z referencami in predložiti potrjene obrazce-reference s strani naročnikov in kopije pogodb.â"ť (glede obveznosti predložitve potrdila o sklenjenih pogodbah je namreč potrebno upoštevati naročnikovo pojasnilo ponudnikom, z dne 14.03.2002, št. Su 040801/2002). Na 23. strani razpisne dokumentacije je priložen vzorec dokumenta â"śreferenčna lista s področja javnega naročila (za obdobje leta 2000 in 2001)â"ť, katerega morajo ponudniki izpolniti, podpisati in opremiti s svojim žigom. Prav tako morajo temu dokumentu priložiti še obrazec-reference in potrdilo o sklenjenih pogodbah za vse izkazane reference (glede obveznosti predložitve potrdila o sklenjenih pogodbah je namreč potrebno upoštevati naročnikovo pojasnilo ponudnikom, z dne 14.03.2002, št. Su 040801/2002). Na 37. strani razpisne dokumentacije pa je priložen vzorec dokumenta â"śobrazec-reference, katerega so ponudniki prav tako dolžni pravilno izpolniti in ožigosati. V IX. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik v točki f.). (merilo â"śvarovanje objektov enake ali podobne dejavnostiâ"ť) zapisal, da je najvišje število točk na podlagi tega merila 5, ki jih ponudnik prejme, če ima sklenjene pogodbe za fizično varovanje sodnih zgradb, če ima ponudnik sklenjene pogodbe za fizično varovanje drugih državnih organov prejme 3 točke, če pa ima sklenjene pogodbe za fizično varovanje drugih objektov pa prejme 1 točko. Vlagatelj je na naročnika naslovil dopis, z dne 08.04.2002, v katerem je zapisal: â"śPri pregledu zapisnika o odpiranju ponudb za izvajanje fizičnega varovanja smo opazili, da pri ponudnikuâ??â??.., niso navedene reference, razen po številu. Ker so reference za izvajanje varovanja sodnih objektov eno izmed meril, vas prosimo za dopolnitev zapisnika z navedenimi referencami omenjenega ponudnika, saj so bile reference tega ponudnika tudi prebrane pri odpiranju ponudb.â"ť. V zvezi s tem je mogoče ugotoviti, da naročnik v zapisniku o odpiranju ponudb, z dne 04.05.2002, res le pri ponudniku â??â??..ni navedel posameznih referenčnih objektov, temveč je le navedel, da je ta ponudnik predložil podpisano izjavo o sklenjenih pogodbah in sicer s 66 ustanovami oziroma podjetji, poleg tega pa je ponudnikâ??â??â?? predložil še potrdila o sklenjenih pogodbah o varovanju in svojo izjavo o sklenjenih pogodbah. ZJN-1 v prvem odstavku 74. člena določa: "Naročnik mora o postopku odpiranja ponudb voditi zapisnik, v katerega se vpisujejo zlasti naslednji podatki:
1. zaporedna številka ponudbe,
2. naziv ali šifra ponudnika, če je razpis anonimen,
3. ponudbena cena in morebitni popusti, ki jih nudi ponudnik.".
Določilo prvega odstavka 6. člena Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/2001) pa določa vsebino zapisnika o javnem odpiranju ponudb.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je na javnem odpiranju ponudb od naročnika zahteval, da prebere reference za ponudnikaâ??â??., saj so bile reference, ki so se nanašale na fizično varovanje sodnih objektov, eno izmed meril v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj je tudi navedel, da so bile potem reference za tega ponudnika na javnem odpiranju ponudb tudi prebrane, ne pa tudi zapisane. Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti ZJN-1, niti Navodilo o postopku odpiranja ponudb ne določata, da bi moral naročnik v zapisnik o javnem odpiranju ponudb zapisati tudi reference posameznih ponudnikov.

Iz citiranega določila prvega odstavka 74. člena ZJN-1 izhaja, da ta zakon naročnika ne zavezuje, da v zapisnik o javnem odpiranju ponudb zapiše vse podatke iz predloženih ponudb, temveč samo tiste, ki so bistveni (zaporedna številka ponudbe, naziv ponudnika ter ponudbena cena in morebitni popusti). Naročnik sicer lahko zapiše v zapisnik o javnem odpiranju ponudb tudi druge podatke iz ponudb, vendar pa ga k temu ne zavezuje niti ZJN-1 niti Navodilo o postopku odpiranja ponudb. Skladno s 73. členom ZJN-1 je namreč namen javnega odpiranja ponudb ta, da naročnik ugotovi, katere ponudbe so prispele pravočasno in kateri so bistveni elementi teh ponudb. Na javnem odpiranju ponudb se v zapisnik zapišejo bistveni elementi ponudb, kot to od naročnika zahteva 74. člen ZJN-1, ter se za ponudbe vsebinsko ugotavlja le del njihovih podatkov, s čimer je zagotovljeno njihovo nespreminjanje. Z javnim odpiranjem ponudb je torej spoštovano načelo transparentnosti kot eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. Naročnik pa šele v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb med drugim ugotavlja tudi vsebinsko pravilnost posameznih ponudb.

Naročnik je v smislu načela transparentnosti na zahtevo pooblaščenih predstavnikov ponudnikov dolžan prebrati podatke iz ponudb, ki so pomembni za njihovo medsebojno primerjanje, oz. na drug primeren način (ob spoštovanju načela varovanja ponudnikovih poslovnih skrivnosti) omogočiti vpogled v posamezne dele ponudb. Prav tako tudi 74. člen ZJN-1 določa, da naročnik v zapisnik o javnem odpiranju ponudb vpiše zlasti podatke, navedene v prvem odstavku tega člena, ne prepoveduje pa vpisa tudi drugih relevantnih podatkov. Hkrati pa je treba ugotoviti, da je pooblaščeni predstavnik vlagatelja zapisnik o javnem odpiranju ponudb podpisal (ter s tem potrdil, da soglaša s postopkom odpiranja ponudb), čeprav bi lahko skladno s šestim odstavkom 6. člena Navodil o postopku odpiranja ponudb odklonil podpis zapisnika ter zahteval vpis navedbe razloga za odklonitev podpisa. Kršitev Navodil o postopku odpiranja ponudb s strani naročnika pa bi lahko vlagatelj uveljavljal le do odločitve naročnika o oddaji javnega naročila (peti odstavek 12. člena ZRPJN).

Državna revizijska komisija pa pripominja, da so v zapisniku, z dne 24.04.2002, št. Su 040801/2002, o ocenjevanju prispelih ponudb za storitev fizičnega varovanja z receptorskimi deli â??â??.v točki 6. navedene tudi reference za ponudnika â??â??â??in točke, ki jih je ponudba tega ponudnika prejela na podlagi vrednotenja po merilu â"śvarovanje objektov enake ali podobne dejavnostiâ"ť. Iz tega zapisnika izhaja, katere reference je ta ponudnik navedel za: â"śsodne objekte, državne organe in ostaloâ"ť. Ker je ponudnikâ??â??â??, navedel reference tudi za sodne objekte, je njegova ponudba na podlagi vrednotenja po tem merilu prejela največje število točk, to je 5. Državna revizijska komisija je vpogledala ponudbeno dokumentacijo tega ponudnika in ugotovila, da je ponudnikâ??â??.., v svoji ponudbi predložil svojo izjavo, da je imel v letu 2001( in ima v letu 2002) sklenjene pogodbe za opravljanje fizičnega varovanja sodnih, državnih in drugih objektov. Ta izjava je s strani tega ponudnika tudi pravilno opremljena. Iz dokumenta "referenčna lista s področja javnega naročila" 23. strani ponudbene dokumentacije tega ponudnika je razvidno, da je ponudnikâ??â??, navedel 66 referenčnih objektov, med katerimi sta tudi dva â??..objekta in sicerâ??â??â??. Za vseh 66 referenčnih objektov je ta ponudnik predložil tudi obrazce-reference in potrdila o sklenjenih pogodbah za vse izkazane reference. Vsi ti dokumenti v ponudbeni dokumentaciji ponudnikaâ??â??â??, so pravilno opremljeni, to pomeni, da so izpolnjeni, podpisani, datirani in opremljeni z žigom. Vsled tega Državna revizijska komisija lahko zaključi, da je naročnik ponudbo tega ponudnika pri vrednotenju na podlagi merila "varovanje enakih ali podobnih objektov" pravilno ovrednotil s 5 točkami.

Vlagatelj je v dopisu, z dne 06.05.2002, s katerim je od naročnika na podlagi 79. člena ZJN-1 zahteval izdajo obrazloženega obvestila o oddaji naročila tudi zapisal, da naj se v obrazloženem obvestilu navedejo tudi posamezne reference, ki so bile upoštevane v postopku vrednotenja ponudb. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila zapisal koliko točk sta na podlagi vsakega posameznega merila prejeli ponudba vlagatelja in ponudba izbranega ponudnika, navedel je seštevek točk za vsako od teh dveh ponudb, ponudbeno ceno in reference v teh dveh ponudbah, ni pa navedel referenc za ponudnikaâ??â??.. Naročnik je vlagatelja pozval, naj v roku treh dni od prejema tega sklepa naročnika pisno obvesti ali bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ali pa zahtevek za revizijo umika.

ZJN-1 v 79. členu določa vsebino obrazloženega obvestila o oddaji naročila in sicer je v drugem odstavku tega člena navedeno: â"ś Naročnik mora v petnajstih dneh od prejema pisne zahteve, ki
jo posreduje ponudnik ali kandidat, katerega ponudba ali vloga ni bila sprejeta, ponudnika oziroma kandidata obvestiti o razlogih, zaradi katerih je bila zavrnjena njegova ponudba ali vloga. Obvestilo mora vsebovati naslednje podatke:
1. razloge za zavrnitev njegove ponudbe,
2. nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila,
3. prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril,
4. naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana.â"ť.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je revizijska navedba v zvezi z vsebino obrazloženega obvestila o oddaji naročila neutemeljena, saj ga je naročnik izdal skladno z določilom drugega odstavka 79. člena ZJN-1. Naročnik je tako v 6.) točki obrazloženega obvestila navedel reference, ki sta jih predložila izbrani ponudnik in vlagatelj, ni pa predložil reference za ostale ponudnike, saj ZJN-1 take zahteve glede vsebine obrazloženega obvestila o oddaji naročila ne določa.

Vlagatelj je v obvestilu, z dne 31.05.2002, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, od naročnika zahteval, da mu povrne stroške tega revizijskega postopka v znesku plačane takse, to je 80.000,00 SIT. ZRPJN v petem odstavku 22 člena določa: "Če se zahtevku za revizijo ugodi, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti stroške nastale z revizijo.". Državna revizijska komisija pa je ugotovila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, zato je zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).




V Ljubljani, dne â??â??

Natisni stran