018-107/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članovâ??â??., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku (I. faza) za 1) pripravo in izdelavo strokovnih podlag in informacijskih storitev za potrebe novega prostorskega plana in 2) izdelavo posebnih strokovnih podlag in informacijskih storitev za potrebe prostorskih izvedbenih aktov za območjeâ??â??.., ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??â??(v nadaljnjem besedilu: prvi vlagatelj), in zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??â??â??..(v nadaljnjem besedilu: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??â??â??â??(v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??â??

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vložil prvi vlagatelj, se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahtevek za revizijo, ki ga je vložil drugi vlagatelj, se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11.02.2002 sprejel sklep o začetku prve faze omejenega postopka za oddajo predmetnega javnega naročila, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. â??â??, z dne â??â??, pod številko objave â??â??... Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 4014-603/01-MZ/MZ, z dne 08.04.2002, je razvidno, da je na predmetni javni razpis prispelo 19 pravočasnih ponudb (po ZJN-1 tudi: prijav; v nadaljevanju ponudbe) in da je naročnik tako za ponudbo prvega vlagatelja kot za ponudbo drugega vlagatelja ugotovil, da sta nepopolni, ker ne vsebujeta obrazca BON 1 in BON 2, temveč le bančne podatke o plačilni sposobnosti.

Prvi in drugi vlagatelj sta dne 18.04.2002 naročniku posredovala dopisa z identično vsebino, ki sta ju naslovila kot "pritožba". V omenjenih dopisih tako prvi kot drugi vlagatelj navajata, da sta bili njuni ponudbi ocenjeni kot nepopolni, ker nista vsebovali obrazcev BON 1 in BON 2. Prvi in drugi vlagatelj se ne strinjata s takšno odločitvijo, ker naj bi bila v nasprotju z veljavno zakonodajo. Le-ta od podjetij zahteva, da prenesejo svoje žiro račune z Agencije za plačilni promet na poslovne banke. Podjetja, ki so to že storila, trdita oba vlagatelja, ne morejo več pridobiti obrazcev BON 1 in BON 2, temveč nadomestni dokument o plačilni sposobnosti podjetja. Gre za obrazec "podatki o solventnosti", ki vsebuje vse elemente obrazcev BON 1 in BON 2 in ga izdajajo poslovne banke, zato tega obrazca ni mogoče zavrniti kot neustreznega, saj bo po juniju 2002 edini dokument, ki ga bodo podjetja lahko priložila. Vlagatelja zato menita, da je strokovna komisija naročnika njuna obrazca neupravičeno zavrnila, in pričakujeta, da ju bo ob ponovnem pregledu upoštevala.

Naročnik je dopisa obeh vlagateljev, z dne 18.04.2002, obravnaval kot zahtevka za revizijo, zato je prvega in drugega vlagatelja z dopisom, z dne 23.04.2002, v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN pozval, da zahtevka za revizijo dopolnita z navedbo kontaktne osebe in potrdilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, obenem pa ju je pozval, da mu dostavita še en izvod zahtevka in da s kopijo zahtevka obvestita Ministrstvo za finance.

Tako prvi kot drugi vlagatelj sta z dopisoma, z dne 29.04.2002, svoj zahtevek za revizijo dopolnila z navedbo odgovorne osebe in potrdilom o plačilu revizijske takse. Oba vlagatelja v omenjenih dopisih dodatno navajata, da izdajajo banke obrazec "podatki o solventnosti" na podlagi 6. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99, 102/00 in 59/01) - Druge finančne storitve, njegova oblika pa je bila določena z dogovorom Združenja bank Slovenije. Ker bo ta obrazec po juniju 2002 edini dokument, ki ga bodo lahko podjetja priložila, vlagatelja menita, da je strokovna komisija naročnika neupravičeno zavrnila njuna priložena obrazca o solventnosti ter s tem diskriminirala tiste ponudnike, ki so svoje račune že prenesli na poslovne banke in so priložili novo obliko bonitete.

Naročnik je dne 10.05.2002 sprejel sklep, št. 1699-VP/2002, s katerim je oba zahtevka za revizijo zavrnil kot neutemeljena. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom v točki 2.2.8.1. (podtočka 5) zahteval, da morajo ponudniki priložiti BON 1 in BON 2, česar pa prvi in drugi vlagatelj nista storila. Priložila sta drugačna dokumenta, in sicer obrazec "podatki o solventnosti". Informacije o boniteti poslovanja BON 1 in BON 2 izdaja Agencija za plačilni promet vsem pravnim osebam, tudi tistim, ki so prenesle žiro račune na poslovne banke, o čemer se je mogoče prepričati na vsaki izpostavi Agencije za plačilni promet ali na njihovi spletni strani. Zato ni resnična navedba vlagateljev, trdi naročnik, da podjetja, ki so že prenesla žiro račune na poslovne banke, ne morejo več pridobiti BON 1 in BON 2. Na navedbo prvega in drugega vlagatelja, da bo po juniju 2002 obrazec "podatki o solventnosti" edini dokument, ki ga bodo podjetja priložila, naročnik odgovarja, da sta vlagatelja očitno seznanjena, da je BON 1 in BON 2 še možno pridobiti, pa tega kljub temu nista storila. Naročnik še navaja, da obrazca, ki sta ju predložila vlagatelja, ustrezata obrazcu BON 2, ne vsebujeta pa podatkov, ki jih ima BON 1: podatke o gospodarski družbi, zbrane iz različnih registrov, podatke iz računovodskih izkazov, podatke iz plačilnega prometa in kazalnike za dejavnost, v katero je gospodarska družba uvrščena. Naročnik trdi, da sta bila tako prvi kot drugi vlagatelj seznanjena s tem, da bi lahko pridobila BON 1 in BON 2, v vsakem primeru pa sta imela možnost pridobiti oba obrazca, vendar tega nista storila, zato je bila ugotovitev strokovne komisije, da njuni ponudbi ne izpolnjujeta vseh pogojev, pravilna.
Naročnik je prvega in drugega vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvestita, ali bosta nadaljevala postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umikata.

Prvi in drugi vlagatelj sta naročnika z dopisoma, z dne 17.05.2002, obvestila, da bosta nadaljevala postopek pred Državno revizijsko komisijo. Hkrati sta oba vlagatelja z dopisoma, z dne 17.05.2002, Državni revizijski komisiji posredovala vsak svojo pritožbo oz. zahtevek za revizijo in del dokumentacije.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 22.05.2002, v reševanje odstopil oba zahtevka za revizijo z dokumentacijo. V priloženem mnenju je naročnik ponovil navedbe iz sklepa, št. 1699-VP/2002, z dne 10.05.2002, s katerim je oba zahtevka za revizijo zavrnil kot neutemeljena.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb obeh vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali sta zahtevka za revizijo dopustna in ali sta vlagatelja aktivno legitimirana za vložitev zahtevka. Vlagatelja imata kot osebi, ki sta oddali prijavo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi jima bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato sta aktivno legitimirana kot stranki v postopku in upravičena do vložitve revizijskega zahtevka.


Prvi odstavek 41. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) določa: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi." V drugem odstavku 41. člena ZJN-1 določa, kdaj mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika in med drugim v 6. točki navaja tudi primer, ko ponudnik "ni finančno in poslovno sposoben". V drugem odstavku 42. člena ZJN-1 v 4. točki kot pisni dokaz za izpolnjevanje citiranega pogoja iz 41. člena ZJN-1 navaja "revidirano bilanco stanja ali izvlečke iz bilance stanja ali izkaze ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri obračunska leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij oziroma dokazila, ki so navedena v objavi in razpisni dokumentaciji". V zvezi z dokazovanjem pogojev iz 6. točke velja opozoriti na to, da mora naročnik navesti, katera dokazila zahteva in katere druge elemente, ki dokazujejo ponudnikovo finančno in poslovno sposobnost, mora le-ta še predložiti.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v navodilih ponudnikom, skladno s citiranimi določbami 41. in 42. člena ZJN-1, v točki 2 2.8.1 (potrdila, dokazila) med drugim v podtočki 5 zahteval, da ponudniki predložijo "BON 1 in BON 2 oz. dokument, ki izkazuje finančno stanje samostojnega podjetnika", v 2. točki 6. poglavja razpisne dokumentacije (dokazila) pa je to svojo zahtevo ponovil. Oba vlagatelja sta v svoji ponudbeni dokumentaciji kot dokazilo za izpolnjevanje navedenega zahtevanega pogoja predložila obrazec "podatki o solventnosti" (prvemu vlagatelju je navedeni obrazec dne 20.03.2002 izdala B. A. C. d.d, Ljubljana, drugemu vlagatelju pa dne 04.04.2002 N. L. b. d.d., Ljubljana).

Glede trditev obeh vlagateljev, da podjetja, ki so svoje žiro račune že prenesle z Agencije za plačilni promet na poslovne banke, ne morejo več pridobiti obrazcev BON 1 in BON 2, temveč le nadomestni dokument o plačilni sposobnosti oz. obrazec "podatki o solventnosti", je mogoče ugotoviti, da jih vlagatelja nista z ničemer utemeljila. Državna revizijska komisija je zato v skladu s tretjim odstavkom 21. člena ZRPJN Agencijo RS za plačilni promet z dopisom, št. 018-107/02-24-1065, z dne 23.05.2002, prosila, naj ji odgovori na vprašanje, ali lahko Agencija za plačilni promet (oz. morebitni pravni naslednik) podjetjem, ki so plačilni promet prenesla na banke, še vedno izda obrazec BON 1 oz. BON 2. Agencija RS za plačilni promet je z dopisom, št. 417-14/02, z dne 29.05.2002, na zastavljeno vprašanje odgovorila pritrdilno. Mogoče je torej ugotoviti, da Agencija RS za plačilni promet (še vedno) izdaja BON obrazce, ki predstavljajo informacijo o boniteti poslovanja posameznih pravnih oseb, in sicer tudi za tiste pravne osebe, ki so že prenesle opravljanje storitev plačilnega prometa na banke. Bonitetno dejavnost Agencije RS za plačilni promet bo sicer po njenem preoblikovanju, tako kot druge statistično informativne naloge, opravljala Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02) namreč v 71. členu med nalogami Agencije RS za javnopravne evidence in storitve navaja tudi, da "zbira, obdeluje in posreduje podatke iz letnih poročil poslovnih subjektov v skladu z zakoni in javno objavlja letna poročila ter druge podatke gospodarskih družb, podjetnikov in drugih poslovnih subjektov z Zakonom o gospodarskih družbah in drugimi zakoni" (5. točka), ter da "zbira, obdeluje, objavlja in posreduje podatke iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov za izdelavo uskupinjenih informacij o ekonomskih gibanjih" (6. točka).

S trditvijo obeh vlagateljev, da vsebuje obrazec "podatki o solventnosti" vse elemente prejšnjih dokumentov (t.j. obrazcev BON 1 in BON 2), se prav tako ni mogoče strinjati. Obrazec "podatki o solventnosti", ki ga je zaradi prenosa žiro računov pravnih oseb iz Agencije RS za plačilni promet na poslovne banke pripravilo Združenje bank Slovenije, zajema podatke o plačilni sposobnosti bančnih strank, t.j. podatke, ki jih vključuje obrazec BON 2 (razen podatkov o akceptnih nalogih), vendar pa nikakor ne vsebuje oziroma ne nadomešča podatkov, ki jih vsebuje zahtevani obrazec BON 1. Obrazec BON 1 je namreč osnovna, vsebinsko zelo bogata informacija o boniteti poslovanja posamezne gospodarske družbe. Vsebuje splošne podatke o gospodarski družbi, zbrane iz različnih javnih registrov (Sodni register, Poslovni register Slovenije, Register imetnikov računov pri Agenciji, Register transakcijskih računov itd.), podatke iz računovodskih izkazov in podatke iz plačilnega prometa. Podatki iz računovodskih izkazov za zadnje leto in iz njih izračunani kazalniki nudijo vpogled v velikost, finančno stabilnost in uspešnost gospodarske družbe. Izračunani so namreč vsi pomembnejši kazalniki, od kazalnikov financiranja, plačilne sposobnosti, gospodarnosti, donosnosti, do kazalnika produktivnosti. Navedeni so tudi istovrstni podatki in kazalniki za dejavnost, v katero je gospodarska družba uvrščena, kar omogoča primerjavo rezultatov poslovanja posamezne gospodarske družbe z rezultati poslovanja dejavnosti. Posebna preglednica razčlenjuje pomembnejše podatke in kazalnike finančnega poslovanja gospodarske družbe za zadnjih 5 let in določa njeno mesto v dejavnosti.

Ker ponudbi prvega in drugega vlagatelja nista bili v celoti predloženi tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, saj dokazilo (potrdilo o solventnosti), ki je bilo predloženo, ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov in ni vsebinsko enakovredno obrazcu BON 1, teh ponudb ni mogoče šteti za pravilne v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ("pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije"). Pogoj je namreč element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikovo ponudbo v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 izloči iz nadaljnjega postopka kot nepravilno. V postopku oddaje javnega naročila je namreč lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Ob tem zapisanem velja zgolj še dodati, da kljub jasni zahtevi razpisne dokumentacije, niti prvi niti drugi vlagatelj nista (v primeru, da sta tudi pred oddajo ponudb stala na stališču iz zahtevka za revizijo) izkoristila možnosti, ki jima jo daje tretji odstavek 25. člena ZJN-1, saj nihče od njiju od naročnika ni zahteval dodatnih obvestil ali pojasnil.


Državna revizijska komisija je pri preverjanju utemeljenosti obeh zahtevkov za revizijo ugotovila, da naročnik ni ravnal v nasprotju z določili ZJN-1, ko je ponudbo prvega in drugega vlagatelja označil kot nepopolno, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??â??â??

Natisni stran