018-106/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??â??â??v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za cenitev poslovnih prostorovâ??â??â??. in vloženega zahtevka za revizijo â??â??â??â??(v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika, â??â??â??..(v nadaljevanju: naročnik), dne â??â??â??â??.

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20.03.2002 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, št. 466-3/2002, za cenitev poslovnih prostorovâ??â??.. Naročnik je s povabilom k oddaji ponudbe - skrajšani postopek povabil k oddaji ponudbe potencialne ponudnike, ki jim je bila na podlagi obvestila o oddaji javnega naročila, št. 466-4/01, z dne 14.03.2001, priznana sposobnost za vrednotenje državnega premoženja. Naročnik je pridobil sedem (7) ponudb in z obvestilom o oddaji javnega naročila male vrednosti, št. 466-3/2002, z dne 10.04.2002, obvestil vse ponudnike, da je kot najugodnejšo ponudnico izbral â??â??..(v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Naročnik je dne 23.04.2002 prejel zahtevek za revizijo postopka javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku navaja, da je naročnik javno naročilo oddal v nasprotju z drugega odstavka 29. člena Uredbe o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem (Uradni list RS, št. 47/2001, v nadaljnjem besedilu: Uredba), ki določa: "Kadar je predmet prodaje stvarno premoženje, ga mora oceniti pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin oziroma pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme iz 63. člena Zrev-1, ki ima po pravilih stroke veljavno licenco za cenitev posameznega predmeta prodaje." Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik nima omenjene licence ter da jo ima izmed sedmih ponudnikov, ki so oddali ponudbe za predmetno javno naročilo, poleg vlagatelja samo še en ponudnik.

Naročnik je s sklepom, št. 466-3/2002, z dne 10.5.2002, sklenil, da se zahtevku za revizijo ne ugodi, v obrazložitvi tega sklepa pa je navedel, da je k oddaji ponudb za predmetno javno naročilo pozval vse ponudnike, ki jim je bila na podlagi obvestila o oddaji javnega naročila, št. 466-4/01, z dne 14.03.2001, priznana sposobnost za vrednotenje državnega premoženja, ki je še vedno v veljavi. Naročnik je še navedel, da je seznanjen z določili citirane Uredbe, da pa je v celoti ravnal v skladu z uradnim tolmačenjem 29. člena Uredbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za finance (dopis, št. 412-258/2000, z dne 11.03.2002). Naročnik je vlagatelja na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN pozval, da mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek umika.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 16.05.2002, na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Hkrati je vlagatelj prerekal navedbe naročnika in sicer je navedel, da je Ministrstvo za finance v uradnem tolmačenju napačno razložilo vsebino 134. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01, v nadaljnjem besedilu: Zrev-l), ki govori o pridobivanju naziva za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca. V tej obrazložitvi Ministrstvo za finance ni upoštevalo določil Pravilnika o pridobitvi potrdil o strokovnih nazivih in vpisu v registre Slovenskega inštituta za revizijo in Statuta Slovenskega inštituta za revizijo (Uradni list RS, št. 70/01). Vlagatelj je pojasnil postopek pridobivanja dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin (ali strojno tehnološke opreme ali podjetij) po 134. členu Zrev-l in sicer so tisti ocenjevalci vrednosti nepremičnin (ali strojno tehnološke opreme ali podjetij), ki so bili ob uveljavitvi Zrev-l, skladno z 11. členom Pravilnika o pridobitvi potrdil o strokovnih nazivih (certifikatih) v letu 1998 imenovani za preizkušene ocenjevalce vrednosti nepremičnin (ali strojno tehnološke opreme ali podjetij), so v letu 2001 pridobili dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin (ali strojno tehnološke opreme ali podjetij) v skladu z 134. členom Zrev-l. Tisti ocenjevalci vrednosti nepremičnin (ali strojno tehnološke opreme ali podjetij), ki so izpolnjevali pogoje po 45., 46. in 47. členu Statuta Slovenskega inštituta za revizijo in 38. člemu Pravilnika o pridobitvi potrdil o strokovnih nazivih (certifikatih) in vpisu v register Slovenskega inštituta za revizijo, so v letu 1998 pridobili certifikat za preizkušenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin (ali strojno tehnološke opreme ali podjetij) in so bili skladno z 11. členom pravilnika Inštituta vpisani v register. Certifikat za preizkušenega ocenjevalca vrednosti pa so pri Slovenskega inštituta za revizijo avtomatsko dobili vsi tisti, ki so imeli v tem času Licenco za vrednotenje nepremičnin (ali strojno tehnološke opreme ali podjetij), ki jo je izdala Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Ista Agencija je v času izobraževanja cenilcev v času od leta 1991 do prenehanja svojega delovanja izdajala slušateljem certifikate (tistim slušateljem, ki so obiskovali predavanja in opravili predpisane izpite) in licence (tistim kandidatom, ki so poleg pridobljenega certifikata opravili tudi praktični preizkus znanja - izdelali in zagovarjali nalogo in poleg tega izpolnjevali pogoj o predpisani - univerzitetni izobrazbi). Iz zgoraj navedene obrazložitve torej izhaja, da je potrebno razlikovati med certifikatom in licenco, ki jih je izdajala kandidatom Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo in tistim certifikatom ter dovoljenjem za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca, ki jih skladno z 134. členom Zrev-l izdaja Slovenski inštitut za revizijo. Izbrani ponudnik, kateremu je naročnik delo oddal, ni vpisan v register Slovenskega inštituta za revizijo, kar pomeni, da nima dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca. Iz tega razloga, vlagatelj nadaljuje z revizijskim postopkom.

Naročnik je z dopisom, št. 466-3/2002, z dne 20.05.2002, Državni revizijski komisiji na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN z dopisom, št. 018-106/02-23-1103, z dne 28.05.2002, od naročnika zahtevala, da dostavi še notranji predpis, ki v skladu s 125. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) ureja postopek oddaje javnih naročil male vrednosti. Naročnik je zahtevano posredoval z dopisom, št. 466-3/2002, z dne 29.05.2002.

Po pregledu celotne dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Naročnik je obravnavano javno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v 14. členu Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/01; v nadaljevanju: Zakon o izvrševanju proračuna), od katere dalje je potreben javni razpis. Ker so v zakonu za oddajo javnih naročil male vrednosti predvidene posebne določbe, ki za tovrstna naročila iz razlogov ekonomičnosti ne zahteva posebnih formalnosti, Državna revizijska komisija v postopku revizije oddaje naročil male vrednosti ugotavlja samo, ali okoliščine konkretnega primera opravičujejo oddajo javnega naročila po postopku za oddajo naročila male vrednosti (poglavje 3.5 ZJN-1), ali je naročnik uredil oddajo javnih naročil male vrednosti z notranjim predpisom (124. člena ZJN-1) ter če je naročnik ravnal v tem postopku v skladu z določili tega notranjega predpisa. V obravnavanem primeru gre za postopek oddaje javnega naročila z ocenjeno vrednostjo, ki ne presega z zakonom določenega vrednostnega praga 8.000.000,00 SIT za storitve, od katerega dalje je potrebno izvesti javni razpis, zato je treba ugotoviti, da je oddaja obravnavanega javnega naročila po postopku za oddajo naročil male vrednosti zakonita.

Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval tudi Pravilnik o oddaji javnega naročila male vrednosti, št. 011-1/2002, z dne 21.01.2002, s katerim je uredil oddajo javnih naročil male vrednosti, kot mu to nalaga 124. člen ZJN-1. Za predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti je uporabil skrajšani postopek, določen v 5., 6. in 7. členu notranjega pravilnika, kar je razvidno iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, št. 466-3/2002, z dne 20.03.2002, iz povabila k oddaji ponudbe - skrajšani postopek, št. 466-3/2002, z dne 26.03.2002. Pri tem pa je pozval k oddaji ponudb vse ponudnike, ki jim je bila na podlagi obvestila o oddaji javnega naročila, št. 466-4/01, z dne 14.03.2001, priznana sposobnost za vrednotenje državnega premoženja. Postopka pa ni vodil kot drugo fazo omejenega postopka, ampak kot skrajšani postopek v skladu z notranjim pravilnikom o oddaji javnih naročila male vrednosti.

Državna revizijska komisija je preverila navedbo vlagatelja, da je naročnik z oddajo predmetnega javnega naročila male vrednosti izbranemu ponudniku kršil drugi odstavek 29. člena Uredbe. Državna revizijska komisija je pri tem ugotovila, da citirana uredba ureja postopke prodaje in drugih oblik razpolaganja z državnim premoženjem (kar izhaja tako iz samega naslova in kot tudi iz vsebine Uredbe). Iz predložene dokumentacije o javnem naročilu pa je mogoče ugotoviti, da gre v predmetnem postopku za oddajo javnega naročila male vrednosti cenitve poslovnih prostorovâ??â??.., ki pa ni državno premoženje. V razpisni dokumentacije je predložena najemna pogodba med najemodajalcem â??â??â??.in najemojemalcem â??â??â??, iz katere je razvidno, da so poslovni prostori (vključno z opremo), ki so predmet cenitve v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti, v lasti zasebne gospodarske družbe in ne v lasti države. Državna revizijska komisija zato meni, da naročnik ni zavezan k upoštevanju citirane Uredbe, saj le-ta ureja izključno primere, ko naročnik prodaja oziroma na drugačen način razpolaga z državnim premoženjem, ne pa, kot je v konkretnem primeru, ko želi naročnik oceniti vrednost nepremične, ki se najema od zasebno pravne osebe. Od naročnika pa gre pričakovati, da je preveril usposobljenost potencialnih ponudnikov in s povabilom k oddaji ponudbe povabil le tiste, za katere meni, da so usposobljeni za izvedbo predmetnega javnega naročila. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni od ponudnikov zahteval predložitve nobenih dokazil v zvezi s tem, niti ni predvidel možnosti, da bi lahko ponudbo katerega koli od ponudnikov kot nepravilno zavrnil iz razloga, ker ne razpolaga z, v zahtevku za revizijo omenjenim, dokazilom. Izbrani ponudnik pa je svojo ponudbo predložil v skladu z zahtevami naročnika iz povabila k oddaji ponudbe.

Državna revizijska komisija je pri preverjanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bil zavezan ravnati v skladu s citirano Uredbo. Državna revizijska komisija je zato skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija opozarja tako naročnika kot tudi vlagatelja, da mora vlagatelj v skladu z določilom prvega odstavka 22. člena ZRPJN ob vložitvi zahtevka za revizijo postopka, kjer vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je po Zakonu o izvrševanju proračuna potreben javni razpis (prvi odstavek 14. člena določa vrednost 8.000.000,00 SIT za oddajo naročila za blago in storitve in 15.000.000,00 SIT za gradnje), plačati na ustrezen račun pri Ministrstvu za finance takso v višini 0,5 % od vrednosti javnega naročila, od katere je po zakonu potreben javni razpis (taksa tako znaša 40.000,00 SIT).

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 466-3/2002, z dne 18.04.2002, pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo s takso v višini 80.000,00 SIT. Vlagatelj je nakazal na žiro račun pri Agenciji za plačilni promet takso v zahtevani višini (predložena fotokopija potrdila o vplačilu takse v znesku 80.000,00 SIT), čeprav bi bilo potrebno nakazati na ustrezen račun pri Ministrstvu za finance takso v znesku 40.000,00 SIT. Ne glede na to, da vlagatelj ni zahteval povrnitev stroškov, Državna revizijska komisija opozarja vlagatelja, da lahko naslovi na Ministrstvo za finance zahtevek za povračilo preveč plačane takse.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??â??â??â??

Natisni stran