018-088/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo športne opreme v večnamenski športni dvorani â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnica â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za dobavo in montažo športne opreme v večnamenski športni dvorani â?? objavljen v Uradnem listu RS, št. št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 08.03.2002 sprejel sklep, št. 3-R/02, o začetku postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??, in sicer za dobavo in montažo športne opreme v večnamenski športni dvorani v â?? Vlagatelj je z dopisom, z dne 05.04.2002, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) od naročnika zahteval dodatna pojasnila glede razpisne dokumentacije, ki mu jih je naročnik posredoval dne 09.04.2002.

Naročnik je dne 19.04.2002, še pred javnim odpiranjem ponudb, prejel vlagateljev zahtevek za revizijo (ki ni označen z datumom), v katerem vlagatelj navaja, da je ob pregledu razpisne dokumentacije ugotovil, da je le-ta pomanjkljiva, tako da ne omogoča oddaje popolne ponudbe in vlagatelja kot ponudnika že vnaprej diskriminira. Vlagatelj trdi, da bi mu lahko bila zaradi takšnega naročnikovega ravnanja povzročena škoda, saj mu je že vnaprej onemogočena dodelitev naročila.

Vlagatelj dodaja, da je naročnik pri določitvi razpisne dokumentacije kršil 31. člen ZJN-1 in 33. člen ZJN-1. Tehnična specifikacija iz razpisne dokumentacije nasprotuje 31. členu ZJN-1, saj naročnik kljub dodatnim vprašanjem ni jasno določil oz. odgovoril, katere tehnične specifikacije bo zahteval od izvajalca. To pomeni, da lahko naročnik izbere izvajalca oziroma opremo, ki ne bo ustrezna glede na varnost, kakovost in druge tehnične lastnosti, s tem pa bi bile ponudbe neprimerljive.

Poleg tega naročnik v obrazcu 4.10 zahteva od ponudnikov, da podpišejo izjavo o zagotavljanju kontrole kakovosti, ki je tudi eden izmed pogojev za ugotavljanje in ocenjevanje usposobljenosti ponudnika, kar pa je v nasprotju s 33. členom ZJN-1 ki določa, da lahko tako potrdilo izdajo neodvisni organi in organizacije za potrjevanje skladnosti storitev v skladu s skupino slovenskih standardov SIST EN ISO 9000, ki izpolnjujejo zahteve iz skupine slovenskih standardov SIST EN 45000.

Vlagatelj zatrjuje, da je navedel le nekaj najbolj bistvenih kršitev v predmetnem postopku in da kot dokaz njegovim navedbam zadostuje že vpogled v razpisno dokumentacijo.

Na podlagi navedenega je vlagatelj naročniku predlagal, da v skladu z 11. členom ZRPJN zadrži nadaljnje aktivnosti in ne izvede odpiranja ponudb, ki je bilo določeno za 22.04.2002, ter da njegovemu zahtevku za revizijo ugodi tako, da v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je dne 17.04.2002 izdal dokument, št. 351-0103/99-04, s katerim je ponudnike obvestil, da zaradi vloženega zahtevka za revizijo v skladu z 11. členom ZRPJN zadržuje nadaljnje aktivnosti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 351-0103/99-04, z dne 19.04.2002, v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN pozval, da navede vsa dejstva in dokaze, s katerimi dokazuje kršitve, da obrazloži in dokaže, s čim naročnik diskriminira vlagatelja, ter da predloži potrdilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.04.2002, dopolnil zahtevek za revizijo. Vlagatelj meni, da poleg opisanih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka javnega naročanja obstajajo še relativno bistvene kršitve, razvidne že z vpogledom v razpisno dokumentacijo, vendar jih ni navajal, saj na sam postopek ne bi vplivale. Vlagatelj ponovno navaja, da sta bila v postopku kršena 31. člen in 33. člen ZJN-1 in poudarja, da to pomeni tudi kršitev načela zagotavljanja konkurence in enakopravnosti med ponudniki (5. in 7. člen ZJN-1). Vlagatelj meni, da je vsa dejstva naštel, dokaz pa je sam javni razpis in razpisna dokumentacija. Vlagatelj zatrjuje, da je diskriminacija ponudnikov podana v nejasni določitvi tehnične specifikacije glede zahtev varnosti, kakovosti in drugih tehničnih lastnosti ter v nemogočih zahtevah do ponudnikov, saj je naročnik zahteval tudi izjavo o zagotavljanju kontrole kakovosti, ki je tudi eden izmed pogojev za ugotavljanje in ocenjevanje usposobljenosti ponudnika, kar pa že po logiki stvari ne more biti. Predmetno javno naročilo tako ne omogoča pripravo popolnih ponudb, hkrati pa omogoča neenakopravno obravnavo ponudnikov. Vlagatelj je v dopolnitvi zahtevka za revizijo priložil tudi fotokopijo računalniškega obrazca, iz katerega je razvidno, da je dne 24.04.2002, plačal revizijsko takso v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je, dne 30.04.2002, izdal sklep, št. 851-0103/99-04, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je očitek o kršitvi 31. člena ZJN-1 neutemeljen. Naročnik dodaja, da je dne 05.04.2002 prejel štiri vprašanja v zvezi s tehnično specifikacijo, na katera je odgovoril in jih posredoval vsem, ki so pred tem dvignili razpisno dokumentacijo. V 7. poglavju razpisne dokumentacije je natančno določen opis proizvodov in sklicevanje na normative, hkrati pa je omenjeno poglavje pregledala predstavnica Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (sektor za šport), s katero je naročnik uskladil popis potrebne premične in nepremične športne opreme. Naročnik meni, da je vlagateljev zahtevek glede tega neutemeljen, saj razpisuje dela kot storitev in ne kot gradbena dela, zato je dobavitelj dolžan glede na dejstvo, da se vgrajena športna oprema za vsak objekt izdela posebej, zagotoviti, da bo dobavil kvalitetno opremo in da bo storitev vgradnje oziroma montaže opravil kvalitetno. Dobavitelj je zato dolžan naročniku zagotoviti kvalitetno vgradnjo nepremične športne opreme v večnamensko športno dvorano, prilagojeno njeni gradbeni konstrukciji. Naročnik dodaja, da se je na podlagi tega odločil, da bo ob tehničnem prevzemu objekta zahteval A-teste oziroma certifikate o ustreznosti vgrajene opreme, iz katerih bo razvidno, da gre za opremo, ki je bila dobavljena in montirana v dvorani naročnika.

Naročnik je kot neutemeljen zavrnil tudi očitek o kršitvi 33. člena ZJN1-1, ki določa, da kadar naročnik, ki naroča storitev, zahteva potrdilo o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti, ki ga izdajo neodvisni organi in organizacije za potrjevanje skladnosti storitev z določenimi standardi, se mora sklicevati na sistem zagotavljanja kakovosti v skladu s skupino slovenskih standardov SIST EN ISO 9000, ki izpolnjujejo zahteve iz skupine slovenskih standardov SIST EN 45000. 33. člen ZJN-1, trdi naročnik, pomeni blanketno določbo. Način ugotavljanja tehničnih zahtev je natančno opisan in urejen v Zakonu o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99, 31/00; v nadaljevanju: ZTZPUS). Tehnične zahteve za posamezne proizvode predpisujejo ministri, skladno s svojim področjem dela. Ugotavljanje skladnosti s tehničnimi zahtevami je v pristojnosti organov za ugotavljanje skladnosti. To so neodvisni laboratoriji, certifikacijski, kontrolni ali drugi organi. Postopek ugotavljanja skladnosti predpisuje prav tako navedeni zakon v III. delu: 7. člen določa proizvode, za katere mora dobavitelj (ponudnik) zagotoviti, da so skladni s tehničnimi zahtevami, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ne zahteva takšnega potrdila o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti, pač pa je sestavni del razpisne dokumentacije obrazec 4.10. "izjava o zagotavljanju kontrole kakovosti", katero ponudnik le podpiše in s tem zagotavlja, da v kolikor naročnik ugotovi, da je bila v dvorano vgrajena slaba športna oprema, lahko vnovči bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, če ugotovi, da storitve niso ustrezne ali da se kontrola kakovosti vgrajene športne opreme v večnamenski športni dvorani v Tržiču ne opravlja. Omenjeni obrazec ni pogoj za ugotavljanje in ocenjevanje usposobljenosti ponudnika, pač pa le strinjanje ponudnika z navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je zapisano, da je izbrani ponudnik ob tehničnem prevzemu objekta dolžan predložiti tudi vse A-teste oziroma certifikate o ustreznosti vgrajene in premične opreme. V 7. poglavju razpisne dokumentacije so pri nazivih artiklov vgrajene športne opreme navedeni zahtevani standardi tako, kot jih je pri sestavljanju omenjenega popisa del zahtevalo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (sektor za šport).

Naročnik še dodaja, da pri predmetnem javnem naročilu ni kršil načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, saj so merila v razpisni dokumentaciji določena v skladu s 50. in 51. členom ZJN-1, zato tudi nista kršena 5. in 7. člen navedenega zakona. Naročnik dodaja, da se pri določitvi meril drži načela gospodarnosti, zato največ točk predstavlja ponujena cena za izvedbo storitve. ZJN-1 naročnikom dopušča, da določijo merila in njihovo vrednotenje glede na svoje potrebe oziroma glede na predmet javnega naročila. ZJN-1 opredeljuje, da je najnižja cena kot edino merilo primerna takrat, kadar je kvaliteta predmeta javnega naročila tipizirana oziroma kadar odmiki od kvalitete niso možni ali pa to za naročnika ni pomembno. Pri ekonomsko najugodnejši ponudbi mora naročnik vnaprej povedati ponudnikom, katera merila zanj opredeljujejo ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Možna merila so kvaliteta, plačilni pogoji, reference, rok dokončanja del ali dobave blaga, cena, garancijski rok. Samo merilo ni diskriminatorno, če se mu ne pripiše prevelikega pomena.

Očitke o relativno bistvenih kršitvah pravil postopka javnega naročanja je naročnik zavrnil kot neutemeljene, ker jih vlagatelj konkretno ne navaja oziroma trdi, da na sam postopek ne bi vplivale.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 09.05.2002, vložil zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, v katerem Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj dodatno navaja, da naročnikova tehnična specifikacija kljub dodatnim vprašanjem ni dovolj razumljiva ter tako omogoča ponujanje med seboj neprimerljive opreme. Tehnična dokumentacija je sporna predvsem v tistem delu, ki mora zagotavljati varnost in zajamčeno kvaliteto opreme. Naročnik sicer navaja, da bo izvedel kontrolo ob tehničnem prevzemu (oprema je tedaj že izdelana in montirana), toda s takim postopkom je lahko že povzročena škoda ostalim ponudnikom in samemu naročniku, če se ob tehničnem prevzemu izkaže, da izbrani ponudnik ni dobavil in montiral ustrezne opreme. Vlagatelj meni, da mora naročnik v skladu z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev in 42. členom ZJN-1 že v sami ponudbeni dokumentaciji zahtevati dokazila o ustrezni tehnični dokumentaciji opreme z namenom preprečitve nastajanja morebitne škode. Vlagatelj tudi meni, da razpisana oprema ni unikatna, saj gre pri predmetu naročila "dobava in montaža športne opreme v večnamenski športni dvorani â??" za večji del opreme, ki je sestavljen iz zahtevnih jeklenih nosilnih konstrukcij (izvlečne tribune, košarkaške konstrukcije, pregradne stene, plezalne stene itd.). Izdelava in montaža navedene opreme zahteva poleg splošne usposobljenosti ponudnika tudi usposobljenost, vezano na pravilnike o tehničnih normativih za jeklene konstrukcije, varjenju nosilnih konstrukcij, usposobljenosti izvajalca del, usposobljenosti varilcev itd.. Ker gre za opremo, ki je zakonsko regulirana s pravilniki, vlagatelj meni, da mora naročnik spoštovati 42. člen ZJN-1 in bi moral v tehnični specifikaciji navesti parametre varnosti, zajamčene kvalitete ter sistem kontrole izdelkov (certifikati, usposobljenost itd.). S tem bi bila zajamčena kvaliteta in varnost izdelka, podani bi bili točni tehnični parametri, hkrati pa bi naročnik s tako zahtevo vse ponudnike spravil na isti imenovalec in bi bila omogočena primerljivost ponudb. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v dodatnih pojasnilih med drugim odgovoril, da ni možno vnaprej podati dokazil, ki bi bili hkrati tehnični parametri in bi bila s tem omogočena primerljivost ponudb. Vlagatelj navaja, da je kot nasproten dokaz Državni revizijski komisiji predložil tehnične dokumente kot vzorec.

Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka glede izjave o zagotavljanju kakovosti najprej pravilno razložil to izjavo, nato pa je napačno tolmačil: "Izjava o zagotavljanju kontrole kakovosti, katero ponudnik le podpiše in s tem zagotavlja, da v kolikor naročnik ugotovi, da je bila v dvorano vgrajena slaba športna oprema, naročnik lahko unovči bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, če ugotovi, da storitve niso ustrezne ali da se kontrola vgrajene športne opreme v večnamenski športni dvorani v â??ne opravlja." Tudi v dodatnih pojasnilih je naročnik na vprašanja glede izjave o zagotavljanju kakovosti odgovoril: "Kar pa se tiče zagotovljenega nadzora nad kakovostjo in certificiranjem športne opreme, je odgovor na to vprašanje zajet že v 12. točki 2. poglavje: navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer investitor izrecno zahteva vse certifikate in A-teste s katerim izvajalec investitorju zagotavlja kvaliteto izvedbenih del, kot sestavni del dokumentacije ob tehničnem prevzemu objekta." Naročnikova razlaga je, trdi vlagatelj, napačna, saj 33. člen ZJN-1 (izdaja potrdil o izpolnjevanju zahtev) jasno razlaga in obenem določa zahtevano potrdilo. Naročnik v tem delu zamenjuje zakonsko obvezno tehnično dokumentacijo z izjavo o zagotavljanju kakovosti. V procesu nastajanja proizvoda - opreme so zelo pomembni naslednji elementi: kontrola vhodnih materialov (A-test materialov), postopek (A-testna dokumentacija postopka), usposobljenost zaposlenih (A-testi varilcev, izobrazba itd.), načrt in statične presoje (potrdilo o opravljenem izpitu konstruktorja in statika), tehnološka usposobljenost in drugo, vendar pa mora biti proces izdelave kontroliran. S tem je zagotovljeno, da je izdelek oz. proces narejen skladno s tehnično dokumentacijo in potrebnimi zakonskimi pravilniki ter da je izdelovalec usposobljen za izvedbo takega dela tako tehnično kot kadrovsko. Tudi v tem primeru, navaja vlagatelj, naročnik poudarja, da bo vršil kontrolo dokumentacije ob tehničnem prevzemu (izdelek je v tej fazi že narejen oz. vgrajen), toda namen 33. člena ZJN-1 je prav ta, da naročnik že v sami fazi prijav zagotovi, da ima ponudnik zagotovljeno kontrolo - potrdilo o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti. S tem potrdilom naročnik zagotovi, da ima izbrani ponudnik to zagotovljeno, in prepreči morebitno škodo, ki lahko nastane ob ugotovitvi naročnika (na tehničnem prevzemu), da je oprema izbranega ponudnika neustrezna, proces izdelave pa ni bil kontroliran. škoda, ki bi v tem primeru nastala, je bistveno večja, kot bi znašala vnovčena bančna garancija ponudnika za dobro izvedbo posla (5% pogodbene vrednosti). Tak izdelek bi moral namreč naročnik iz objekta odstraniti ter ga označiti kot neuporabnega in nevarnega. Vlagatelj meni, da je naročnik z opisanim ravnanjem kršil 33. člen ZJN-1 in 42. člen ZJN-1, točka 5 in 7. Pri tem vlagatelj poudarja tudi kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela enakopravnosti med njimi (5. in 7. člen ZJN-1).

Vlagatelj dalje navaja, da so bile v predmetnem postopku storjene tudi druge kršitve (ki jih naročnik označuje kot neutemeljene, saj naj na sam postopek javnega naročanja ne bi bistveno vplivale). Naročnik je tako kršil 32. člen ZJN-1, ker je v sami specifikaciji v razpisni dokumentaciji navedel tip izdelkov. Poleg tega je naročnik v točki 8.1 razpisne dokumentacije navedel zahtevo po referencah in strokovnih priporočilih, ki so hkrati tudi merilo za izbor najugodnejšega ponudnika. Naročnik sicer ima izdelan obrazec za reference (obr. 4.5), toda nikjer ni označil ali zahteval, da morajo biti reference enake, kot je predmet javnega naročanja. S tem je, še navaja vlagatelj, naročnik kršil 43. člen ZJN-1.

Naročnik je skladno z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN z dopisom, z dne 10.05.2002, odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila skupaj s svojim mnenjem in dokumentacijo. Naročnik v priloženem mnenju ponavlja navedbe iz sklepa, št. 851-0103/99-04, z dne 30.04.2002, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, in dodaja, da so vlagateljeve navedbe v pritožbi oz. zahtevku za nadaljevanje postopka v celoti neutemeljene. Naročnik predlaga, da se pritožba oziroma zahtevek v celoti zavrne kot neutemeljen, obenem pa prosi za čimprejšnjo rešitev, saj bi s prepozno rešitvijo izgubil odobrena finančna sredstva v letu 2002, tako pa tudi ne bi mogel dokončati izgradnje večnamenske športne dvorane in zagotoviti pouka športne vzgoje.

Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, z dne 15.05.2002, Slovenski inštitut za standardizacijo (v nadaljevanju: SIST) zaprosila za strokovno pojasnilo o tem, na katere zakone, tehnične predpise in standarde, ki veljajo v Republiki Sloveniji, se mora naročnik sklicevati v razpisni dokumentaciji pri določitvi tehničnih specifikacij za navedeno javno naročilo ter zahtevati, da jih upoštevajo ponudniki pri pripravi ponudbe skladno z določilom 31. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija je tudi zaprosila za strokovno pojasnilo o tem, katera dokazila bi moral naročnik zahtevati od ponudnikov, ki bi dokazovala varnost, kakovost in druge tehnične lastnosti opreme, ki je predmet tega javnega naročila in nadalje, kateri organ oziroma organizacija izdaja v skladu z določilom 33. člena ZJN-1 potrdila o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti za potrjevanje skladnosti storitev z določenimi standardi v primeru sklicevanja na sistem zagotavljanja kakovosti v skladu s skupino slovenskih standardov SIST EN 9000, ki izpolnjujejo zahteve iz skupine slovenskih standardov SIST EN 45000. Državna revizijska komisija je na koncu navedenega dopisa zahtevala še strokovno pojasnilo o tem, ali je v primeru predmetnega javnega naročila, ko je naročnik pri tehničnih specifikacijah navedel standarde, potrebno zahtevati od ponudnikov predložitev ustreznega potrdila. Državna revizijska komisija je, dne 22.05.2002, s strani SIST-a prejela zahtevano strokovno pojasnilo (dopis, št. 442-151/02-2, z dne 17.05.2002).

Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 21. člena ZRPJN z dopisom, z dne 15.05.2002, tudi Ministrstvo za gospodarstvo, Sektor za implementacijo in harmonizacijo tehnične zakonodaje zaprosila za strokovno pojasnilo o zgoraj navedenih vprašanjih. Državna revizijska komisija je, dne 29.05.2002, s strani Ministrstva za gospodarstvo prejela zahtevano strokovno pojasnilo (dopis, št. 017-14/2002-5, z dne 23.05.2002).

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil s strani SIST in Ministrstva za gospodarstvo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot oseba, ki je dvignila razpisno dokumentacijo in zaprosila za dodatna pojasnila, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Glede zatrjevanih kršitev ZJN-1, ki se nanašajo na nejasno določitev tehničnih specifikacij v razpisni dokumentaciji ter načina dokazovanja varnosti, kakovosti in drugih tehničnih lastnosti opreme, ki je predmet tega javnega naročila, Državna revizijska najprej ugotavlja, da je naročnik v 7. poglavju razpisne dokumentacije "popis del s količinami" določil opis športne opreme, ki je predmet javnega naročila in pri nekaterih kosih opreme tudi standarde, ki jih mora ta oprema izpolnjevati. Naročnik je nadalje v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki so sestavni del razpisne dokumentacije v 12. točki med drugim določil: "Izbrani ponudnik je ob tehničnem prevzemu objekta dolžan predložiti tudi vse A-teste oziroma certifikate o ustreznosti vgrajene in premične opreme. Kot sestavni del razpisne dokumentacije je naročnik nadalje tudi določil obrazec št. 4.10 "Izjava o zagotavljanju kontrole kakovosti". S podpisom le-te (predložitev podpisane izjave je pogoj za pravilnost ponudbe) ponudniki jamčijo naslednje: "Organizirano imamo službo za kontrolo kakovosti storitev, ki jih nudimo oziroma imamo za kontrolo kakovosti pooblaščen pristojni zavod."

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da so splošna pravila glede določitve tehničnih elementov javnega naročila določena v 31. do 40. členu ZJN-1. Tako 31. člen ZJN-1 v prvem odstavku določa: "Tehnične specifikacije so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik jih mora navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročilo." Drugi odstavek istega člena ZJN-1 pa določa: "Tehnične specifikacije mora naročnik določiti s sklicevanjem na zakone, tehnične predpise in standarde, ki veljajo v Republiki Sloveniji ali s sklicevanjem na evropske standarde ali evropska tehnična soglasja ali skupne tehnične specifikacije, kadar v Republiki Sloveniji ne obstajajo slovenski tehnični predpisi in standardi." Vsebino tehnične specifikacije oziroma projektne dokumentacije pa določa 34. člen ZJN-1. Navedeni člen ZJN-1 v prvem odstavku določa: "Tehnične specifikacije in projektna dokumentacija, opredeljene v tem zakonu, pomenijo tehnične zahteve, ki so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, kjer so določene značilnosti sklopov del, materialov, izdelkov, blaga ali storitev. Omogočati morajo, da se delo, material, izdelek, nabava ali storitev opiše objektivno in na način, ki ustreza za potrebe naročnika." Drugi odstavek 34. člena ZJN-1 pa nadalje določa: "Tehnične specifikacije lahko vsebujejo zahteve glede kakovosti, učinkovitosti, varnosti, zahteve ali mere, ki se nanašajo na material, izdelek, blago ali storitev glede zagotavljanja kakovosti, terminologije, znakov, testiranj in testnih metod, pakiranja, označevanja in etiketiranja." Iz navedenega izhaja, da naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti tudi tehnične specifikacije za predmet javnega naročila, ki ga naroča in sicer s sklicevanjem na zakone, tehnične predpise in standarde, glede na posebnosti oddaje konkretnega javnega naročila. Pri tem pa morajo tehnične specifikacije vsebovati vsaj minimalne zakonske zahteve glede varnosti, kakovosti in učinkovitosti.

Glede minimalnih zakonskih zahtev, ki se nanašajo na varnost in kakovost športne opreme SIST v svojem strokovnem pojasnilu navaja, da je krovni zakon, ki se nanaša na tehnične proizvode ZTZPUS in dodaja, da so za posamezne vrste proizvodov izdani tudi podzakonski akti, ki jih je potrebno upoštevati. Tako je za športno opremo v veljavi Odredba o športni opremi in rekvizitih, ki smejo v promet le z garancijskim listom in tehničnim navodilom (Uradni list SFRJ, št. 41/87), ki določa, da smejo športna oprema in rekviziti v promet le z garancijskim listom in tehničnim navodilom, ob določenem najkrajšem garancijskem roku in roku servisiranja. SIST še dodaja, da za opremo športnih objektov ni izdanih posebnih aktov, ki bi se sklicevali na obvezno dokazovanje skladnosti proizvodov, kljub temu pa ti morajo izpolnjevati osnovne zahteve glede varnosti in funkcionalnosti v skladu z določili Zakona o splošni varnosti proizvodov (Uradni list RS, št. 23/99; v nadaljevanju: ZSVP). SIST še dodaja, da razen za opremo vrtcev ni seznanjen s kakšnim drugim predpisom, ki bi se skliceval na standarde in bi bil vsled tega obvezen za uporabo. V nadaljevanju strokovnega pojasnila SIST še dodaja, da je mednarodne, evropske in slovenske standarde za športno opremo za dvoranske športe možno navesti v razpisni dokumentaciji naročnika, pri čemer imajo v smislu 31. člena ZJN-1 prednost slovenski standardi, v kolikor teh (še) ni, pa lahko naročnik navede ustrezne evropske ali mednarodne standarde. Glede dokazovanja skladnosti opreme s standardi SIST navaja, da le-to ponudnik dokazuje s poročili o preskušanju oziroma s certifikati o ustreznosti (izjavami o skladnosti), pridobljenimi pri institucijah, ki so usposobljene za izvajanje aktivnosti v zvezi s preskušanjem lastnosti določenih proizvodov po ustreznih metodah oziroma standardih. V nekaterih primerih je dovolj, da ima ponudnik vpeljan sistem vodenja kakovosti v podjetju (po standardu EN ISO 9000) ali da ima laboratorij, v katerem se opravlja preizkušanje (pridobljeno akreditacijo v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025, ki zamenjuje prejšnji standard EN 45000). Če so standardi navedeni v razpisni dokumentaciji je ustreznejši tisti ponudnik, ki ustreznost ali skladnost s standardi lahko dokazuje z listinami. SIST še dodaja, da so informacije o pridobljenih certifikatih sistema kakovosti po ISO 9000 dosegljive pri Gospodarski zbornici, Dimičeva 13, Ljubljana, medtem ko se krajši seznami obsegov preizkušanja, za katere so bile po standardu EN 45000 akreditirane institucije v Sloveniji, lahko najdejo v katalogu akreditiranih organov na spletni strani Slovenske akreditacije, šmartinska 140, Ljubljana.

Ministrstvo za gospodarstvo pa v svojem strokovnem pojasnilu navaja, da se mora naročnik v razpisni dokumentaciji sklicevati na zakone in druge podzakonske akte, ki veljajo v Republiki Sloveniji za konkreten predmet javnega naročila. V primeru, da posebna zakonodaja ne ureja področja v katerega spada predmet javnega naročila velja, da morajo biti proizvodi, ki so predmet takega javnega naročila v skladu z zahtevami ZSVP. Pri navajanju tehničnih specifikacij v razpisni dokumentaciji mora naročnik upoštevati osnovno načelo javnega naročanja - to je odprtost za vse ponudnike, iz česar sledi tudi indikativno sklicevanje na različne normativne dokumente. V vsakem primeru mora izvajalec dokazati, da je njegov izdelek v skladu z osnovnimi zahtevami, ki se nanašajo na varnost in zdravje uporabnika. Ministrstvo za gospodarstvo še dodaja, da naročnik lahko od ponudnikov zahteva dokazila o skladnosti (certifikati in druge listine o skladnosti), ki so jih izdale usposobljene institucije (institucije, ki imajo veljavno odločbo o imenovanju v skladu z ZTZPUS, ali pa so priglašeni organ "Notified Body" na nivoju Evropske Unije). Listine o skladnosti o izpolnjevanju zahtev glede sistema kakovosti po standardih iz serije SIST ISO 9000 izdajajo certifikacijski organi, ki izpolnjujejo zahteve za certifikacijske organe v skladu z zahtevami standardov iz serije SIST EN 45000 (v konkretnem primeru je to SIST EN 450012). Seznam teh organov na nivoju Republike Slovenije je na voljo pri Slovenski akreditaciji, šmartinska 140, Ljubljana. Seznami organov, ki so akreditirani pri drugih evropskih akreditacijskih službah so na voljo na njihovih spletnih straneh. Vsekakor mora ponudnik z ustrezno dokumetacijo (listinami o skladnosti, certifikati, poročili o preskusu in podobno) izkazati skladnost proizvoda z zahtevami iz posameznih standardov. Ministrstvo za gospodarstvo na koncu še dodaja, da za konkretni predmet javnega naročila (športna oprema), veljajo vsi zgoraj navedeni osnovni principi ter da v slovenskih predpisih ni posebej določenih zahtev glede kakovosti športne opreme. Pravni predpis, ki se nanaša na graditev športnih objektov je Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86, Uradni list RS, št. 40/94, 69/94, 59/96, 45/99 in 52/00), za proizvode, ki se uporabljajo v športnih objektih pa velja, da se, v kolikor ni posebnega predpisa, uporabljajo določila ZSVP.

Iz navedenega izhaja, da se mora naročnik v razpisni dokumentaciji pri oddaji javnega naročila za športno opremo, glede varnosti sklicevati na ZSVP, ZTZPUS ter Odredbo o športni opremi in rekvizitih, ki smejo v promet le z garancijskim listom in tehničnim navodilom, ki je bila izdana na podlagi Zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ, št. 38/77 in 11/80). ZTZPUS kot krovni zakon, ki se nanaša na tehnične proizvode v 20. členu namreč določa: "Do izdaje tehničnih predpisov na podlagi tega zakona oziroma drugih zakonov se še nadalje uporabljajo tisti tehnični predpisi nekdanje SFRJ, ki se uporabljajo na dan uveljavitve tega zakona in še nadalje veljajo predpisi izdani na podlagi zakona o standardizaciji." Glede na dejstvo, da za opremo športnih objektov ni izdanih posebnih aktov, ki bi obravnavali varnost športne opreme, so ponudniki pri prometu le-te dolžni spoštovati določila Odredbe o športni opremi in rekvizitih, ki smejo v promet le z garancijskim listom in tehničnim navodilom, ki določa, da smejo športna oprema in rekviziti v promet le z garancijskim listom in tehničnim navodilom, ob določenem najkrajšem garancijskem roku in roku servisiranja. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da bi naročnik v razpisni dokumentaciji moral navesti, da morajo ponudbe izpolnjevati minimalne zakonske varnostne zahteve, ki veljajo za športno opremo in so navedene v ZSVP, ZTZPUS ter Odredbi o športni opremi in rekvizitih, ki smejo v promet le z garancijskim listom in tehničnim navodilom.

Skladno z 41. in 42. členom ZJN-1 bi moral naročnik od ponudnikov že ob predložitvi ponudb zahtevati tudi predložitev dokazil o zadostnih tehničnih zmogljivostih ter o ustreznosti športne opreme, ki jo ponujajo (A-teste, certifikate oziroma ustrezna potrdila). V prvem odstavku 41. člena je namreč določeno: "Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi." Drugi odstavek 41. člena pa določa: "Naročnik mora izločiti iz postopka ponudbo ponudnika v naslednjih primerih â?? 7. če ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi â??" V prvem odstavku 42. člena ZJN-1 je nadalje določeno: "Naročnik mora od ponudnika zahtevati pisne dokaze za izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona." Drugi odstavek 42. člena pa določa: "Za dokaze, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi, da dokaže svojo usposobljenost za izvedbo javnega naročila, štejejo listine, ki jih izdajo na njegovo zahtevo pristojni organi in to za izpolnjevanje pogojev â?? 5. iz 7. točke drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona - eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom, kot na primer â?? certifikati, ki jih izdajajo pooblaščeni organi ali druge organizacije za nadzor kakovosti, s katerimi potrdijo skladnost izdelkov oziroma storitev z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami ali standardi v razpisni dokumentaciji â??". Z izpolnjevanjem navedenih dokazil, ki jih navaja ZJN-1, naročnik zagotovi tudi enakopravnost vseh usposobljenih ponudnikov kot to zahteva 7. člen ZJN-1.

Glede na dejstvo, da za konkretni predmet javnega naročila (športna oprema), v slovenskih predpisih ni posebej določenih zahtev glede kakovosti (kar tudi izhaja iz pridobljenih strokovnih pojasnil), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prepuščena avtonomni volji naročnika odločitev o tem, ali pri opredelitvi tehničnih specifikacij določi tudi izpolnjevanje zahtev glede kakovosti športne opreme z navedbo slovenskih, evropskih ali mednarodnih standardov, v kolikor presodi, da je to zanj pomembno (ob upoštevanju potreb, ki jih želi zadovoljiti z oddajo javnega naročila). Naročnik je v tehnični specifikaciji za tiste kose športne opreme (razen za "odbojko vtično šolsko, skupaj s šolsko mrežo" za katero velja slovenski standard SIST EN 1271 "oprema za odbojko"), za katere obstojajo slovenski "SIST" standardi tudi navedel, da morajo biti posamezni kosi opreme z le-temi tudi skladni. S tem je določil nivo kakovosti, ki jo mora ta oprema izpolnjevati. Hkrati je navedel tudi, da morajo biti teleskopske vzdolžne izvlečne tribune skladne z DIN 18032/5 standardom. Ob tem pa je naročnik določil, da morajo ponudniki izpolnjevanje zahtev glede kakovosti športne opreme dokazati s podpisom in predložitvijo izjave o zagotavljanju kontrole kakovosti (obrazec 4.10) in ne s predložitvijo potrdila o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti, ki ga izdajo neodvisni organi in organizacije za potrjevanje skladnosti storitev z določenimi standardi. Takšno ravnanje naročnika prav tako predstavlja kršitev 41. in 42. člena ZJN-1, saj bi moral od ponudnikov že ob predložitvi ponudb zahtevati tudi predložitev potrdil o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti, saj je v razpisni dokumentaciji določil, da mora ponujena športna oprema izpolnjevati zahteve glede kakovosti v skladu z zgoraj navedenimi standardi. Ob tem pa bi moral pri oblikovanju zahtev iz razpisne dokumentacije ravnati tudi v skladu s 33. členom ZJN-1, ki določa: "Kadar naročnik, ki naroča storitev, zahteva potrdilo o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti, ki ga izdajo neodvisni organi in organizacije za potrjevanje skladnosti storitev z določenimi standardi, se mora sklicevati na sistem zagotavljanja kakovosti v skladu s skupino slovenskih standardov SIST EN ISO 9000, ki izpolnjujejo zahteve iz skupine slovenskih standardov SIST EN 45000." Iz navedenega določila sledi, da v kolikor se naročnik v razpisni dokumentaciji sklicuje na določene standarde in s tem zahteva skladnost ponujene opreme s temi standardi, mora zahtevati od ponudnikov tudi ustrezna potrdila o zagotavljanju kakovosti opreme in skladnosti storitev z določenimi standardi.

Glede zatrjevanih kršitev ZJN-1, ki se nanašajo na navedbo tipa izdelkov v tehnični specifikaciji, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik za nekatere dele športne opreme, pri opisu le-te v tehnični specifikaciji navedel konkretne proizvajalce oziroma blagovne znamke, kar predstavlja kršitev 32. člena ZJN-1, ki v prvem odstavku določa: "Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem dajal naročnik prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil." V primeru, če naročnik ne more opisati predmeta javnega naročila drugače, kot z navedbo blagovne znamke, mora pri določitvi vsebine razpisne dokumentacije ravnati skladno s tretjim odstavkom 32. člena ZJN-1, ki določa: "Če naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, mora navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obvezno dodati navedbo "ali podobno".

Glede zatrjevane kršitve 43. člena ZJN-1 pri določitvi zahtevanih referenc, Državna revizijska komisija ugotavlja, da obrazec 4.5 "Seznam podobnih del, ki jih je izvedel ponudnik kot glavni izvajalec" ne določa, da morajo biti reference enake kot je predmet javnega naročila, ob tem pa dodaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v 10. točki 2. poglavja "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe" med drugim določil, da bo ocenjeval "število opremljenih tovrstnih objektov v zadnjih treh letih nad 10.000.000,00 SIT". Naročnik bi moral v razpisni dokumentaciji natančno navesti, da bo ocenjeval reference za podobna dela s področja športne opreme športnih objektov, kot to zahteva 43. člen ZJN-1. Prvi odstavek navedenega člena ZJN-1 namreč določa: "Če naročnik zahteva predložitev strokovnih priporočil, mora v razpisu ali povabilu in v razpisni dokumentaciji natančno navesti, katera strokovna priporočila (reference) morajo predložiti ponudniki." Drugi odstavek istega člena ZJN-1 pa nadalje določa: "Obseg zahtevanih podatkov iz prejšnjega člena tega zakona mora biti omejen na predmet javnega naročila. Naročnik mora dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. Ugotovljene podatke sme naročnik uporabiti izključno za potrebe konkretnega naročila."

Državna revizijska komisija je ob presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik kršil nekatera določila ZJN-1. Ker ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti v tem postopku oddaje javnega naročila, je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija, v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN, naročnika napotuje, da pri ponovitvi postopka oddaje javnega naročila upošteva ugotovitve glede zgoraj navedenih nepravilnosti in kršitev določil ZJN-1 ter da pripravi razpisno dokumentacijo v skladu z določbami ZJN-1.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??



â??

Natisni stran