018-087/02
Številka: 018-87/02Datum sprejema: 11. 3. 2005
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN) v senatu â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo rezervoarjev v skladišču naftnih derivatov â?? - sanacija armirano betonskih konstrukcij in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa odvetnik â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 09.01.2002, sprejel sklep, št. 84/dg-bs , o začetku postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo rezervoarjev v skladišču naftnih derivatov â?? - sanacija armiranobetonskih konstrukcij in dne â?? je v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. Javno odpiranje ponudb je bilo dne 25.02.2002. Po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb je naročnik izdal poročilo o oddaji naročila, št. 84-14/dg-bs, z dne 04.04.2002, iz katerega izhaja, da je bila za izvedbo javnega naročila izbrana skupna ponudba podjetja â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je z dopisom, št. 84-16/dg-ts, z dne 05.04.2002, vsem ponudnikom poslal poročilo o oddaji naročila.
1. Naročnik je 18.04.2002 prejel zahtevek za revizijo (dokument št. M-18/01/mg, z dne 16.04.2002), v katerem vlagatelj citira določbo prvega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) in se sklicuje tudi na določilo drugega odstavka tega člena ter navaja, da naj bi naročnik s posredovanim poročilom o oddaji naročila združil pojma poročilo in obvestilo o oddaji naročila. Naročnik naj bi tako kršil obličnost postopka, saj v poročilu o oddaji naročila ni podal pravnega pouka ponudnikom, da smejo v roku 8 dni od dneva prejetja obvestila o oddaji naročila od naročnika zahtevati obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, kot to določa prvi odstavek 79. člena ZJN-l.
2. V 6. točki zapisnika o javnem odpiranju ponudb je navedeno, da vlagateljeva ponudba vsebuje vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije. V poročilu o oddaji naročila pa je ugotovljeno, da je vlagateljeva ponudba nepravilna zaradi "neustrezne bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti", zato je bila njegova ponudba zavrnjena. Vlagatelj citira določilo drugega odstavka 41. člena ZJN-1 (1., 2. in 3. točko tega odstavka) in navaja, da vlagatelj izpolnjuje vse obvezne pogoje za sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. V skladu z IX. členom navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik zahteval med drugim tudi izpolnitev pogoja predložitve ustrezne bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki jo bo predložil ob sklenitvi pogodbe v zahtevanem roku. Bančna garancija za resnost ponudbe je bila izdana v skladu z zakonom in zahtevami iz razpisne dokumentacije. Že iz navedene bančne garancije izhaja, da garant po tej garanciji prevzema obveznost, da bo, v primeru, če naročnik garancije (vlagatelj), ki ga je upravičenec garancije (naročnik) v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove ponudbe, ne izpolni ali zavrne sklenitev pogodbe v skladu z določbami navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ali ne predloži ali zavrne predložitev bančne garancije za dobro izvedbo in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v skladu z določbami navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, na prvi poziv uporabnika garancije, brez pravice ugovora, najkasneje v roku 15 dni po prejemu upravičene zahteve uporabnika garancije, s katero, dokazuje, da naročnik garancije ni izpolnil enega ali več zgoraj navedenih pogojev, izplačal uporabniku garancije znesek do 2.800.000,00 SIT. Iz navedenega je mogoče ob analogni uporabi predložene bančne garancije zaključiti, da Probanka d.d., jamči tudi za izstavitev bančne garancije za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v skladu z naročnikovimi navodili, oziroma je mogoče že navedeno bančno garancijo šteti za izjavo banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Izjavo banke, da bo ponudnik dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, je tako mogoče šteti samo kot informativno izjavo banke, ki kaže pripravljenost banke izdati bančno garancijo v primeru, da je bil ponudnik izbran v postopku oddaje javnega naročila. Slednje izhaja iz priložene izjave banke z dne 05.02.2002, v kateri Probanka d.d., izjavlja , da bo organom odločanja predlagala v odobritev izstavitev garancije za dobro izvedbo del v višini 10% ponudbene vrednosti in sicer na osnovi predložitve ustrezne pogodbe ter v skladu s poslovno politiko banke. Vlagatelj navaja, da je Probanka d.d., Maribor, s takšnim tekstom izdajala izjave o odobritvi izstavitve garancije za dobro izvedbo del vsa leta svojega poslovanja. V vseh primerih, ko je bil naročnik garancije in izjave izbran kot najugodnejši ponudnik in je sklenil pogodbo z naročnikom, je Probanka d.d., Maribor, izdala bančno garancijo za dobro izvedbo del. Probanka d.d,. Maribor, ima kot prvovrstna banka dolgoletne izkušnje z dajanjem vseh vrst garancij in garancijskih izjav velikemu številu uspešnih in velikih družb Po zagotovilu Probanke d.d., Maribor, le-ta v svoji dosedanji praksi kljub velikemu številu izdanih garancij in izjav ni imela nobenega primera, ko bi komitenti Probanke d.d., Maribor, v postopkih oddaje javnih naročil imeli kakršnekoli težave glede njenih izjav. Ne glede na navedeno pa je naročnik v Poročilu o oddaji naročila navedel, da je ponudba "nepravilna zaradi neustrezne bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti", navedeni razlog pa je za vlagatelja neutemeljen. O neustreznosti bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti bi bilo mogoče govoriti šele takrat, ko bi banka navedeno garancijo tudi izdala in bi jo ponudnik predložil naročniku, to pa je ob sklenitvi pogodbe v zahtevanem roku.
3. Kot merila za ocenjevanje ponudb je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel le tri merila in sicer: â"žcenaâ"ś, â"žgarancijski rokâ"ś ter â"žrok izvedbeâ"ś. Reference niso določene kot merilo za ocenjevanje ponudb, vendar pa so bili ponudniki zavezani k predložitvi seznama specifičnih sanacijskih del za referenčne objekte v zadnjih petih letih, potrjenega s strani investitorjev. Ta seznam naj bi v skladu z 13. točko objave javnega razpisa, izkazoval usposobljenost posameznega ponudnika za izvedbo razpisanih del. Vrednost sanacijskega dela pa mora biti nad 30.000.000,00 SIT. S podjetji, ki konkurirajo na tem javnem razpisu, vlagatelj večkrat konkurira v podobnih javnih razpisih, zato je dobro seznanjen s stanjem na tržišču in referencami konkurentov. V približno istem času kot za naročnika v tem postopku je vlagatelj oddal ponudbo tudi za sanacijo poslovnega objekta naročnika â?? . â?? je sodelovala tudi v tem postopku. V slednjem postopku oddaje javnega naročila pa je bil vlagatelj s strani tehničnega direktorja takratnega naročnika seznanjen, da je družba â?? predložila nekaj velikih referenc potrjenih s strani â??., vodilna oseba v â?? pa o potrditvi teh referenc ni vedela ničesar. Vlagatelj je za sanacijska dela, ki so se izvajala v â??, sporočila svojo tehnologijo in cene. Delo je opravil â??, ki je vlagatelja seznanil z resničnim izvajanjem del za gradbeno sanacijska dela, izvedena v â??. Iz dopisa je razvidno, da je družba â??, na objektih â?? izvajala le barvanje fasad. Navedena dela pa ne sodijo med dela, za katera se zahteva seznam referenc v tem postopku. Glede na navedeno, vlagatelj zaključuje, da je družba â??., v tem postopku dala zavajajoče podatke glede seznama referenc in na tej podlagi podala tudi lažno izjavo, da ni dala zavajajočih podatkov (11. točka X. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), kar ima za posledico izločitev ponudbe izbranega ponudnika iz postopka oddaje naročila.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka po priloženem stroškovniku.
Naročnik je na vlagatelja naslovil dokument "Projekt â?? rekonstrukcija rezervoarjev-sanacija armiranobetonskih konstrukcij - popravek poročila o oddaji naročila", z dne 24.04.2002, št. 84-20/dg-bs, v katerem je navedel, da mu v prilogi pošilja popravek poročila o oddaji naročila (št. 84-14/dg-bs, z dne 04.04.2002).
Vlagatelj je v dopisu, z dne 26.04.2002, št. M-18/01/mg, ki ga je naslovil na naročnika navedel, da je popravek poročila o oddaji naročila, z dne 24.04.2002, brezpredmeten, ker je že vložil zahtevek za revizijo (z dne 16.04.2002).
Naročnik je dne 30.04.2002 izdal sklep, št. 84-23/dg-bs, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen in potrdil poročilo o oddaji naročila, z dne 04.04.2002, št. 84-14/dg-bs.
Naročnik je v obrazložitvi tega sklepa navedel, da je vloženi zahtevek za revizijo temeljito preučil in po ponovnem pregledu razpisne, ponudbene in ostale dokumentacije o postopku oddaje predmetnega javnega naročila ugotovil, da zahtevek za revizijo ni utemeljen.
1. Zatrjevane kršitve ZJN-1 s strani vlagatelja v zvezi z izvajanjem 78. člena in 79. člena ZJN-1, so po mnenju naročnika povsem brez podlage. Iz poročila o oddaji naročila je razvidno, da le-to vsebuje vse relevantne podatke, ki se zahtevajo v prvem odstavku 78. člena ZJN-1. Na podlagi poročila o oddaji naročila je bilo v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 z dopisi, z dne 05.04.2002, vsem ponudnikom posredovano obvestilo o oddaji naročila na ta način, da jim je bilo dostavljeno poročilo o oddaji naročila v celoti. Ponudniki imajo pravico, da lahko ravnajo skladno z določilom 79. člena ZJN-1. Vlagatelj je prejel poročilo o oddaji naročila, to po mnenju naročnika izhaja tudi iz dejstva, da ni zahteval obrazloženega obvestila v smislu 79. člena ZJN-1, temveč je takoj vložil zahtevek za revizijo, v katerem je poročilo o oddaji naročila izpodbijal. Iz navedenega izhaja, da si je vlagatelj zatrjevane kršitve ZJN-1 enostavno izmislil in zato ne morejo biti predmet resne obravnave, kaj šele razlog za razveljavitev odločitve naročnika.
2. V točki 4. (nepravilne ponudbe) poročila o oddaji naročila je prišlo po očitni pomoti do nepravilne označbe listine, ki je bila vzrok za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Po pomoti je navedeno, da je vlagateljeva ponudba nepravilna zaradi neustrezne bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, pravilno pa bi se moralo glasiti, da je vlagateljeva ponudba nepravilna zaradi neustrezne izjave o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Naročnik meni, da je bilo že na prvi pogled jasno, da gre za pomoto, saj bančna garancija v tej fazi postopka še ne pride v poštev in tudi ni bila zahtevana v razpisni dokumentaciji. Glede na to bi bilo s strani vlagatelja pravno ustrezno in korektno, da bi zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila v smislu 79. člena ZJN-1, namesto tega pa je takoj vložil zahtevek za revizijo in sicer na podlagi pomotne označbe navedene listine. Naročnik je navedeno pomoto odpravil z dokumentom št. 84-21/dg-bs, z dne 24.04.2002, ki je bil poslan vsem ponudnikom. Iz tega dokumenta in iz poročila o oceni ponudb, z dne 04.04.2002, izhaja, da je vlagatelj oddal nepravilno ponudbo, ker mu banka ne zagotavlja, da bo brez zadržkov dobil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 14.000.000,00 SIT. Banka bi v tem primeru namreč organom odločanja šele predlagala v odobritev izstavitev garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % ponudbene vrednosti in sicer na osnovi predložitve ustrezne pogodbe ter v skladu s poslovno politiko banke. Takšna izjava banka pa ni skladno z razpisno dokumentacijo (obrazec št. 6. "izjava o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti"). Vlagatelj je predložil neustrezno izjavo banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, saj ni v skladu s predpisanim obrazcem v razpisni dokumentaciji, ni pa vlagatelj predložil neustrezne bančne garancije, saj takšna bančna garancija v tej fazi postopka oddaje javnega naročila še ne pride v poštev in tudi ni bila zahtevana v razpisni dokumentaciji. Naročnik navaja, da so glede na to navajanja vlagatelja v zvezi s tem neutemeljena, saj vlagatelj ni priložil izjave o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, tako kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji, vsled česar njegova ponudba glede na določilo 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 ne more biti pravilna. Ostala izvajanja vlagatelja v zvezi s tem so glede na navedeno brezpredmetna, naročnik pa prilaga dopis Probanke d.d., Maribor, z dne 12.10.2001, ki je naslovljen na vlagatelja in iz katerega izhaja, da mu banka zagotavlja "da bo vlagatelj brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti in jo bo predložil, če jo bo naročnik ob sklenitvi pogodbe zahteval". Torej ne drži trditev vlagatelja, da je Probanka d.d., Maribor, izdajala izjave o odobritvi izstavitve garancije za dobro pogodbenih obveznosti vsa leta svojega poslovanja s takšnim tekstom, kot ga je vlagatelj predložil k svoji ponudbi v tem postopku.
3. Izbrani ponudnik je predložil zahtevane reference na predpisanih in pravilno izpolnjenih obrazcih, ki so bili tudi overjeni s strani naročnikov teh del. Zato so bile vse te reference glede na določbo drugega odstavka 42. člena ZJN-1 za naročnika verodostojne. Te verodostojnosti vlagatelj s svojimi navedbami in s priloženim dopisom podjetja â??, z dne 10.04.2002, ne more omajati, saj to podjetje ni bilo naročnik del v â??, hkrati pa v istem dopisu navaja, da podatkov za ponudnika â??, ne more posredovati, saj ponudnik â??, ni izvajal del kot njegov podizvajalec. Po mnenju naročnika navedba vlagatelja, da je ponudnik â??, izvajal barvanje fasad, ne dokazuje, da ni izvajal tudi del, ki so navedena v uradni referenci â??. Naročnik zaključuje, da vlagatelj ni predložil dokazil, ki bi glede na navedena določila ZJN-1 izpodbijale verodostojnost podanih referenc s strani ponudnika â??, zato tudi ta revizijska navedba vlagatelja ni utemeljena.
Skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN je naročnik vlagatelja z dopisom, z dne 30.04.2002, št. 84-24/dg-bs, pozval naj ga v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Naročnik je z dopisom št. 84-25/dg-bs, z dne 30.04.2002 (kateremu je priložil sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo), skladno z določilom 17. člena ZRPJN, vlagatelja pozval naj ga v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Vlagatelj je naročnika dne 08.05.2002, z dopisom št. M-18/01/mg, z dne 07.05.2002 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je z dopisom št. 84-26/dg-bs, z dne 09.05.2002, Državni revizijski komisiji dne 10.05.2002 odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik meni, da zahtevek za revizijo ni utemeljen in se pri tem sklicuje na svoj sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil (dokument št. 84-23/dg-bs, z dne 30.04.2002).
Državna revizijska komisija je dne 13.05.2002 od naročnika prejela dopis, št. 84-27/dg-bs, z dne 10.05.2002, v katerem je navedeno, da ga je dne 07.05.2002 vlagatelj z dopisom brez obrazložitve obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, potem pa je naročnik dne 09.05.2002 od vlagatelja prejel še fotokopijo dokumenta "predlog za nadaljevanje revizijskega postopka javnega naročila "rekonstrukcija rezervoarjev v skladišču naftnih derivatov â?? - sanacija armirano betonskih konstrukcij"", ki je bil posredovan neposredno Državni revizijski komisiji. Naročnik je mnenja, da je vlagatelj s tem kršil določila ZRPJN, vsled česar fotokopije navedenega dokumenta (ki ga je naročnik prejel dne 09.05.2002) ni mogoče upoštevati pri odločitvi o utemeljenosti zahtevka za revizijo. Glede poprave očitne napake v poročilu o oddaji naročila, z dne 04.04.2002, pa je naročnik mnenja, da je mogoče skladno z Zakonom o pravdnem postopku (Ur.l.RS št. 26/99; v nadaljevanju: ZPP) vsak čas popraviti očitne napake. Prav tako naj bi naročnik v dopisu, z dne 30.04.2002, izrecno opozoril vlagatelja na upoštevanje rokov iz 17. člena ZRPJN in o tem obvestil tudi njegovega pravnega zastopnika. Naročnik zato predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.
Naročnik je svojemu dopisu, št. 84-27/dg-bs, z dne 10.05.2002, priložil še fotokopijo dokumenta "Predlog za nadaljevanje revizijskega postopka javnega naročila "rekonstrukcija rezervoarjev v skladišču naftnih derivatov â?? - sanacija armirano betonskih konstrukcij"", z dne 07.05.2002, št. M-18/01/mg, ki ga je vlagatelj naslovil na Državno revizijsko komisijo. V tem dokumentu vlagatelj predlaga, da naj se v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila in odloči, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti vse stroške revizijskega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi dalje od izdaje odločbe Državne revizijske komisija do plačila. V obrazložitvi tega dokumenta vlagatelj ponavlja svoja predhodna navajanja in pripominja, da ZRPJN ne dopušča popravka poročila o oddaji naročila. Vlagatelj citira določilo prvega odstavka 11. člena ZRPJN in navaja, da se lahko v skladu z 12. členom ZRPJN zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika. ZJN-1 v 79. členu vlagatelja nikakor ne zavezuje, da zahteva obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Slednje je povsem prepuščeno volji posameznega ponudnika. Vlagatelj citira določilo prvega odstavka 17. člena ZRPJN in navaja, da naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen, ni podal pravnega pouka, kot to zahteva določilo prvega odstavka ZRPJN, s tem pa je naročnik po mnenju vlagatelja zopet kršil določila ZRPJN. Vlagatelj še pripominja, da je obrazložitev poročila o oddaji naročila zelo nejasna in da iz njene vsebine ni mogoče "razbrati razmejitvene ocene izbire".
Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter dodatnih pojasnil vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".
Državna revizijska komisija je dne 21.05.2002, v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala, naj ji dostavi manjkajočo dokumentacijo (sklep o začetku postopka), ki jo je naročnik posredoval 22. 05. 2002.
Državna revizijska komisija najprej pritrjuje vlagatelju v tem, da mora naročnik skladno s 17. členom ZRPJN, o odločitvi iz drugega odstavka 13. in 16. člena v treh dneh obvestiti vlagatelja in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikovega obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika, kar pa je naročnik, kot je razvidno iz dokumentacije iz spisa, tudi storil. Naročnik je namreč sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil (dokument št. 84-23/dg-bs, z dne 30.04.2002) skupaj z dopisom št. 84-22/dg-bs, z dne 30.04.2002 poslal vlagatelju in ga (s prej navedenim dopisom) pozval, naj najkasneje v treh dneh od prejema naročnikovega obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.
Potrebno je pritrditi vlagatelju v tem, da mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 o vsakem oddanem naročilu sestaviti pisno poročilo. Ravno tako se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem v tem, da mora naročnik na podlagi pisnega poročila iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1, nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1). Torej ZJN-1 sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika ne določa več in namesto tega od naročnika zahteva (le), da o vsakem oddanem naročilu sestavi pisno poročilo, na podlagi katerega mora nemudoma posredovati ponudnikom obvestilo o oddaji naročila. Kot je razvidno iz dokumentacije iz spisa je naročnik dne 04.04.2002 sestavil poročilo o oddaji naročila z vsemi sestavinami iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1 in le - tega z dopisom z naslednjo vsebino: â??â??â??â??â??"na podlagi drugega odstavka 78. člena ZJN-1 vam v prilogi posredujemo obvestilo o oddaji javnega naročila â??â??â??.â??..", dne 05.04.2002 v celoti poslal vsem ponudnikom.
Ker torej ZJN-1 od naročnika ne zahteva več, da ponudnikom izroči sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika (pisno poročilo je potemtakem le notranji akt naročnika), vsebine obvestila o oddaji javnega naročila pa izrecno ne ureja, je potrebno šteti, da je le- ta prepuščena naročniku. Ker je naročnik v prilogi, s prej citiranim dopisom, vsem ponudnikom (nemudoma) posredoval kar pisno poročilo v celoti, je potrebno šteti, da je svojo dolžnost iz drugega odstavka izpolnil in je tako vlagateljeva navedba v tem delu revizijskega zahtevka neutemeljena.
Državna revizijska komisija je v nadaljevanju ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je bila njegova ponudba nepravilno izločena iz postopka oddaje obravnavanega javnega naročila utemeljen. V zvezi s tem si je zastavila naslednje vprašanje: Ali je vlagatelj s priloženo izjavo banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, sledil naročnikovim navodilom iz razpisne dokumentacije" Naročnik je v IX. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) zapisal: "Da lahko sodeluje v postopku javnega naročila, mora ponudnik izpolnjevati naslednje pogoje (in med njimi v 8. alinei), da predloži izjavo banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki jo bo predložil ob sklenitvi pogodbe v zahtevanem roku." V X. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (dokazila o izpolnjevanju pogojev) je naročnik zahteval od ponudnikov, da kot dokazilo s katerim ponudnik dokazuje, da izpolnjuje pogoje iz IX. člena predloži (točka 7) "izjavo banke, da bo dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene obveznosti, z rokom zapadlosti najmanj 30 dni po preteku rokov, za izpolnitev pogodbenih obveznosti (obrazec 6). Naročnik je v istem členu (X.) ponudnike izrecno opozoril, "da bo ponudba h kateri ne bodo priložena zahtevana dokazila v smislu tega člena, izločena iz postopka."
V ta namen je naročnik v razpisno dokumentacijo priložil obrazec 6 (izjava o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti), v katerem je morala "ponudnikova banka" potrditi (s podpisom in žigom) vnaprej pripravljeno besedilo obrazca z naslednjo vsebino: "Na podlagi vloge ponudnika â??â??â??â??â?? izjavljamo, da bo naročnik garancije v naši banki brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini 14.000.000,00 SIT in jo bo predložil naročniku ob sklenitvi pogodbe.
Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v le - to, v nasprotju z obrazcem 6, priložil izjavo banke z naslednjo vsebino: â??â??â??â??â?? "Izjavljamo, da bomo organom odločanja predlagali v odobritev izstavitev garancije za dobro izvedbo del na osnovi predložitve ustrezne pogodbe ter v skladu s poslovno politiko banke."
Res je, kot trdi vlagatelj, da je naročnik v pisnem poročilu (prvi odstavek 78. člena ZJN-1) zapisal, da vlagateljeva ponudba ni pravilna zaradi neustrezne bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (in ne zaradi nepravilno predložene izjave banke, da bo le-to šele dobil), vendar pa opisana nedoslednost naročnika v ničemer ni vplivala na postopek izbire najugodnejšega ponudnika. Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (kot pravilno ugotavljata tako vlagatelj kot tudi naročnik) namreč (še) ni mogoče priložiti v ponudbo v času oddaje ponudb temveč jo lahko ponudnik izroči šele po ali ob sklenitvi pogodbe.
Državna revizijska komisija na tem mestu še opozarja vlagatelja, da, ZJN-1 v prvem odstavku 79. člena dopušča možnost (in ne zavezuje, kot sicer pravilno ugotavlja vlagatelj), da se ponudnik, ki ni izbran po prejemu obvestila o oddaji naročila odloči, da (še) ne bo vložil zahtevka za revizijo, temveč bo prej od naročnika zahteval (ravno tako v 8 dnevnem roku od prejema obvestila o oddaji naročila) obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. V takšnem primeru začne za ponudnika teči rok za vložitev zahtevka za revizijo šele od dneva prejema obrazloženega obvestila o oddaji naročila. Kot je razvidno iz dokumentacije iz spisa, vlagatelj opisane možnosti ni izkoristil, pač pa je vložil zahtevek za revizijo v zakonskem roku 8 dni od prejema obvestila o oddaji naročila, čeprav bi ravno z navedeno možnostjo iz prvega odstavka 79. člena ZJN-1, odpravil (vsaj) dvome in nejasnosti, ki se nanašajo na v prejšnjem odstavku opisano naročnikovo nedoslednost v zvezi z nepravilno predloženo izjavo banke (in ne nepravilno predložene garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti).
Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi navedbi naročnika in ugotoviti, da ponudbe vlagatelja ni mogoče šteti za pravilno v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena pojasnjuje, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Zakon torej predvideva, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji postavi različne zahteve, hkrati pa naročnika zavezuje, da v fazi primerjave in ocenjevanja ponudb le-te v celoti upošteva. Le na opisan način naročnik ravna tudi v skladu z načelom enakopravnosti vseh ponudnikov, ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa izhaja iz drugega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti.
Glede vlagateljeve navedbe "da je izbrani ponudnik, v tem postopku, dal zavajajoče podatke glede seznama referenc, potrebnih za sodelovanje v tem postopku in na tej podlagi podal tudi lažno izjavo, da ni podal zavajajočih podatkov", državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je izbrani ponudnik, v zvezi s predložitvijo referenc ravnal natanko z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč v IX. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) zapisal: "Da lahko sodeluje v postopku javnega naročila, mora ponudnik izpolnjevati naslednje pogoje (in med njimi v 10. alinei), da je v zadnjih 5 - tih letih izvajal tovrstna razpisana dela (reference)."
V X. členu navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (dokazila o izpolnjevanju pogojev) je naročnik zahteval od ponudnikov, da kot dokazilo s katerim ponudnik dokazuje, da izpolnjuje pogoje iz IX. člena, ponudnik predloži (med drugim v točki 10) "seznam referenčnih objektov v zadnjih petih letih, potrjen s strani investitorjev (obrazec 9/1-5)."
Iz obrazca številka 9, ki ga je naročnik priložil v razpisno dokumentacijo izhaja, da "mora ponudnik predložiti 5 (pet) s strani naročnikov potrjenih referenc za sanacijska dela antikorozijske zaščite, katerih vrednost na posameznem objektu bo večja od 30 mio SIT. Reference morajo biti na različnih lokacijah iz obdobja 1996-2001. Veljavne bodo reference na priloženih obrazcih."
Izbrani ponudnik je v pet s strani naročnika vnaprej pripravljenih obrazcev vpisal pet zahtevanih referenčnih poslov izvedenih od leta 1996 naprej, v zahtevani višini (vrednost del je večja od 30 mio SIT) in obliki (z navedeno kvadraturo). Vseh pet obrazcev potrjuje referenčne posle na (zahtevanih) različnih lokacijah, le-ti pa so tudi potrjeni (s podpisi in žigi) s strani investitorjev.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sprejel podatke o izkazanih referencah, ki so mu jih ponudili ponudniki (tudi izbrani ponudnik), ZJN-1 pa od naročnika ne zahteva, da bi moral podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbeni dokumentaciji posebej preveriti. Odločitev o tem, ali in v katerih primerih in/ali obsegu bo naročnik preverjal podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbah, sodi namreč v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, v katero ZJN-1 ne posega.
Na podlagi vsega navedenega je mogoče nedvomno ugotoviti, da je naročnik izpolnjevanje pogoja izkazanih referenc določil jasno, nedvoumno in precizno. Izbrani ponudnik pa je v skladu z njegovimi navodili (tako po vsebini kot tudi po obliki) pogoj v celoti izpolnil.
V zvezi s tem je potrebno opozoriti vlagatelja, da Državna revizijska komisija v revizijskem postopku presoja le zakonitost postopka izbire najugodnejšega ponudnika in/ali oddaje javnega naročila (prvi odstavek 4. člena ZRPJN). V skladu z veljavno zakonodajo se torej Državna revizijska komisija ni pristojna izrekati o strokovnih ter o drugih naročnikovih odločitvah, oziroma le-te lahko presoja le toliko, kolikor je to potrebno za presojo zakonitosti postopka oddaje javnega naročila. Za samo vsebinsko presojo naročnikovih poslovnih odločitev, v kolikor le-ta niso v nasprotju z omejitvami predpisov o javnih naročilih, pa Državna revizijska komisija ni pristojna.
Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudbe sprejeta ob upoštevanju določil ZJN-1. Zaradi navedenega je morala Državna revizijska komisija zahtevo vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.
Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23.člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne â??
â??