Na vsebino
EN

018-086/02

Številka: 018-86/02
Datum sprejema: 11. 3. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99; v nadaljevanju ZRPJN) v senatu članov â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov â?? - II. faza in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??., ki ga zastopa â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â??(v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23.01.2002 sprejel sklep, št. 3717-2/dg-bs, o začetku postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo in razširitev rezervoarskega prostora v skladišču naftnih derivatov â?? - I. faza po omejenem postopku. Dne â?? je v Uradnem listu RS, št. â?? pod številko objave Ob-â??, objavil prvo fazo javnega razpisa za oddajo predmetnega javnega naročila po omejenem postopku. Naročnik je dne 28.02.2002 sprejel sklep, št. 3717-17/dg-bs, o priznanju usposobljenosti za dobo treh let vlagatelju, ponudniku â?? Na podlagi tega sklepa je naročnik na vlagatelja naslovil dopis, z dne 28.02.2002, št. 3717-14/dg-bs, s katerim ga je povabil k oddaji ponudbe. Po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb je naročnik na podlagi 78. člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) dne 09.04.2002 izdal sklep, št. 3717-31/dg-bs, s katerim je kot nepravilne zavrnil ponudbe vseh treh usposobljenih kandidatov, med njimi tudi ponudbo vlagatelja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo z dne 18.04.2002, ki ga je naročnik prejel dne 19.04.2002, navaja, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil pravila postopka, nepopolno ugotovil dejansko stanje in nepravilno uporabil materialno pravo. Vlagatelj navaja, da je naročnik v sklepu, z dne 09.04.2002, vse ponudbe označil kot nepravilne ter v obrazložitvi tega sklepa zelo skopo in nejasno navedel razloge, zaradi katerih šteje ponudbo vsakega posameznega ponudnika za nepravilno. Navedenih razlogov naročnik sploh ni obrazložil. V skladu s 77. členom ZJN-1, bi moral naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, posebej natančno pa bi moral navesti razloge za zavrnitev ponudb. Vlagatelj navaja, da je odločitev naročnika nepravilna, saj vse tri prispele ponudbe v celoti izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije.
Naročnik je ugotovil, da vlagatelj v ponudbi ni navedel roka za izvedbo del, ki so predmet tega javnega naročila. Ta ugotovitev naročnika naj bi bila v nasprotju z zapisnikom o javnem odpiranju ponudb, kjer je naročnik pod 6. točko ugotovil, da je rok za izvedbo del 180 dni â"žplusâ"ś 60 koledarskih dni. Vlagatelj je v 9. členu pogodbe zapisal, da znaša rok za mehansko dovršitev in program poskusnega obratovanja 180 koledarskih dni, rok za testiranje, poskusno obratovanje in izdajanje potrdila o funkcionalnem prevzemu, navodila NI-N3 PID, program okoljevarstvenega monitoringa pa 60 koledarskih dni. Prav tako je vlagatelj rok za izvedbo del navedel tudi v grafični obliki v terminskem planu, v potrdilu o mehanski dovršitvi in potrdilu o funkcionalnem prevzemu. Rok sicer res ni naveden v obrazcu ponudbe, vendar zgolj zaradi razloga, ker je obrazec ponudbe nepregleden in nejasen, celo zavajajoč. V obrazcu ponudbe namreč pod to rubriko ni prostora, ki bi bil označen črtkano (tako kot pri npr. rubriki cena). Ponudbo vlagatelja predstavljajo vse listine skupaj, ki jih je predložil vlagatelj, v teh listinah pa je rok nesporno določen. Naročnik mora namreč vsako posamezno ponudbo presojati kot celoto, ne pa se omejiti na posamezne listine, kot je naročnik storil v tem primeru. Če je naročnik menil, da je ponudba vlagatelja nejasna, bi v skladu z 54. členom ZJN-1 od vlagatelja moral zahtevati pojasnilo. Naročnik tega ni storil, zato naj bi ravnal nepravilno. Vlagatelj navaja, da gre pri navedeni pomanjkljivosti v bistvu le za pomoto, na katero bi bil naročnik dolžan opozoriti vlagatelja in jo v soglasju z njim popraviti.
Pri objavi rokov, ki so določeni v ponudbah, pa naj bi naročnik neenakopravno obravnaval posamezne ponudnike. Ta revizijska navedba se sicer nanaša na fazo izbiranja najugodnejše ponudbe, vendar vlagatelj iz previdnosti že sedaj opozarja nanjo. V razpisni dokumentaciji je naročnik pod točko 19.3. navedel, katere glavne podatke iz vsake ponudbe, bo objavil pri javnem odpiranju ponudb. V tej točki razpisne dokumentacije je naročnik navedel, da bo glede rokov, ki so navedeni v ponudbah, prebral le rok za mehansko dovršitev del. Kot je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, pa je pri vlagatelju in ponudniku â??, poleg roka za mehansko dovršitev del, objavil in v zapisnik o odpiranju ponudb zapisal rok za mehanske dovršitve del in zraven: â"žplus 60 koledarskih dniâ"ś (to je rok, ki je naročnik kot fiksnega navedel v razpisni dokumentaciji - priloga 3). Vlagatelj navaja, da naročnik pri ponudbi ponudnika â??, poleg roka mehanske dovršitve del, ni navedel fiksnega roka 60 dni, ki je določen že v razpisni dokumentaciji. V zapisniku o javnem odpiranju ponudb je zapisano kot, da je rok v ponudbi tega ponudnika najkrajši, saj naročnik poleg roka izvršitve mehanskih del določenega s ponudbo, ni navedel še fiksnega roka za izvedbo del.
Zahteva naročnika po predložitvi pooblastila za podpis ponudbe je po mnenju vlagatelja v nasprotju z zahtevami naročnika v razpisni dokumentaciji. V drugem odstavku točke 9.1. razpisne dokumentacije je naročnik jasno navedel, da pooblastila za podpis ponudbe ni potrebno predložiti za osebe, ki so navedene kot pooblaščene za tako dejanje v izpisku iz sodnega registra. Vlagatelj navaja, da je iz njegovega izpiska iz sodnega registra jasno razvidno, da je direktor vlagatelja V. K. in zato v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Ur.l.RS, št. 30/1993, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGD) zastopa in predstavlja vlagatelja in je upravičen za vodenje družbe. Podatki o zakonitem zastopniku vlagatelja so razvidni tudi iz podatkov o ponudniku, ki jih je vlagatelj kot obvezno prilogo priložil svoji ponudbi. Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije vlagatelja je vso zahtevano dokumentacijo podpisal V. K., kot zakoniti zastopnik vlagatelja. Naročnik je navedel, da je v predračunu računska napaka v seštevku. V obrazcu za predračun je pri samem seštevku posameznih postavk res prišlo do računske napake v seštevku. Pravilno pa je navedena cena posameznih postavk. Zaradi navedenega bi naročnik, v skladu z 54. členom ZJN-1 v soglasju z vlagateljem lahko popravil računsko napako. Ta možnost je predvidena tudi v točki 20.2. razpisne dokumentacije. Naročnik je navedel, da bo morebitne računske napake preverjal šele po ugotovitvi, da je ponudba pravilna. Glede na to, da je ponudbo vlagatelja ocenil kot nepravilno, navedenega sploh ne bi smel preverjati, nikakor pa to ne more biti razlog za ugotovitev, da je ponudba vlagatelja nepravilna. Poleg tega pa vsebuje pogodba, katero je vlagatelj že podpisal, klavzulo ključ v roke, kar pomeni, da bi šel eventuelni riziko nižje cene, do katere je prišlo zaradi nepravilnega seštevka, na škodo vlagatelja, saj bi moral za nižjo ceno izvesti vsa zahtevana dela.
Vlagatelj še navaja, da je terminski plan v vlagateljevi ponudbi podan povsem pravilno, vendar ga očitno naročnik ni pravilno razumel. V terminskem planu se posamezne postavke (pod št. od 184. do 189.) prekrivajo. Glede na sposobnost računalniškega programa terminska oznaka pod št.183. predstavlja vsoto, saj ne upošteva prekrivanja posameznih rokov. Pod št. 190. je določen rok mehanske dovršitve del. Terminski plan je le instruktivne narave in ne predstavlja bistvene sestavine pogodbe. Namen terminskega plana je prikaz grafične realnosti ponudbe. Vlagatelj navaja, da naročnik ni podal posebnih zahtev glede priprave terminskega plana.
Vlagatelj ne soglaša z ugotovitvijo naročnika, da vsota situacij v finančnem planu ni skladna s ponudbeno ceno. Finančni plan, v skladu z ustaljeno prakso vsebuje le okvirne vrednosti posameznih postavk in skupne vrednosti, saj ni namenjen določanju posameznih bistvenih sestavin pogodbe, le-te so namreč vsebovane v drugih delih ponudbe vlagatelja. V skladu z ustaljeno prakso je naročnik v terminskem planu le zaokrožil posamezne postavke in vsoto vrednosti posameznih del. Da gre le za zaokroževanje zneskov, je po mnenju vlagatelja jasno že na prvi pogled, zaradi okroglosti vseh navedenih zneskov. Poleg tega se lahko planira le okrogle zneske. Nastala razlika v ceni predstavlja le 0,3% pogodbene vrednosti, kar je zanemarljivo, nedvomno pa navedeno ne more predstavljati razloga, da bi se ponudba vlagatelja štela kot nepravilna. Naročnik ni podal nobenih posebnih zahtev glede priprave finančnega plana.
Vlagateljeva ponudba po njegovem mnenju v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Razlogi, ki jih je naročnik navedel v obrazložitvi svojega sklepa, s katerim je ponudbe zavrnil kot nepravilne, so neutemeljeni, zato je tudi odločitev naročnika v tem sklepu nepravilna. Naročnik naj bi ponudbe ponudnikov obravnaval pretirano formalistično, s čimer naj bi kršil temeljno načelo gospodarnosti, določeno z 4. členom ZJN-1 in temeljno načelo zagotavljanja konkurence iz 5. člena tega zakona. Zaradi ravnanja naročnika, nastaja največja škoda proračunskim sredstvom, saj s tem naročnik le podaljšuje obdobje, v katerem je prisiljen najemati rezervoarski prostor.
Vlagatelj meni, da je naročnik zato, ker ponudba ponudnika, ki ga je naročnik preferiral, ne bi mogla biti izbrana, v ponudbah iskal povsem nesmiselne in nepomembne pomanjkljivosti, tako da je s tem opravičil odločitev, kakršno je sprejel s sklepom, z dne 09.04.2002 in bo lahko ponovil razpis.
Vlagatelj predlaga, da se sklep naročnika, z dne 09.04.2002, s katerim je vse tri ponudbe zavrnil kot nepravilne, razveljavi in da se ponovno opravi postopek presojanja ponudb ter ugotovi, da so vse tri ponudbe pravilne. Naročnik naj tako izbere najugodnejšega ponudnika, vlagatelju pa mora povrniti tudi revizijske stroške in sicer odvetniške stroške zaradi vložitve zahtevka za revizijo in znesek vplačane takse.

Naročnik zahtevek za revizijo zavrača kot neutemeljen (dokument št. 3717-39/dg-bs, z dne 30.04.2002), vztraja pri izpodbijanem sklepu in navaja, da vlagatelj lahko uveljavlja razloge za revizijo le v svojem imenu in ne tudi v imenu ostalih ponudnikov, saj ga le-ti za kaj takega niso pooblastili.
Naročnik meni, da je v sklepu o zavrnitvi vseh ponudb dovolj izčrpno utemeljil svojo odločitev in s tem razloge za zavrnitev vsake od ponudb.
Glede na to, da vlagatelj roka dovršitve ni vnesel v obrazec ponudbe, ni izpolnil zahteve naročnika kot je bila določene v razpisni dokumentaciji.
Glede revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanaša na zapisnik o odpiranju ponudb vlagatelj meni, da z vpisom rokov v zapisnik ni kršil načela enakopravnosti ponudnikov, sicer pa je ta revizijska navedba s stališča 5. odstavka 12. člena po mnenju naročnika že prepozna. Naročnik nadalje navaja, da vlagatelj ni predložil pooblastila za podpis ponudbe, ki je bilo izrecno zahtevano v navodilih ponudnikom v razpisni dokumentaciji.
Naročnik tudi meni, da vlagatelj sam priznava računsko napako v seštevku obrazca za predračun, pri čemer je potrebno poudariti, da gre za zelo veliko računsko napako v znesku 1.200.000,40 SIT. Zato poprava napake glede na druge pomanjkljivosti ni prišla v poštev.
V zvezi s terminskim planom naročnik meni, da je vlagatelj v vzorcu pogodbe (točneje v 9. členu), kot skupni rok za izvedbo pogodbenega obsega ponudil 240 dnevni rok, v terminskem planu pa skupni rok znaša 260 dni. Terminski plan izvedbe del mora biti vsekakor skladen z drugimi obveznimi dokumenti, v konkretnem primeru z vzorcem pogodbe.
Dejstvo je, da je vlagatelj v ponudbi navedel kot ponudbeno ceno 2.990.762.240,00 SIT, medtem ko je v finančnem planu kot vsoto situacij navedel 3.000.000.000,00 SIT. Razlika znaša 9.237.760,00 SIT in za naročnika ni zanemarljiva in nepomembna.
Glede na navedeno naročnik meni, da pri zavrnitvi vlagateljeve ponudbe ni ravnal pretirano formalistično in negospodarno, kot mu očita vlagatelj, temveč je svojo odločitev oprl na resne pomanjkljivosti v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja. Ker vlagateljeva ponudba v smislu 18. točke 1. odstavka 3. člena ni pravilna, jo je naročnik zavrnil.

Naročnik je dne 08.05.2002 od vlagatelja prejel dokument "odgovor vlagatelja na sklep naročnika, št. 3717-39/dg-bs, z dne 30.04.2002", z dne 06.05.2002, v katerem vlagatelj ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo in še navaja, da aktivna legitimacija v pravdnem postopku ni enaka aktivni legitimaciji v revizijskem postopku, saj je slednja specifične narave. Krog oseb, ki lahko vložijo zahtevek za revizijo je z zakonom določen zelo široko, domnevno kršitev v ravnanju naročnika pa lahko v skladu z zakonom uveljavlja vsak, ki mu je bila povzročena ali bi mu lahko bila povzročena škoda, kar pomeni, da ni potrebno, da se kršitev v ravnanju naročnika nanaša ravno na ponudbo vlagatelja. ZJN-1 določa različno postopanje glede na to, ali naročnik sprejme odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ali pa če naročnik izda obvestilo o oddaji javnega naročila. Tako 77. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, posebej natančno pa mora navesti razloge za zavrnitev vsake od ponudb. Obrazec ponudbe se vlagatelju ni zdel nejasen, zato od naročnika tudi ni zahteval pojasnila. Kot je vlagatelj že navedel, je obrazec ponudbe zavajajoč. Vlagatelj meni, da je naročnikova zahteva glede predložitve pooblastila za podpis ponudbe nesmiselna, saj bi oseba vlagatelja, ki je podpisala ponudbo g. V. K., glede na to, da je istočasno zakoniti zastopnik vlagatelja, morala sam sebi dati pooblastilo za podpis ponudbe. Naročnik naj bi namenoma zamolčal, da gre za računsko napako, ki bi šla glede na to, da pogodba vsebuje klavzulo ključ v roke, na škodo vlagatelja in ne na škodo naročnika. Navedeni znesek pa glede na celoten pogodbeni znesek predstavlja 0,04 % ponudbene cene ponudbe vlagatelja.
Prav tako je vlagatelj priglasil za sestavo odgovora 500 točk po odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV.

Naročnik je z dopisom št. 3717-44/dg-bs, z dne 09.05.2002, Državni revizijski komisiji dne 10.05.2002 odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik navaja, da je vlagateljevo pojmovanje aktivne legitimacije v revizijskem postopku napačno in opozarja na določilo prvega odstavka 54. člena ZJN-1, na podlagi katerega naročnik lahko v soglasju s ponudnikom popravi morebitne računske napake, ni pa to naročnikova dolžnost. Glede ostalih revizijskih navedb se naročnik sklicuje na svoj sklep, z dne 30.04.2002, in predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljeni.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije najprej preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je dne 21.05.2002, v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN od naročnika zahtevala, naj ji dostavi manjkajočo dokumentacijo, ki jo je naročnik posredoval 22.05.2002.


Kar se tiče vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na domnevno pravilnost ponudb ostalih dveh ponudnikov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so preveč splošne, saj v zvezi z njimi vlagatelj ne navaja nič drugega kot to, "da sta tudi ti dve ponudbi pravilni". Takšnih, zgolj pavšalnih navedb pa Državna revizijska komisija ne more preveriti, saj vlagatelj (domnevnih) kršitev z ničemer ni konkretiziral in/ali podkrepil z dejstvi in dokazi.

Kar zadeva trditev vlagatelja o tem, da ni navedel roka za izvedbo del v obrazcu ponudbe, zgolj iz razloga, ker je slednji nepregleden, nejasen in zavajajoč, je Državna revizijska komisija najprej preučila zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na obrazec ponudbe. V razpisni dokumentaciji (navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe - poglavje 1) je naročnik v točki 6.1 (točka 6 - vsebina razpisne dokumentacije) zapisal, da razpisno dokumentacijo sestavljajo dokumenti in drugi dokumenti in dodatki, izdani v skladu s podčlenom 8.1, in med njimi v točki 3, obrazec ponudbe. V točki 9.1 navodil ponudnikom (točka 9 - dokumentacija, ki je sestavni del ponudbe) je naročnik nadalje zapisal, da sestavljajo ponudbo dokumenti navedeni v tej točki, med njimi v točki 1, obrazec ponudbe, pravilno izpolnjen na način, opisan v razpisni dokumentaciji, z vsemi zahtevanimi podatki, žigosan in podpisan s strani pooblaščenega predstavnika ponudnika. Naročnik je v točki 20.1 navodil ponudnikom (točka 20 - pregled ponudb) izrecno opozoril ponudnike, da bo (komisija) po pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovil(a), ali so ponudbe pravilne, to je, ali so pravočasne in ali v celoti izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije. V primeru, da ponudba ne bo izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, bo kot nepravilna zavrnjena.
Naročnik je v razpisno dokumentacijo (poglavje 3) priložil obrazec ponudbe, v katerega so morali ponudniki v vnaprej pripravljen tekst vpisati številke dopolnil razpisne dokumentacije, ponujeno ceno (z zneskom tako v besedi kot tudi v številki), rok dovršitve s številom koledarskih dni (s številko in besedo) in datum ter podpis odgovorne osebe s položajem le-te in z žigom. Iz pregleda ponudbene dokumentacije vseh treh udeleženih ponudnikov je razvidno, da obrazec ponudbe, ki ga je v ponudbo predložil vlagatelj (in ponudnik Energogroup d.o.o., Ljubljana) ni bil v celoti predložen tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj (in ponudnik â??) je v svojo ponudbo priložil obrazec ponudbe v katerega ni vpisal "roka dovršitve do izdaje potrdila o funkcionalnem prevzemu".
Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je do pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi prišlo nehote in/ali zaradi (dveh) različnih tehnik izpolnjevanja predmetnega obrazca (nekje so morali ponudniki vpisati zahtevane podatke v prazen prostor označen s prekinjeno črto, na drugem mestu pa le v prazen prostor), vendar pa je potrebno istočasno tudi ugotoviti, da je imel vlagatelj možnost, da bi naročnika zaprosil za pojasnila. Na takšno možnost je bil v razpisni dokumentaciji izrecno opozorjen v točki 7 (obrazložitve v zvezi z razpisno dokumentacijo), a je kot izhaja iz dokumentacije iz spisa (vsaj glede obravnavane revizijske navedbe) ni izkoristil.
S tem v zvezi je potrebno opozoriti vlagatelja, da je ponudnik tisti, ki je odgovoren za vsebino oddane ponudbe. Naročnik na podlagi prvega odstavka 54. člena ZJN-1 sicer res lahko zahteva od ponudnikov dodatna pojasnila, da bi si pomagal pri pregledu, vrednotenju in primerjavi ponudb, vendar pri tem ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe. Navedeno določilo je potrebno razumeti tako, da naročnik med postopkom pregledovanja in ocenjevanja ponudbe konkretnega ponudnika ne sme pozvati k dopolnitvi ponudbe s podatkom, ki ga ponudnik, kljub temu, da je bil le-ta izrecno zahtevan, ponudbi ni priložil. Z opisanim ravnanjem bi naročnik naknadno pozvanega ponudnika obravnaval bolj ugodno od preostalih ponudnikov in bi tako kršil tudi načelo enakopravnosti vseh ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila (7. člen ZJN-1).
Ob opisanem dejanskem stanju, je naročnik na podlagi razpisnih pogojev, ob hkratnem spoštovanju načela enakopravnosti, ravnal povsem pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno. ZJN-1 v 18. točki 1. odstavka 3. člena, pojasnjuje, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz 2. odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Torej je zavrnitev nepravilne ponudbe naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji, kot si napačno predstavlja vlagatelj, ki takšno ravnanje zahteva in zagovarja z utemeljitvijo, "da mora naročnik vsako posamezno ponudbo presojati kot celoto, ne pa se omejiti na posamezne listine" in "da je naročnik ponudbo obravnaval pretirano formalistično, s čimer je kršil temeljno načelo gospodarnosti".

Glede ne ugotovljeno, so vse ostale zatrjevane kršitve, ki se nanašajo na (ne)pravilnost tudi drugih elementov vlagateljeve ponudbe z zahtevami iz razpisne dokumentacije brezpredmetne, zato se Državna revizijska komisija o njih ni izrekala.
Državna revizijska komisija ravno tako ni obravnavala tistih navedb vlagatelja, za katere je ocenila, da so s stališča 5. odstavka 12. člena ZRPJN prepozne. Državna revizijska komisija se tako ni opredelila do navedbe vlagatelja, ki se nanaša na trenutek odpiranja ponudb, saj gre pri le-tej za očitek, ki bi ga vlagatelj mogel in moral uveljaviti najkasneje do izpodbijane odločitve o zavrnitvi vseh (treh) ponudb.

Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi, pa Državna revizijska komisija vseeno opozarja vlagatelja, da ZJN-1 zavrnitve vseh ponudb, četudi so le-te formalno pravilne, ne prepoveduje. Nasprotno. Navedenemu je namenjena določba 77. člena ZJN-1, iz katere je mogoče jasno razbrati, da zakon dopušča možnost, da naročnik kljub formalno uspešno izvedenem postopku oddaje javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšem ponudnikom. To določilo pa je potrebno presojati v povezavi s splošnimi pravili obligacijskega prava.
V zvezi s tem je v 77. členu ZJN-1 določeno, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora posebej natančno navesti razloge za zavrnitev, ter da mora takoj pisno obvestiti ponudnike o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek. Tudi naročnik si je v obravnavanem primeru, z razpisno dokumentacijo, izrecno pridržal pravico, da ne sklene pogodbe z nobenim ponudnikom, tudi v primeru, če bi bile le-te pravilne. Naročnik je namreč v 22. točki navodil ponudnikom (zavrnitev ponudb) izrecno zapisal, "da si pridržuje pravico sprejeti ali zavrniti katerokoli ponudbo pri čemer mora svojo odločitev pisno utemeljiti. Naročnik bo o odločitvi, da ne izbere nobene ponudbe in o razlogih za takšno odločitev pisno obvestil vse ponudnike, ki so oddali ponudbe in jih hkrati obvestil, ali bo začel novi postopek oddaje javnega naročila."

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1. izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijsko komisija zahtevku ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2. izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23.člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??



â??

Natisni stran