018-084/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članov â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za oddajo naročila gradnje po odprtem postopku za izbiro izvajalca za "Ureditev centralnega parkirišča za tržnico â??, parkirišča na â??" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??(v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

1.) Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2.) Naročnik objavi nov rok za oddajo ponudb za II. sklop: dobava in montaža elementov parkirnega sistema (dobava in montaža zapornic, nadzorne enote, ročne blagajne in avtomatske blagajne), na način kot je bil objavljen javni razpis.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. .., z dne ..., pod štev. objave Ob-..., objavil razpis za oddajo javnega naročila po odprtem postopku za ureditev centralnega parkirišča za tržnico â?? parkirišča â?? ter popravek omenjenega razpisa v Uradnem listu RS, štev. â??, z dne â??., pod štev. objave Ob-â?? Navedeni razpis obsega dva sklopa, in sicer:
I. sklop: Prometna ureditev parkirišč (gradbena dela, oprema, odvodnjavanje), dobava in namestitev pomožnega montažnega objekta velikosti 9,20 m2 po popisu iz razpisne dokumentacije ter izvedba elektroenergetskega in telefonskega priključka; in
II. sklop: Dobava in montaža elementov parkirnega sistema (dobava in montaža zapornic, nadzorne enote, ročne blagajne in avtomatske blagajne).

Vlagatelj je dne 19.4.2002, še pred javnim odpiranjem ponudb, zahteval revizijo postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik v Uradnem listu objavil popravek predmetnega javnega razpisa, s katerim je popravil opis II. sklopa tako, da je med elementi parkinega sistema izpustil možnost parkirnega avtomata. Vlagatelj dalje navaja, da je ob proučitvi objave in pregledu razpisne dokumentacije ugotovil, da je objava in posledično razpisna dokumentacija nezakonita in diskriminatoma. Javni razpis, skupaj s popravkom, kot je razvidno iz prevzete razpisne dokumentacije za oddajo dela v II. sklopu: dobava in montaža elementov parkirnega sistema (dobava in montaža zapornic, nadzorne enote, ročne blagajne in avtomatske blagajne), po vlagateljevem mnenju ne upošteva vseh tehničnih in tehnoloških možnosti, ki bistveno in dokazano zmanjšujejo stroške investicije in poslovanja, kar je po vlagateljevem prepričanju v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev iz 5. (pravilno: 4.) člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1). Navedeno nasprotje vlagatelj utemeljuje z naslednjimi navedbami:
- Iz razpisne dokumentacije je v točki A.2 Elementi parkirnega sistema razvidno, da je naročnik določil elemente parkirnega sistema tako, da bo uporabnik ob vstopu na parkirišče najprej pridobil magnetno kartico (ura in datum vstopa), pred izhodom s parkirišča plačal parkirnino na blagajni in s potrjeno magnetno kartico odprl izhod s parkirišča.
- Poleg tega je naročnik predvidel tudi plačevanje parkirnine z avtomatsko blagajno na gotovino (bankovci) z možnostjo nadgradnje z drugimi plačilnimi sredstvi.
- Predvidena rešitev sistema parkiranja temelji na gotovinskem poslovanju z ročno in avtomatsko blagajno, z uporabo magnetnih kartic kot medija za določanje časa parkiranja.
- Ponujena tehnologija terja v času delovanja ročne blagajne fizično prisotnost osebe, ki obračunava parkirnino, in urejeno poslovanje z gotovino.
- Naročnik bo imel stroške dela za najmanj troje stalno zaposlenih blagajničarjev.
- Naročnik bo imel za vsako parkiranje spremenljive stroške magnetnih kartic in stroške izdaje računa.
- Naročnik bo imel stroške poslovanja z gotovino (varovanje, zavarovanje, pobiranje gotovine, obračunavanje, polaganje na račun, provizije...).
- Naročnik bo nosil tveganje neplačevanja zaradi ponarejanja medijev, še posebej v času delovanja avtomatske blagajne.
- Naročnik bo iz poslovanja moral pokriti investirani znesek.
- Sodobne rešitve na področju parkiranja omogočajo brezgotovinsko plačevanje parkiranja. Te rešitve so v Sloveniji prisotne že od leta 1998. Trenutno je mogoče brezgotovinsko plačevanje na parkirnih avtomatih z uporabo plačilno-kreditnih kartic, GSM aparatov in telefonskih kartic. Potencialno število imetnikov brezgotovinskih medijev v Sloveniji, brez upoštevanja tujih obiskovalcev, že presega število 2.000.000.
- Sodobne rešitve odpravljajo naročnikom naslednje stroške:
- Stroške dela blagajničarjev.
- Stroške magnetnih kartic in izdajanja računov.
- Stroške poslovanja z gotovino (varovanje, zavarovanje, pobiranje gotovine, obračunavanje, polaganje na račun, provizije...).
- Tveganje neplačevanja in ponarejanja plačilnih medijev nosi operater parkirnih avtomatov.
- Nakup avtomatske blagajne ni potreben.
- Investicijo v elemente parkirnega sistema lahko v celoti prevzame operater parkirnih avtomatov in jo krije iz parkirnine.
- Naročnik je s popravkom razpisa, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 28/02, ko je iz II. sklopa črtal dobavo in namestitev parkirnih avtomatov, odložil možnost ureditve parkiranja na â?? in parkirišču â??, s tem pa je odložil prejem prihodkov iz tega naslova. Navedene prihodke bi lahko začel prejemati brez dodatnih vlaganj v nakup parkirnih avtomatov, v kolikor bi razpisal zgolj zagotavljanje brezgotovinskega načina pobiranja parkiranja z operaterstvom parkirnih avtomatov.
Vlagatelj v zahtevku za revzijo nadalje navaja, da je naročnik z razpisano rešitvijo dobave in montaže elementov parkirnega sistema ter zavrnitvijo variantnih možnosti po njegovem prepričanju tudi bistveno omejil število ponudnikov in s tem omejil konkurenco, kar je po vlagateljevem mnenju v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1). Nasprotje z načelom zagotavljanja konkurence vlagatelj utemeljuje z naslednjimi trditvami:
- Določitev sistema parkiranja na podlagi plačevanja parkiranja z gotovino je izločilo ponudnike sistemov brezgotovinskega plačevanja parkiranja, čeprav je naročnik seznanjen najmanj z vlagateljevim sistemom brezgotovinskega plačevanja parkiranja.
- Naročnik je izrecno zavrnil variantne možnosti, kar je razvidno tako iz objave razpisa kot tudi iz odgovorov na vprašanja, z dne 17.4.2002 ("V ponudbi je potrebno ponuditi samo l plačilni avtomat - avtomatsko blagajno, kot je navedeno v popisu.")
- Naročnik je število ponudnikov še dodatno omejil tudi s popravkom razpisa, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 28/02, ko je iz II. sklopa črtal dobavo in namestitev parkirnih avtomatov, čeprav je iz razpisne dokumentacije v točki A.2 Elementi parkirnega sistema razvidno, da ponujena oprema za centralno parkirišče mora omogočati kontrolo nad delovanjem dislociranih parkirišč, na katerih se bo parkirnino obračunavalo s pomočjo parkirnih avtomatov (povezave preko GSM oz. telefonskih linij). Ponudniki parkirnih avtomatov z brezgotovinskim plačevanjem parkiranja ne bodo mogli sodelovati pod enakimi pogoji pri dobavi in namestitvi parkirnih avtomatov, ker bo izbrani sistem gotovinskega plačevanja, z uporabo magnetnih kartic, na centralnem parkirišču za tržnico â??določal osnovne značilnosti načina plačevanja. Uvajanje različnih sistemov plačevanja parkirnine na različnih lokacijah je možno, a v okviru enega mesta â?? je to za uporabnike neprijazno. Poleg tega pa, če bo mogoče brezgotovinsko plačevati na parkirnih avtomatih, zakaj ne bi tega delali že danes na centralnem parkirišču"
Vlagatelj meni, da bi mu bila zaradi takega ravnanja naročnika povzročena velika materialna škoda, saj mu je dejansko vnaprej onemogočena dodelitev konkretnega objavljenega naročila in tudi vseh nadaljnjih naročil, ki bodo kot pogoj postavljale kompatibilnost sistema, kar pomeni (upoštevaje načelo gospodarnosti) kar vseh v zadevnih javnih potrebah.
Na podlagi vsega navedenega vlagatelj predlaga naročniku, da skladno z 11. členom ZRPJN, takoj zadrži vse nadaljnje aktivnosti v obravnavanem postopku javnega naročila ter da njegovemu zahtevku za revizijo ugodi tako, da v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za ureditev centralnega parkirišča za tržnico â??. parkirišča na â??, št. II-9/37 Ob-66232 in popravek št. 9/42 Ob- 66626 ter ga oblikuje na novo, tako da:
- omogoči variantno naročilo,
- naročnik kot variantno naročilo predvidi tudi brezgotovinski način plačevanja parkiranja tako, da pri razpisni dokumentaciji v točki A.2 Elementi parkirnega sistema umesti tudi elemente sistema brezgotovinskega plačevanja parkiranja,
- naročnik kot variantno naročilo predvidi tudi možnost soinvestiranja ter upravljanja elementov parkirnega sistema s strani ponudnikov.
Vlagatelj meni, da je zahtevek za revizijo javnega razpisa utemeljen, ne samo s stališča zagotavljanja načela gospodamosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (naročnik naj bi izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo), ampak tudi s stališča načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, ki je v sedanji obliki razpisa po njegovem prepričanju omejena.
Naročnik je dne 30.4.2002, s sklepom št. 11-9/51, zavrnil navedeni zahtevek za revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je očitni interes vlagatelja, da bi naročnik spremenil (priredil) razpis tako, da bi lahko vlagatelj vanj tudi soinvestiral, predvsem pa soupravljal. Zato naročnik najprej poudarja, da je, kakor izhaja iz Odloka o izbirni lokalni gospodarski javni službi "upravljanje določenih javnih parkirišč" (Ur.l RS, št. 45/2001), izključni izvajalec javne službe, ki se nanaša na upravljanje predmetnih parkirišč, naročnik - javno podjetje â?? Naročnik tudi opozarja, da odlok lokalne skupnosti ne daje nikakršne pravne podlage, da bi lahko izvajalec javne službe prenašal upravljanje oziroma soupravljanje javne službe tudi na druge subjekte zasebnega prava ter da kakršnakoli možnost soupravljanja ali soinvestiranja, četudi bi bila dopustna, ne more biti predmet odločanja v postopkih javnega naročanja. Po mnenju naročnika pa je potrebno dodatno izpostaviti tudi, da je naročnik, glede na predhodna preverjanja, ugotovil, da je vlagatelj tudi verjetno edini ponudnik sistema opremljanja parkirišč, ki je v svojem bistvu prirejen skupnemu upravljanju, oziroma trženju. Glede na to bi bilo po naročnikovem mnenju povsem nevzdržno in nedopustno, da bi naročnik mimo pooblastil in dolžnosti, ki jih ima po prej navedenem odloku (ki se nanašajo na samostojno opravljanje javne službe), na podlagi samega razpisa prenesel del upravljanja javne službe nekomu, ki tega ne sme izvajati.
Glede očitkov, da naročnik ni predvidel brezgotovinskega načina plačevanja parkiranja pa je po naročnikovem mnenju potrebno odgovoriti s sledečimi dejstvi:
- Izpodbijani razpis javnega naročila omogoča, kakor izhaja iz same razpisne dokumentacije, sodelovanje ponudnikov ne glede na tehnične karakteristike plačevanja, s tem da morajo biti osnovne značilnosti, ki so zajete v popisu, sestavni del vseh ponujenih sistemov. Osnovne karakteristike so zajete v popisu del (A2 Elementi parkirnega sistema točka 1 - 4 alinea avtomatska blagajna), in sicer:
Avtomatska blagajna za zunanjo montažo, opremljena s čitalcem magnetnih parkirnih kartic, z možnostjo plačila s pomočjo bankovcev (10, 20, 50, 100, 200, 500, 1000 SIT) in magnetnih kartic ter z možnostjo nadgradnje z kovanci in drugimi plačilnimi sredstvi. Sistem mora biti opremljen z enoto za polnjenje magnetnih kartic za predplačniški sistem. Uporabniški displej mora biti minimalno v štirih jezikih. Sistem mora biti opremljen s tiskalnikom za tiskanje potrdil o plačilu.
- S takim sistemom je po naročnikovem mnenju omogočen pristop vsem ponudnikom. S tem je omogočeno vsem bodočim uporabnikom plačevanje parkirišča z vsemi možnimi plačilnimi sredstvi. Le tak način je do ponudnikov in bodočih uporabnikov nediskriminatoren. Da je bila odločitev naročnika nediskriminiratorna do ponudnikov pa po njegovem mnenju jasno izhaja tudi iz dejstva, da so se na razpis, preden je bil zaradi zahtevka za revizijo zadržan, prijavili trije ponudniki na drugi sklop (oprema) ter dva ponudnika na prvi sklop razpisa (gradbeni del).
- V zvezi s trditvijo vlagatelja, da je naročnik število ponudnikov še dodatno omejil s popravkom razpisa objavljenega v Ur.l. RS, štev. â??, ko je iz II. sklopa črtal parkirne avtomate, je po naročnikovem mnenju potrebno pojasniti, da bo sistem bodoče ureditve ostalih parkirišč imeti enake karakteristike plačevanja kot avtomatska blagajna (plačevanje z gotovino, predplačniško plačevanje ter brezgotovinsko plačevanje enako kot je zahtevano v popisu za avtomatsko blagajno), ker naročnik smatra, da je edino tak način in možnosti plačevanja parkirnine prijazen do uporabnika.
Na koncu naročnik navaja, da je odločitev o tem, kdaj in na kakšen način bo izvedel ureditev opremljanja drugih parkirišč (katerih opremljanje ni del tega postopka javnega naročanja), legitimna in samostojna pravica naročnika, v katero vlagatelj ne more posegati ter da vlagatelj lahko kvečjemu izpodbija odločitve, ki se nanašajo na ta postopek naročanja, kolikor so seveda sporne z vidika predpisov, ki urejajo javno naročanje, nikakor pa ne more utemeljevati svojega zahtevka z dejstvi, ki se nanašajo na poslovne odločitve naročnika, kdaj in kako bo uredil tudi ostala parkirišča. Navedene poslovne odločitve, so namreč v pretežni meri odvisne od finančnih sredstev, ki jih ima naročnik na voljo, ter od drugih ekonomskih dejavnikov. Naročnik predlaga Državni revizijski komisiji, da zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

Vlagatelj je z dopisom, štev. 262/02-JF, z dne 3.5.2002, na podlagi 1. odstavka 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 9.5.2002 (dopis naročnika, štev. I-9/51), na podlagi 2. odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila Državni revizijski komisiji v pristojno odločanje.

Državna revizijska komisija je dne 21.5.2002 pozvala vlagatelja in dne 22.5.2002 naročnika za dodatna pojasnila na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN, ki jih je prejela od vlagatelja dne 22.5.2002 ter od naročnika dne 27.5.2002.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil naročnika in vlagatelja, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN sprejela sklep, s katerim se revizijski zahtevek zavrne kot neutemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot zainteresirani ponudnik v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

Kot je mogoče razbrati iz zahtevka za revizijo, se vlagatelj ne strinja z razpisano ureditvijo parkirnega sistema, ki je predmet obravnavanega javnega naročila v II. sklopu razpisanih del - "Dobava in montaža elementov parkirnega sistema (dobava in montaža zapornic, nadzorne enote, ročne blagajne in avtomatske blagajne") in jo je naročnik opisal v razpisni dokumentaciji pod točko A.2 "Elementi parkirnega sistema". Razpisanim delom, ki se nanašajo na I. sklop obravnavanega javnega naročila ("Prometna ureditev parkirišča ... ") vlagatelj ne nasprotuje, zato Državna revizijska komisija I. sklopa razpisanih del v tem revizijskem postopku ni obravnavala.

Vlagatelj trdi, da naročnik z razpisano ureditvijo parkirnega sistema v II. sklopu naročila ni upošteval vseh obstoječih tehničnih in tehnoloških možnosti, ki bi po njegovem mnenju bistveno zmanjšale stroške investicije in poslovanja. S tem naj bi naročnik prekršil 4. člen ZJN-1 (načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev).

ZJN-1 v 4. členu določa, da mora naročnik z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila. V zvezi s temeljnimi načeli Državna revizijska komisija uvodoma opozarja, da temeljna načela javnega naročanja praviloma niso neposredno uporabljiva, ampak zavezujejo šele preko posameznih pravil ZJN-1, v katerih so konkretizirana. Temeljna načela so v konkretnih pravilih zakona opredeljena različno, odvisno od namena, ki mu ta pravila sledijo. Trditev o kršitvi določenih načel javnega naročanja, brez navedb o kršitvah posameznih določb ZJN-l, tudi ni mogoče neposredno preveriti. Kot to velja za vsa temeljna načela javnega naročanja, tudi načelo iz 4. člena ZJN-1 (načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev) ni neposredno zavezujoča pravna norma, ampak služi predvsem temu, da pomaga pri razumevanju področja javnega naročanja, postavlja enega od ciljev javnega naročanja (gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi, s katerimi se opravlja določena javna nabava) ter je ena od podlag (argumentov) pri razlagi drugih, neposredno zavezujočih pravil zakona. Enako kot vsa načela javnega naročanja ima tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev v tem smislu predvsem interpretativno in usmerjevalno naravo. Načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev zahteva, da se postopki javnih naročil, na podlagi katerih se opravljajo nakupi blaga in storitev v javnem sektorju izvedejo s čim manjšimi sredstvi, da porabljena sredstva zagotavljajo ustrezno kakovost in da predmeti javnih naročil sledijo potrebam javnega sektorja. Ocena o gospodarni in učinkoviti porabi javnih sredstev pri konkretnem javnem naročilu je praviloma odvisna od vrste različnih okoliščin - sedanjih in prihodnjih potreb naročnika, njegovih finančnih zmožnosti, razvojnih usmeritev ipd.. Z revizijo postopkov javnega naročanja je po ZRPJN zagotovljeno pravno varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil, in sicer Državna revizijska komisija presoja (na predlog vlagatelja in v mejah njegovega zahtevka), ali je naročnik ravnal po pravilih zakona, ki določa pogoje in postopek za oddajo javnega naročila (materialna zakonitost) in pravilih o pravnem varstvu (formalna zakonitost). Vlagatelj v obravnavanem primeru sicer zatrjuje, da je tehnična rešitev parkirnega sistema, ki ga nudi, bolj ekonomična in gospodarna od tiste, ki jo je razpisal naročnik, vendar za svojo trditev ni predložil nikakršnih dokazov (5. točka 3. odstavka 12. člena ZRPJN), na podlagi katerih bi naročnik in/ali Državna revizijska komisija lahko preverila, v čem se (vrednostno) kažejo zatrjevane ekonomske prednosti oziroma pomanjkljivosti, kar bi posledično lahko privedlo do drugačne odločitve v tem revizijskem postopku.

V zvezi z očitki vlagatelja, ki se nanašajo na razpisano rešitev parkirnega sistema, kakršnega želi vpeljati naročnik (torej na sam predmet javnega naročila), je potrebno opozoriti, da ZJN-1 praviloma ne posega v določanje potreb naročnika, na podlagi katerih le-ta oblikuje predmet javnega naročila. ZJN-l v 15. členu določa, le da naročnik lahko prične s postopkom oddaje tega naročila, ko so izpolnjeni določeni pogoji, in sicer: "Naročnik sme pričeti s postopkom oddaje javnega naročila, če je javno naročilo predvideno v načrtu nabav in so v proračunu Republike Slovenije, proračunu lokalne skupnosti ali finančnem načrtu predvidena sredstva. Sredstva za posamezno javno naročilo ne smejo presegati zneska, določenega s predpisom, ki ureja izvrševanje proračuna in javno financiranje. Če traja izvajanje javnega naročila več let, morajo biti obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjih letih, dogovorjene v višini, ki jih določa predpis o izvrševanju proračuna za posamezno leto." Potrjen predmet in obseg javnega naročila je podlaga za prehod iz predrazpisne v razpisno fazo in za začetek postopka oddaje javnega naročila. Kot rečeno, pravila javnega naročanja (ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi) praviloma ne posegajo v določanje in oblikovanje potreb naročnika. Potrebe javnih naročnikov so vezane na izvajanje njihovih funkcij, katere so jim bile poverjene s predpisi, ki urejajo njihovo ustanovitev, organizacijo in obseg izvrševanja poverjene-jim dejavnosti oziroma njihovo poslovanje. Oblikovanje potreb naročnika je zato po naravi stvari v prvi vrsti vezano na odgovornost za pravilno in zakonito izvajanje dejavnosti naročnika (njegovo poslovanje) ter je kot tako stvar naročnikovih strateških poslovnih odločitev, v katere pa pravila o javnem naročanju ne morejo neposredno poseči.

Ob vsem doslej navedenem je potrebno ugotoviti, da Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni pristojna tehtati med argumenti, ki jih vlagatelj navaja kot pomanjkljivosti rešitve sistema parkiranja, kot je opisan pod točko A.2 razpisne dokumentacije (stroški dela blagajničarjev, izdajanja računov, poslovanja z gotovino itd.) ter tistimi argumenti, ki jih vlagatelj navaja kot prednosti sistema, temelječega na brezgotovinskem načinu pobiranja parkirnine z operaterstvom parkirnih avtomatov - to je, razsojati o tem, kateri od obeh parkirnih sistemov je glede na potrebe naročnika učinkovitejši in/ali gospodarnejši. Odločitev o tem, kakšne oziroma katere rešitve sistema parkiranja potrebuje oziroma želi naročnik uvesti v okviru izvajanja javne gospodarske službe, ki mu je bila, kot izključnemu izvajalcu, zaupana z določbo 3. člena Odloka o izbirni lokalni gospodarski javni službi "upravljanje določenih javnih parkirišč", je po naravi stvari naročnikova poslovna odločitev, za katero je v skladu s 14. členom navedenega odloka naročnik odgovoren pristojnim organom lokalne skupnosti. O smotrnosti ali nesmotrnosti tovrstnih poslovnih odločitev naročnika v predrazpisni fazi Državna revizijska komisija ne more razsojati, ampak se o njih lahko izrečejo le organi lokalne skupnosti, ki je naročniku zaupala izvajanje javne službe "upravljanja določenih javnih parkirišč" in je tudi zadolžena za nadzor nad njenim izvajanjem.

Pač pa je Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku skrbno preverila vlagateljeve očitke o tem, da naj bi naročnik z razpisano rešitvijo dobave in montaže elementov parkirnega sistema ter zavrnitvijo variantnih možnosti, bistveno omejil število ponudnikov in s tem omejil konkurenco, oziroma da ponudniki parkirnih avtomatov z brezgotovinskim plačevanjem parkiranja ne bodo mogli sodelovati pod enakimi pogoji pri dobavi in namestitvi parkirnih avtomatov, ker bo že izbrani sistem gotovinskega plačevanja, z uporabo magnetnih kartic, na centralnem parkirišču določal osnovne značilnosti načina plačevanja na dislociranih parkiriščih - kar vse naj bi bilo po vlagateljevem mnenju v nasprotju z določbo 5. člena ZJN-1 (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki). V zvezi z navedenimi očitki vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN vlagatelja in naročnika zaprosila za dodatna pisna pojasnila.

Vlagatelj je v pisnih pojasnilih, katera je Državni revizijski komisiji na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN poslal po e-pošti, dne 22.5.2002, pojasnil, da izpis vstopnega časa na termično občutljiv ali soroden papir ter kodiranje s črtno kodo omogoča isto funkcijo kot magnetna kartica vendar z bistveno nižjimi stroški za izdani listek. Enako po vlagateljevem mnenju velja pri določanju identifikacije opravljenega plačila, kjer tehnologija optičnega branja omogoča enako funkcijo kot branje magnetnega zapisa, vendar ceneje in zanesljiveje. Ponudniki tehnologije magnetnih kartic, je pojasnil vlagatelj, niso isti kot ponudniki tehnologije črtne kode in optičnega branja, zato so slednji po njegovem mnenju izločeni oziroma omejeni pri dajanju ponudbe za izvedbo funkcije določanja vstopnega časa in identifikacije opravljenega plačila. Vlagatelj je tudi opozoril, da je naročnik predplačniško plačevanje predvidel s sistemom polnjenja magnetnih kartic. Navedeno razmerje je po vlagateljevem mnenju mogoče urediti tudi z drugimi mediji, kot so na primer čip kartice. S tem, ko je naročnik določil magnetno kartico kot medij za določanje vstopnega časa in identifikacije opravljenega plačila, je po vlagateljevem prepričanju izločil oziroma omejil ponudnike za ureditev predplačniških razmerij.
Vlagatelj je opozoril tudi na dejstvo, da je naročnik predvidel gotovinsko plačevanje parkirnine z ročno in avtomatsko blagajno. V točki A2 Elementi parkirnega sistema, točka 1, 4. alinea - avtomatska blagajna, je naročnik predvidel, pojasnjuje vlagatelj, poleg plačevanja z bankovci, možnost nadgradnje s kovanci in drugimi plačilnimi sredstvi - ni pa določil ne roka možne nadgradnje ne vrst plačilnih sredstev. V svojih pojasnilih je naročnik jasno izpostavil, da mora biti ponujena naprava opremljena po popisu (branje magnetnih kartic in plačevanje z gotovino). S tem v zvezi vlagatelj pojasnjuje, da sodobne rešitve na področju parkiranja omogočajo brezgotovinsko plačevanje parkiranje, da so te rešitve v Sloveniji prisotne že od leta 1998 (trenutno je mogoče brezgotovinsko plačevanje na parkirnih avtomatih z uporabo plačilno-kreditnih kartic, GSM aparatov in telefonskih kartic) ter da potencialno število imetnikov brezgotovinskih medijev v Sloveniji, brez upoštevanja tujih obiskovalcev, že presega število 2.000.000. Naročnik je imel po vlagateljevem mnenju možnost jasne določitve vrst brezgotovinskih plačilnih medijev, kakor tudi takojšnje uporabe le-teh za plačevanje, vendar je z danim popisom izločil ponudnike sistemov brezgotovinskega plačevanja parkiranja, čeprav je seznanjen s sistemi brezgotovinskega plačevanja parkiranja.
Na koncu je vlagatelj pojasnil še, da je naročnik v popisu plačilnega avtomata določil, da bo sistem bodoče ureditve ostalih parkirišč moral imeti enake karakteristike plačevanja kot avtomatska blagajna, na ta način pa je določil tudi, da bodo bodoče karakteristike ureditve ostalih parkirišč plačevanje z gotovino in z magnetnimi karticami. Nedoločenost ostalih možnih medijev plačevanja po vlagateljevem mnenju ne daje možnosti ponudnikom brezgotovinskega načina plačevanja, da sodelujejo v prvi fazi razpisa in s tem, da ponudijo rešitve, ki bodo uporabne tudi v sistemu bodoče ureditve ostalih parkirišč. Vlagatelj opozarja, da naročnik ne daje nobenih zagotovil, da bo zaradi pravic nad tehnologijo magnetnih kartic dal na razpolago ustrezne tehnološke podatke, ki bi drugim ponudnikom dale možnost sodelovanja v dajanju ponudb za parkirne avtomate, z možnostjo plačevanja na gotovino, magnetne kartice in brezgotovinsko plačevanje. Naročnik pa po mnenju vlagatelja v razpisu tudi ni natančno določil elementov kompatibilnosti sistema parkirnih avtomatov, ker v prvi fazi ni določil in dal možnosti uporabe vsem možnih medijev plačevanja ter je s tem izločil oziroma omejil ponudnike, ki že danes zagotavljajo sisteme parkiranja s parkirnimi avtomati in brezgotovinskim načinom plačevanja parkirnine.

V zvezi z zgoraj navedenimi pojasnili vlagatelja je naročnik v svojem dopisu, štev. II-9/51, z dne 27.5.2002, pojasnil, da je bilo v razpisni dokumentaciji zahtevano obvezno plačilno sredstvo z gotovino in magnetno kartico ter z možnostjo nadgradnje s kovanci in drugimi plačilnimi sredstvi - torej tudi načini, ki jih ponuja vlagatelj.
Naročnik je dalje pojasnil, da na podlagi razpisa od ponudnikov pričakuje, da bodo ponudili poleg obveznega tudi ostala plačilna sredstva, zaradi česar ni potrebno definirati rokov nadgradnje.
Naročnik je tudi pojasnil, da je po opravljenem tržnem poizvedovanju pred izvedbo razpisa, prišel do ugotovitve, da način plačila, ki ga zahteva (gotovinsko in z magnetno kartico) in z drugimi plačilnimi sredstvi (brezgotovinski plačilni sistem), ponuja v paketu več ponudnikov oziroma proizvajalcev predmetne opreme.
Naročnik je pojasnil še, da je zahteva naročnika po nadzoru nad delovanjem parkirnih avtomatov in plačevanjem osnovna zahteva, katero bodo morali upoštevati vsi ponudniki opreme za nadaljnja parkirišča in pri svojih ponudbah ponuditi tehnično rešitev, za katero naročnik smatra, da ni problematična, da se njihove naprave vključijo v sistem ter da takšna zahteva ne bo vplivala na nezmožnost vključitve bodočih ponudnikov na zgrajeni sistem in konkurenčnost med bodočimi ponudniki opreme.
Naročnik je posebej poudaril, da je želel pridobiti ponudbe najširšega kroga ponudnikov, zato je tudi izdelal take razpisne pogoje. V nasprotnem primeru (če bi se opredelil samo za brezgotovinsko plačilo) bi se, kolikor je naročniku znano, na razpis javil samo en ponudnik. Naročnik smatra, da je za uporabnike njegovih storitev v začetni fazi potrebno obvezno predvideti tudi gotovinsko plačevanje parkirnine.

ZJN-1 v 1. odstavku 5. člena določa, da naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence. Opisano načelo na splošni ravni zapoveduje, da mora biti vsem zainteresiranim in sposobnim ponudnikom omogočeno poslovanje z javnim sektorjem pod enakimi pogoji, konkretizirano pa je v posameznih, konkretnejših pravilih zakona - zlasti v tistih, ki urejajo določanje pogojev in meril za izbiro najugodnejše ponudbe, zadevajo pa seveda tudi opise predmeta oddaje javnega naročila. Zakon predvsem zahteva, da mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom vnaprej povedati, katere okoliščine na strani ponudnika in/ali predmeta naročila so zanj relevantne. Na podlagi pogojev in meril se naročnik odloča o prejetih ponudbah in med njimi izbere najugodnejšo. Naročnik lahko določi le take pogoje in merila, ki so v zvezi z določenim predmetom javnega naročila objektivno opravičljiva, prepovedani pa so diskriminatorni pogoji in merila, ki izločujejo ponudbe brez objektivno opravičljivih razlogov in neopravičeno privilegirajo ponudnike ter preprečujejo konkurenco.

Državna revizijska komisija glede na prejeta pojasnila vlagatelja in naročnika v obravnavani zadevi ni mogla ugotoviti, da bi bil opis predmeta naročila (kateremu v zahtevku za revizijo nasprotuje vlagatelj) takšen, da bi izločal posamezne ponudnike oziroma onemogočal konkurenco med njimi (o navedenem nenazadnje priča tudi dejstvo, da se je na obravnavani razpis s svojimi ponudbami odzvalo pet ponudnikov - od tega kar trije za dela, ki so razpisana v spornem, II. sklopu). Ob upoštevanju prejetih pojasnil naročnika je tudi mogoče ugotoviti, da naročnik z opisom zahtev glede predmeta obravnavanega javnega naročila očitno dopušča tudi možnost nadgradnje parkirnega sistema s katerimkoli plačilnim sredstvom, in sicer tako pri oddaji ponudb na obravnavanem razpisu (oprema centralnega parkirišča), kot tudi pri udeležbi na bodočih razpisih (oprema dislociranih parkirišč). Iz razpisne dokumentacije je v povezavi s pojasnili naročnika tudi mogoče zaključiti, da je naročnik očitno pripravljen sprejeti sleherno možno vrsto nadgradnje v razpisni dokumentaciji opisanega parkirnega sistema, in sicer ne glede na vrsto pravnega razmerja, ki ga takšen plačilni sistem zahteva med ponudnikom in naročnikom. Ko torej ponudnik izpolni osnovni pogoj (to je možnost gotovinskega plačila z ali brez nadgradnje), je potrebno njegovo ponudbo označiti kot pravilno v smislu določila 18. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1, seveda ob izpolnjevanju vseh drugih zahtev iz razpisne dokumentacije. Ker pa naročnik dopušča tudi možnost nadgradnje parkirnega sistema, pri čemer takšne možnosti nadgradnje ne omejuje z nikakršnimi dodatnimi zahtevami (glede časa nadgradnje, oblike poslovnega sodelovanja, poslovnih tveganj ipd.), je mogoče ugotoviti, da so v obravnavanem primeru ponudniki pri oblikovanju svojih ponudb povsem svobodni, oziroma da zahteve naročnika, v delu kot so opisane v razpisni dokumentaciji, ni mogoče označiti kot diskriminatorne. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da ima vlagatelj vse možnosti, da odda svojo ponudbo v obravnavanem razpisnem postopku, saj naročnik ponudbo, ki izpolnjuje vse (osnovne) pogoje, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, obenem pa vsebuje tudi druge možne načine plačevanja (vključno z drugimi oblikami poslovnega sodelovanja z naročnikom in pogoji tega sodelovanja) v tem razpisnem postopku nikakor ne more izločiti kot nepravilno.

Državna revizijska komisija je preverila tudi vlagateljev dvom o tem, da je s tehničnimi rešitvami, ki zadevajo opremo centralnega parkirišča, že vnaprej določen tudi dobavitelj opreme dislociranih parkirišč, oziroma da vlagatelj in drugi možni ponudniki zaradi zahtev po kompatibilnosti opreme ne bodo mogli sodelovati na bodočih razpisih ter da je naročnikovo ravnanje zato do njih diskriminatorno. Državna revizijska komisija ocenjuje, da pojasnila oziroma zagotovila, ki jih je s tem v zvezi posredoval naročnik, v tej fazi postopka ne dajejo dokazov o tem, da bi bilo naročnikovo ravnanje v tej smeri diskriminatorno do možnih ponudnikov na bodočih razpisih za opremo dislociranih parkirišč. Pač pa Državna revizijska komisija pripominja, da bo presoja morebitne diskriminatornosti naročnikovega ravnanja pri nadaljnjem vodenju, oziroma razpisnih postopkih, vsekakor lahko predmet posebnih revizijskih postopkov, kar velja tudi v primeru, če naročnik vlagateljeve ponudbe, skladne s pogoji iz razpisne dokumentacije, ne bi želel obravnavati kot pravilne (zadnji stavek prejšnjega odstavka).

Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevo vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Glede na to, da je Državna revizijska komisija ugotovila, da v obstoječi razpisni dokumentaciji ni ovir, ki bi vlagatelju preprečevale udeležbo na obravnavanem razpisu, Državna revizijska komisija v skladu z 2. odstavkom 23. člena ZRPJN naročniku nalaga, da mora določiti nov rok za oddajo ponudb za II. sklop: dobava in montaža elementov parkirnega sistema (dobava in montaža zapornic, nadzorne enote, ročne blagajne in avtomatske blagajne), in ga objaviti v Uradnem listu na isti način, kot je bil objavljen predmetni javni razpis ter na ta način vlagatelju omogočiti, da odda svojo ponudbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??






â??

Natisni stran