018-079/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS,. št. 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za opravljanje storitev fizičnega in tehničnega varovanja poslovnih prostorov â?? in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), proti ravnanju naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Javni razpis za oddajo javnega naročila po odprtem postopku za opravljanje storitev fizičnega in tehničnega varovanja poslovnih prostorov .. je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. â??, z dne â??, pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 19.03.2002, je razvidno, da so na predmetni javni razpis prispele 4 pravočasne ponudbe. Iz obvestila o oddaji naročila, št. Su 040801/02, z dne 22.03.2002, pa izhaja, da je naročnik izvedbo naročila oddal najugodnejšemu ponudniku â??(v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je naročnika dne 28.03.2002 v skladu z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1) zaprosil za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila. Naročnik je v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila, št. Su 040801/02, z dne 03.04.2002, navedel, da je pri ocenjevanju uporabil merila iz 8. točke navodil za izdelavo ponudbe iz razpisne dokumentacije, in sicer: skupno ponudbeno ceno, plačilne pogoje, certifikat ISO 9001 in reference in podal primerjavo ponudb po navedenih merilih. Naročnik je navedel, da je skladno z razpisno dokumentacijo (točka 8.d - "reference") pri izračunu točk, upošteval le izjave in priporočila naročnikov, za katere je izkazano, da je pri njih ponudnik v zadnjih dveh letih uspešno opravljal varnostno receptorsko službo. Glede na dana merila, je najugodnejšo ponudbo predložil izbrani ponudnik.

Dne 08.04.2002 je vlagatelj naročniku posredoval zahtevo za dodatno obrazloženo obvestilo, zaradi obrazložitve vzroka nepriznanja njegovih referenc. Naročnik je z dopisom, št. Su 040801/02, z dne 09.04.2002, vlagatelja obvestil, da je reference vseh ponudnikov, katere niso bile skladne s točko 8.d navodil za izdelavo ponudbe, izločil. Tako so pri točkovanju štele le reference, s katerimi je bilo izkazano, da ponudnik pri naročniku(kih) v zadnjih dveh letih opravlja varnostno receptorsko službo.

Vlagatelj je pravočasno, dne 16.04.2002, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je priložil 42 (dvainštirideset) potrdil referenčnih naročnikov, kjer je večinoma navedeno, da naročnik izjavlja, da ima za fizično in tehnično varovanje svojih objektov že več let sklenjeno pogodbo z vlagateljem, ki delo izvaja kvalitetno in pravočasno. Naročnik je v točki 8.d. razpisne dokumentacije za dotično javno naročilo navedel, da bo ocenjeval v skladu z merili potrdila za zadnji dve leti in sicer o opravljanju varnostno receptorske službe. Naročnik je že v objavi naročila v uradnem listu pod točko 3. navedel: "Vrsta in opis storitev ter sklic na vrsto storitve po prilogi 1 A oziroma 1 B Zakona o javnih naročilih: fizično in tehnično varovanje poslovnih prostorov." Priloga 1 B govori le o ostalih storitvah, ne pa eksplicitno o varnostno receptorskih storitvah. Tudi v povabilu k oddaji naročila naročnik navaja: "predmet javnega naročila: storitve - FIZIČNO IN TEHNIČNO VAROVANJE POSLOVNIH PROSTOROV â??". Tudi ostala sledeča razpisna dokumentacija (npr. tudi navedba za označbo kuvert ) navaja fizično in tehnično varovanje. Naročnik je tudi v obliki obrazca predračuna zahteval, da se cene ločujejo za fizično in tehnično varovanje, obhodno službo in vzdrževanje sistema, iz česar je razviden širok krog naročene storitve. Vlagatelj je izhajal iz naslova naročila v objavi v uradnem listu ter naslova v povabilu k oddaji ponudbe. Namreč neskladno je, da se reference ocenjujejo in nagrajujejo samo za del celotnega naročila. Naročnik je namreč v odgovorih in razpisni dokumentaciji navajal "varnostno receptorske storitve". Vlagatelj je mnenja, da bi moral naročnik slediti navedbam v objavi in povabilu k oddaji ponudbe, ter preostale razpisne dokumentacije oziroma tako uporabljati enako terminologijo izražanja v vseh delih razpisa in razpisne dokumentacije. Konec koncev tudi vzorci pogodb so bili razdeljeni na več sklopov, in je tako upravičeno razumeti delitev storitev varovanja, in bi moral tako naročnik priznati tudi potrdila referenčnih naročnikov vlagatelja, saj v naslovu pogodbe govori o fizičnem varovanju ne pa o varnostno receptorski službi. Vlagatelj nadalje navaja, da iz obvestila sledi, da bi lahko vlagatelj, pri tem ne upoštevamo referenc ostalih ponudnikov, ki jim tudi niso bile priznane, bil nagrajen za ostale priznane reference z 10-imi točkami, kar bi mu prineslo 88,23 končnih točk. Ta rezultat bi bil za 0,86 točk boljši od izbranega ponudnika, tudi če bi njega nagradili z maksimalnim številom točk. Vlagatelj zahteva revizijo postopka javnega naročila z možnostjo ponovnega ocenjevanja vseh ponudb.
Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je na podlagi 16. člena ZRPJN odločal o zahtevku za revizijo ter z dopisom, št. Su 040801/02, z dne 29.04.2002, vlagatelja obvestil, da po ponovni preveritvi pravilnosti postopka oddaje javnega naročila ni razveljavil predmetnega postopka oddaje javnega naročila in zahtevek za revizijo zavrača. Naročnik je vlagatelja pozval, da mu v roku 3 dni od prejema obvestila sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 30.04.2002, obvestil naročnika, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. Su 040801/02, z dne 06.05.2002, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 08.05.2002, v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo in svojim mnenjem.

Po pregledu dokumentacije iz spisa, navedb vlagatelja in naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi".

Vlagatelj v zahtevku navaja, da je pri predložitvi referenčnih potrdil izhajal iz naslova naročila v objavi v uradnem listu ter naslova v povabilu k oddaji ponudbe in predložil 42 potrdil referenčnih naročnikov, kjer je večinoma navedeno, da naročnik izjavlja, da ima za fizično in tehnično varovanje svojih objektov že več let sklenjeno pogodbo z vlagateljem, ki delo izvaja kvalitetno in pravočasno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v navodilih za izdelavo ponudbe v točki 8.d. "Reference" navedel:
"Najvišje možno število točk je 10.
Ponudnik prejme:
- 10 točk, če je v zadnjih dveh letih uspešno opravljal varnostno receptorsko službo pri več kot 30 naročnikih,
- 6 točk, če je v zadnjih dveh letih uspešno opravljal varnostno receptorsko službo pri 15 do 30 naročnikih,
- 2 točki, če je v zadnjih dveh letih uspešno opravljal varnostno receptorsko službo pri 7 do 14 naročnikih,
- 1 točko, če je v zadnjih dveh letih uspešno opravljal varnostno receptorsko službo pri 4 do 6 naročnikih,
- 0 točk, če je v zadnjih dveh letih uspešno opravljal varnostno receptorsko službo pri manj kot 4 naročnikih.
Kot dokazilo o uspešnem opravljanju varnostno receptorske službe pri naročnikih, ponudniki predložijo izjave ali priporočila naročnikov o opravljanju varnostno receptorske službe."

Kot je razvidno iz poročila naročnika za ocenitev ponudb, št. Su 040801/02, z dne 22.03.2002, je vlagatelj pri merilu "reference" prejel 0 točk, ker je naročnik upošteval le izjave in priporočila naročnikov, za katere je izkazano, da je pri njih ponudnik v zadnjih dveh letih uspešno opravljal varnostno receptorsko službo. Iz ponudbe vlagatelja pa je razvidno, da je predložil izjave 42 naročnikov za fizično in tehnično varovanje.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da mora razpisna dokumentacija navajati vse potrebne podatke in vsebovati dokumente, ki omogočajo naročniku, da pripravi ponudbo. Naročnik postavi vse svoje zahteve v razpisni dokumentaciji. Ponudnikom mora vnaprej natančno predstaviti svoje zahteve o predmetu javnega naročila in o pogojih, ki jih mora izpolnjevati ponudnik. Nadalje mora naročnik v razpisni dokumentaciji predstaviti merila, po katerih bo vrednotil ponudbe. Namen javnega razpisa in razpisne dokumentacije je, da naročnik vnaprej natančno opredeli vsebino javnega naročila. Merila in njihovo vrednotenje pa ponudnikom vnaprej povedo, katere okoliščine nad zahtevanimi bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Naročnik je pri določitvi in oblikovanju meril avtonomen, saj ZJN-1 prepušča določitev in oblikovanje meril naročniku samemu. Pri določitvi meril je naročnik omejen le s temeljnimi načeli, ki veljajo v pravu javnega naročanja in za katera je v konkretnem primeru moč ugotoviti, da niso kršena. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagatelju pri merilu "reference" dodelil 0 točk, saj je naročnik v citiranem merilu eksplicitno navedel, da kot dokazilo o uspešnem opravljanju varnostno receptorske službe pri naročnikih, ponudniki predložijo izjave ali priporočila naročnikov o opravljanju varnostno receptorske službe (in ne izjave o opravljanju fizičnega in tehničnega varovanja), kar pa glede na navedeno vlagatelj ni storil, zato je njegov zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Glede vlagateljeve navedbe, da bi naročnik moral slediti navedbam v objavi in povabilu k oddaji ponudbe ter preostale razpisne dokumentacije oz. uporabljati enako terminologijo izražanja v vseh delih razpisa in razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prepozna. Peti odstavek 12. člena ZRPJN določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila." Citirana določba petega odstavka 12. člena uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, katere namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila (tretji odstavek 3. člena ZRPJN). Določba od vlagatelja zahteve za revizijo zahteva posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika. S tem je omejena možnost taktiziranja zainteresiranih za dodelitev naročila, ki bi čakali na morebitno ugodnost odločitve naročnika in šele kasneje izrazili nestrinjanje s prejšnjim ravnanjem naročnika. Vlagatelj bi moral zoper kršitev, ugotovljeno bodisi v sami razpisni dokumentaciji ali pa v izvedenem postopku do izdaje odločitve o izbiri, reagirati takoj ter razlog za revizijo uveljavljati v fazi priprave ponudb, oziroma najkasneje do odločitve naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Kolikor pa določba razpisne dokumentacije glede predmeta referenc vlagatelju ni bila jasna ali nedvoumna, bi lahko zahteval pojasnila od ponudnika, kot je to storil, ko je naročniku zastavil vprašanje, ali morajo biti potrdila naročnikov v originalu oz. notarsko overjeni kopiji, ali pa so lahko fotokopirana.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev zahtevek za revizijo ni utemeljen, zato je skladno z 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??




â??

Natisni stran