Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-074/02

    Številka: 018-74/02
    Datum sprejema: 11. 3. 2005

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99 in 90/99, v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članov â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro storitev pogarancijskega vzdrževanja, nadgradnje in dograditve računalniške opreme na lokacijah â?? in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 4.10.2001 sprejel sklep, štev. 403-10/01-14/01, o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije za predmetni javni razpis.

    Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. ..., z dne ..., pod štev. objave Ob- ..., objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za izbiro storitev pogarancijskega vzdrževanja, nadgradnje in dograditve računalniške opreme na lokacijah Davčne uprave Republike Slovenije.

    Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila, štev. 060-11/2002-01-070, z dne 4.3.2002, vlagatelja obvestil, da je izvedbo naročila oddal podjetju ... (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila je naročnik navedel, da je na razpis pravočasno prispelo osem pravilno opremljenih ponudb, od katerih sta bili dve ponudbi nepravilni. Ostalih šest ponudb je izpolnjevalo vse predpisane pogoje in zahteve v skladu z razpisno dokumentacijo, zato jih je naročnik ocenil po v razpisni dokumentaciji navedeni ocenjevalni formuli, iz rezultatov ocenjevanja pa je razdvidno, da je najugodnejši izbrani ponudnik.

    Vlagatelj je dne 18.3.2002 od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo v skladu z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), katerega je od naročnika prejel dne 20.3.2002. V obrazloženem obvestilu, štev. 060-11/2002-01-070, z dne 19.3.2002, je naročnik navedel razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (najmanj ugodna cena), nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila in prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril (najugodnejša cena).

    Vlagatelj je dne 28.3.2002 zahteval revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja kšitve ZJN-1, ki jih očita naročniku, in sicer:
    1.) Kršitev 4. člena ZJN-1 (načelo učinkovitosti in gospodarnosti porabe javnih sredstev) v povezavi s kršitvijo 51. člena ZJN-1 (merila za ocenjevanje ponudb) in 1. odstavkom 26. člena ZJN-l (oddajanje naročila po sklopih);
    2.) Kršitev 7 . člena ZJN-l (načelo enakopravnosti ponudnikov);
    3.) Kršitev 53. člena ZJN-1 (neobičajno nizka cena) v povezavi z 2. in 3. alineo 9. člena Odredbe o obvezni vsebini razpisne in ponudbe dokumentacije (Uradni list RS, štev. 33/97, 63/97 in 84/99, v nadaljevanju: Odredba) in
    4.) Kršitev 22. člena ZJN-I (pooblastilo drugi osebi za izvedbo postopka) v povezavi s 5., 74. in 162. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, v nadaljevanju: OZ),.
    Vlagatelj v uvodu navaja, da je za nekatera dejstva, ki bodo razvidna iz obrazložitve, zvedel šele pred kratkim, čeprav je naročnika o njih spraševal, pa na postavljena vprašanja ni dobil odgovora.
    1.) Naročnik je kot predmet javnega naročila opredelil pogarancijsko vzdrževanje, nadgraditev in dograditev računalniške opreme na vseh lokacijah DURS (točka 1.3 Navodil ponudnikom), kar pomeni, da je razpisna dokumentacija postavljena tako, da mora ponudnik na ta javni razpis ponuditi vse lokacije, za vse lokacije pa bo tudi izbran en sam ponudnik (en sklop). Lokacije, kot so opredeljene v isti točki Navodil ponudnikom se nahajajo na vsem ozemlju RS in so precej razpršene, kar je natančno razvidno iz seznama iz točke 3.4. Navodil ponudnikom.
    Kot je razvidno iz razpisni dokumentaciji priloženega vzorca pogodbe, morajo biti ponudbene cene podane tako, da so v njih vključeni vsi stroški, vključno s potnimi stroški in dnevnicami serviserjev, ki bodo opravljali storitve po celi Sloveniji.
    Nadalje je razvidno iz pojasnila, ki ga je vlagatelj dobil od naročnika, da je tudi za naročnikovo opremo sklenjena z zavarovalnico pogodba za kritje škode pri strojelomu, za katero ob nastopu škodnega dogodka dobi naročnik neposredno od zavarovalnice refundirane stroške po obračunu zavarovalnice. Zavarovalnica pa stroške refundira tako, da prizna stroške materiala in delov ter stroške dela serviserja, zmanjšane za faktor obrabe opreme. Nikakor pa ne prizna stroškov pavšala, še manj pa stroškov dnevnic in potnih stroškov serviserjev, tudi če so prikazani kot sestavni del cene storitve.
    Z načinom oddaje javnega naročila kot celote je zato naročnik po vlagateljevem mnenju kršil kar tri določbe ZJN-1, ki so navedene zgoraj, saj ob upoštevanju navedenih dejstev ni ravnal gospodarno, ker je pogojeval oddajo naročila enemu izvajalcu: zaradi razpršenosti lokacij in centralnega servisiranja opreme bo velik, lahko največji, delež cene storitev odpadel na dnevnice in potne stroške, ki sicer niso prikazani posebej, so pa nujni sestavni del cene (nihče ne more dalj časa opravljati storitev po ceni, ki ne pokrije stroškov) in na pavšal. To pa so stroški, ki jih zavarovalnica v nobenem primeru ne refundira. Če bi naročnik v razpisu predvidel možnost oddaje posla več izvajalcem (lokalno), navaja vlagatelj, bi bili ti stroški po vlagateljevem mnenju manjši in bi večji delež cene storitev odpadel na ceno servisnih posegov, ki pa mu jo refundira zavarovalnica. Naročnik je torej s postavitvijo pogoja o nedeljivosti razpisanih storitev preprečil, da bi lahko na razpisu uspele ekonomosko najugodnejše ponudbe. Hkrati pa je kršil zakonsko določbo, da mora predmet javnega naročila oblikovati tako, da ga je možno oddajati ločeno.
    Vlagatelj opozarja, da je podatke o zavarovanju naročnikove opreme, ki so odločilni za presojo gospodarnosti naročnikovega ravnanja, prejel dne 27.3.2002 od sklenitelja zavarovanja, kar je razvidno iz priloge in zato šteje, da gre za podatke, ki mu niso mogli biti znani pred odločitvijo naročnika v zvezi z javnim naročilom.
    2.) Vlagatelj dalje navaja, da je v zvezi z javnim razpisom na javnem odpiranju ponudb pri naročniku, dne 24.1.2002, postavil določena vprašanja oziroma zahteval pojasnila, na katera pa ni nikoli prejel odgovora. Ker je sicer naročnik ponudnikom odgovarjal na njihova vprašanja, vlagatelj šteje to dejstvo za kršitev enakopravnosti ponudnikov, saj zakon od naročnika jasno zahteva, da zagotovi, da med ponudniki v vseh elementih in fazah oddaje javnega naročila ni razlikovanja.
    3.) Vlagatelj navaja tudi, da je izbrani ponudnik na javnem razpisu ob upoštevanju vseh stroškov, ki so vključeni v ponudbeno ceno, ponudil nižjo ceno kot je tista, po kateri trenutno izvaja storitve za istega naročnika. Poleg tega je cena precej nižja, kot velja za tovrstne storitve na prostem trgu. Zato bi po vlagateljevem mnenju naročnik v skladu z 53. členom ZJN-1 moral preveriti, kaj je s ponujenimi cenami, pa tega ni storil. Če bi preveril strukturo cene, kot to zahteva Odredba, bi bodisi ugotovil, da se je izbrani ponudnik zmotil, ali pa mu je naročnik pripravljen plačati drugače, kot je navedeno v ponudbi.
    4.) Vlagatelj opozarja še na dejstvo, da je naročnik za izvedbo javnega razpisa za tovrstne storitve dal pooblastilo Centru Vlade RS za informatiko (v nadaljevanju: CVI), ki je razpis tudi izvedel ter da dano pooblastilo, tako po ZJN-l kot tudi po OZ, učinkuje enako, kot če bi razpis izvedel naročnik sam. Čeprav naročnik vlagatelju v zvezi s tem ni hotel odgovoriti, je vlagatelj od CVI dobil pojasnilo, da je bilo pooblastilo veljavno dano in nikoli preklicano. Naročnik je z objavo javnega razpisa v isti zadevi kršil oba citirana zakona, saj bi moral svoje poslovanje v celoti uskladiti z načelom vestnosti in poštenja ter v obligacijskih razmerjih ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, še posebej kot državni organ z določenimi oblastnimi pooblastili. Naročnik je vedel ali bi moral vedeti, da je bil vlagatelj izbran na javnem razpisu, ki ga je po pooblastilu v smislu 22. člena ZJN-l zanj izvedel CVI. Kljub temu je po objavi rezultatov objavil nov javni razpis z istega področja. V skladu z ZJN-l je naročnik po zakonu dolžan izbrati najugodnejšega ponudnika in z njim skleniti pogodbo. 162. člen OZ določa, da mora, kdor je po zakonu dolžan skleniti pogodbo, povrniti škodo, če na zahtevo zainteresirane osebe take pogodbe nemudoma ne sklene.
    Vlagatelj opozarja, da je naročnik z nezakonitim in nepoštenim ravnanjem do vlagatelja, ki je bil na podlagi naročnikovega pooblastila na javnem razpisu v isti zadevi že izbran, pa naročnik z njim neupravičeno noče skleniti pogodbe, že oškodovan in da bo, v primeru, da naročnik ne zagotovi zakonitosti svojega poslovanja v tej zadevi, proti njemu uveljavljal odškodninsko odgovornost.
    Zaradi vseh zgoraj očitanih napak v javnem razpisu vlagatelj zahteva, da:
    l.) naročnik v celoti razveljavi javni razpis.
    2.) naročnik naj nemudoma izpolni svoje obveznosti do vlagatelja in v skladu z rezultati veljavnega javnega razpisa, za katerega je dal pooblastilo CVI, sklene z njim ustrezno pogodbo za izvajanje storitev pogarancijskega vzdrževanja in dograditev IT .
    Vlagatelj prijavlja in zahteva tudi povrnitev stroškov v višini predpisane takse 80.000,00 SIT in stroške dela s pripravo revizije po tarifi v višini 100.000,00 SIT, kar skupno znese 180.000,00 SIT.

    Naročnik je dne 3.4.2002 od vlagatelja zahteval predložitev potrdila o plačilu takse v višini 80.000.000,00 SIT, katerega je od vlagatelja prejel dne 9.4.2002.

    Naročnik je s sklepom, štev. 060-11/2002-01-840, z dne 17.4.2002, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi svoje odločitve naročnik odgovarja na posamezne kršitve ZJN-1, katere mu očita vlagatelj v zahtevku za revizijo:
    Glede kršitev pod zaporedno štev. 1.) naročnik navaja:
    ZJN-1 v 1. odstavku 26. člena določa, da naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila oblikuje v smiselno zaključene celote tako, da jih je mogoče oddajati ločeno.
    Naročnik meni, da bi delitev storitve pogarancijskega vzdrževanja, nadgradnje in dograditve računalniške opreme na vseh lokacijah DURS na sklope oziroma sklenitev pogodb z več izvajalci, pomenila težji nadzor nad izvajanjem storitev, dodatno delo naročniku in tako tudi dodatne delavce, kar naročnik ocenil za negospodarno.
    ZRPJN v 1. odstavku 12. člena določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. 5. odstavek 12. člena ZRPJN določa, da po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik ne more vložiti zahtevka za revizijo, iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila.
    Glede kršitev pod zaporedno štev. 2.) naročnik navaja:
    ZJN-1 v 3. odstavku 25. člena določa, da če katerikoli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršnokoli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki, najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb. Naročnik mu mora v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri tem pa mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.
    Namen javnega odpiranja ponudb je, da se ugotovi kateri ponudniki so oddali ponudbe in njihovo vsebino, ne pa pojasnjevanje vprašanj v zvezi z razpisno dokumentacijo oziroma drugimi postopki javnih naročil.
    Očitana kršitev je po naročnikovem mnenju neutemeljena, saj je vlagatelj zahteval dodatno pojasnilo na javnem odpiranju ponudb, torej pet dni po roku, ki ga določa ZJN-1 v 3. odstavku 25. člena.
    Glede kršitev pod zaporedno štev. 3.) naročnik navaja:
    53. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik, preden zavrne ponudbo z neobičajno nizko ceno, pisno zahtevati podrobno obrazložitev, 10. točka 1. odstavka 3. člena ZJN-1 pa določa, da je neobičajno nizka cena, tista cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila.
    Ponujena cena izbranega ponudnika v primerjavi z ostalimi ponudniki ne vzbuja dvoma o možnosti izvedbe javnega naročila, tako da je očitana kršitev po naročnikovem mnenju neutemeljena.
    Glede kršitev pod zaporedno štev. 4.) naročnik navaja:
    ZJN-1 v 21. členu določa, da naročnik prične postopek oddaje javnega naročila s pisnim sklepom, ki mora vsebovati zaporedno številko javnega naročila za tekoče leto, predmet javnega naročila, vrednost javnega naročila, kot jo naročnik ocenjuje in pričakuje v ponudbah, okvirni datum, v katerem morajo biti opravljene posamezne faze postopka oddaje javnega naročila, opredelitev postavke-konta za plačilo v proračunu države ali finančnem načrtu ter druge elemente, če naročnik meni, da so potrebni za izvedbo javnega naročila.
    Sklep o začetku postopka je naročnik izdal dne 4.10.2001, pod štev. 403-10101-14/01, in za omenjeno naročilo ni dal pooblastila CVI. Naročnik še navaja, da mora vlagatelj glede javnih razpisov, ki jih izvaja CVI, uveljavljati pravno varstvo v njihovih postopkih.

    Vlagatelj je dne 24.4.2002 na podlagi 17. člena ZRPJN obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo postopka javnega naročila in da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj obenem odgovarja tudi na naročnikov sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo z naslednjimi navedbami:
    Vlagatelj opozarja, da do danes ni dobil odgovora naročnika, ali gre za isti predmet javnega naročila kot ga je naročnik že oddal najugodnejšemu ponudniku na javnem razpisu CVI. Če je temu tako, navaja vlagatelj, potem zahtevek vlagatelja v tej točki glede na 5. točko 12. člena ZRPJN ni prepozen, saj vlagatelj ni mogel vedeti, da gre za isti predmet naročila, dokler iz konkludentnih dejanj naročnika (molk oz. nesklenitev pogodbe) ni ugotovil, da je predmet javnega naročila vzdrževanje iste opreme. Vzdrževanje opreme v takem obsegu na omenjeni način pa je po vlagateljevem mnenju zagotovo negospodarno.
    Naročnik je dolžan odgovoriti na pripombe oziroma vprašanja, ki so bila postavljena na javnem odpiranju ponudb. Vlagatelj je odgovor na vprašanja pričakoval (naročniku je dal primeren rok), namesto odgovora pa je prejel odločitev naročnika. Zato je vlagatelj na molk naročnika reagiral v roku, ki mu omogoča izpodbijanje nepravilnosti v postopku (vložitev zahtevka za revizijo v treh dneh po javnem odpiranju bi pomenila zlorabo pravic ponudnika, saj je ta želel dati naročniku primeren rok za odgovor), pojasnilo v zvezi s tem pa je bistveno za nadaljevanje postopka. Kršitev pa je tako bistvenega pomena, opozraja vlagatelj, da bi odgovor na vprašanja lahko pomenil drugačna ravnanja vlagatelja - s tem pa je po vlagateljevem mnenju pod vprašaj veljavnosti postavljen celoten postopek oddaje javnega naročila - kršitev je taka, da bi ob pravilnem ravnanju naročnika vlagatelj lahko ravnal drugače.
    Vlagatelj dalje meni, da cena delovne ure izbranega ponudnika vzbuja dvom o možnosti dejanske izvedbe, še posebej ob upoštevanju dejstva, da se čas na poti ne prizna, poleg tega pa gre za servisiranje po vsej Sloveniji - nemogoče je pričakovati, da bo ponudnik iz Ljubljane za servisni poseg računalnika v Murski soboti, ki traja eno uro, računal manj kot 5.000 SIT, kolikor ponuja izbrani ponudnik (že potni stroški do take lokacije so višji). Bistveni razkorak med cenami je razviden že iz zapisnika o odpiranju ponudb. Nenormalno nizka cena je po mnenju vlagatelja vsaj tista, ki ne omogoča pokritja stroškov, naročnik pa je kot dober gospodar in strokovnjak s področja predmeta javnega naročila dolžan vedeti, kaj zajemajo stroški in kakšne so cene tovrstnih storitev na tržišču.
    Vlagatelj ponovno opozarja, da je naročnik za isto javno naročilo že dne 17.4.2001 pooblastil CVI, ki je v njegovem imenu in za njegov račun izvedel postopek oddaje javnega naročila. Gre za klasično pooblastilo v smislu 22. člena ZJN-1 ter splošnih obligacijskopravnih načel, ki ni bilo nikoli preklicano, nepreklicano pooblastilo pa velja do preklica oziroma dokler stranke, ki jih to zadeva, niso seznanjene s preklicom. Vlagatelj s preklicom ni bil nikoli seznanjen, zato je upravičeno domneval, da ne gre za isti predmet javnega naročila (odgovorov na izrecna vprašanja o tem pa ni nikoli prejel).

    Naročnik je dne 26.4.2002 na podlagi 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila Državni revizijski komisiji v pristojno odločanje.

    Državna revizijska komisija je dne 9.5.2002 naročnika in vlagatelja zaprosila, naj ji skladno z 2. odstavkom 21. člena ZRPJN posredujeta dodatna pojasnila in dokumentacijo.

    Naročnik je zaprošena dodatna pojasnila in dokumentacijo posredoval v svojem dopisu, štev. 060-11/2002-830, z dne 16.5.2002.

    Vlagatelj je zaprošena dodatna pojasnila in dokumentacijo posredoval z dopisom (brez številke), z dne 13.5.2002.

    Državna revizijska komisija je dne 20.5.2002 vlagatelja pozvala, naj dopolni svoja pojasnila, z dne 13.5.2002. Vlagatelj se na poziv Državne revizijske komisije ni odzval.

    Državna revizijska komisija je dne 9.5.2002 zaprosila CVI, naj ji skladno s 3. odstavkom 21. člena ZRPJN posreduje dodatna pojasnila in dokumentacijo. CVI je zaprošena dodatna pojasnila in dokumentacijo posredoval z dopisom, štev. 432-2/2001/48, z dne 14.5.2002.

    Državna revizijska komisja je zaradi razjasnitve nekaterih spornih vprašanj, dne 21.5.2002 organizirala sestanek z naročnikom in CVI, na katerem sta ji oba skladno z 2. in 3. odstavkom 21. člena ZRPJN posredovala nekatera dodatna pojasnila.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, pridobljene dodatne dokumentacije, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter presoji s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil naročnika, vlagatelja in CVI, je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN sprejela sklep, s katerim se revizijski zahtevek zavrne kot neutemeljen iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

    Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

    Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi."

    Državna revizijska komisija se uvodoma strinja z naročnikom, da je vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila po odprtem postopku z oznako DURS/VRO-2001, z dne 14.12.2001 (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), potrebno šteti za zamujene. ZRPJN v 5. odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načeli hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga, da mora zoper morebitno kršitev reagirati takoj, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Z možnostjo vlaganja zahtevka za revizijo v vseh stopnjah oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika (1. odstavek 12. člena ZRPJN, ob uporabi 5. odstavka 12. člena ZRPJN se preprečujejo tudi morebitni pravni položaji, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel od tega korist (bo izbrani ponudnik). V obravnavanem primeru vlagatelj naročniku med drugim očita, da je razpisna dokumentacija pripravljena tako, da morajo ponudniki ponuditi vse lokacije, za vse lokacije pa bo tudi izbran en sam ponudnik (en sklop) ter da naročnik ni ravnal gospodarno, ker je predvidel oddajo naročila enemu izvajalcu (na ta način naj bi zaradi razpršenosti lokacij in centralnega servisiranja opreme velik delež cene storitev odpadel na dnevnice in potne stroške serviserjev, ki sicer niso prikazani posebej, so pa nujni sestavni del cene), namesto da bi naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel možnost oddaje posla več izvajalcem (lokalno), ker bi bili v tem primeru stroški serviserjev po vlagateljevem mnenju manjši in bi večji delež cene storitev odpadel na ceno servisnih posegov ter bi tako lahko na razpisu uspele ekonomsko najugodnejše ponudbe, hkrati pa bi bila upoštevana zahteva zakona, da mora naročnik predmet javnega naročila oblikovati tako, da ga je možno oddajati ločeno. Z vsem opisanim naj bi naročnik prekršil določila 4. člena ZJN-1 v povezavi z 51. členom ZJN-1 in 1. odstavkom 26. člena ZJN-l. Navedba vlagatelja, da je podatke o zavarovanju naročnikove opreme, ki naj bi bili odločilni za presojo gospodarnosti naročnikovega ravnanja, prejel dne 27.3.2002 od sklenitelja zavarovanja, je za odločanje o eventuelni razveljavitvi razpisa s stališča tega revizijskega postopka irelevantna.

    V zvezi z zgoraj navedenimi vlagateljevimi očitki Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj z vsemi navedenimi dejstvi seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije, zaradi česar je bil v skladu s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN dolžan svoje očitke uveljavljati čim prej oziroma najkasneje do sprejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila. Vlagatelj bi moral zahtevati revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije še v času, ko bi revizijska presoja lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (seveda le v primeru, če bi se ugotovilo, da so očitki vlagatelja v tej smeri utemeljeni). Ker pa je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije šele potem, ko je ta že zaključil postopek oddaje javnega naročila s sprejemom odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne, oziroma da je njegov zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen in ga v tej smeri po vsebini ni več mogoče obravnavati.

    Pač pa se je Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku morala opredeliti do preostalih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na izvedbo postopka oddaje javnega naročila v fazi po odločitvi o dodelitvi naročila. Pri tem se je Državna revizijska komisija poleg dokumentacije o oddaji javnega naročila oprla tudi na dokumente in pojasnila, ki jih je pridobila od vlagatelja, naročnika in CVI.

    Kar zadeva vlagateljev očitek o tem, da je na javnem odpiranju ponudb, dne 24.1.2002, naročniku postavil določena vprašanja oziroma od njega zahteval pojasnila, na katera ni nikoli prejel odgovora, se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom v tem, da namen javnega odpiranja ponudb ni pojasnjevanje vprašanj v zvezi z razpisno dokumentacijo oziroma drugimi postopki javnih naročil, ampak možnost, da se ponudniki seznanijo s ponudbami, ki so prispele na javni razpis ter nekaterimi osnovnimi podatki iz njihove vsebine. Naročnik tudi pravilno opozarja na določilo 3. odstavka 25. člena ZJN-1, ki ponudniku, ki potrebuje v zvezi s pripravo ponudbe kakršnokoli dodatno obvestilo ali pojasnilo, nalaga dolžnost, da le-to zahteva v pisni obliki in najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb. Samo v takšnem primeru (ko je ponudnik pojasnilo ali obvestilo zahteval pravilno in pravočasno) je v skladu z zakonom naročnik dolžan ponudniku v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri čemer mora (zaradi varstva načela enakopravnosti iz 7. člena ZJN-1) isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Ker je vlagatelj pojasnila v zvezi s pooblastilom CVI zahteval šele na javnem odpiranju ponudb, torej pet dni po roku, ki ga določa ZJN-1 v 3. odstavku 25. člena, je sicer mogoče reči, da je naročnik s tem, ko na zastavljena vprašanja vlagatelja sploh ni reagiral, ravnal v nasprotju s pravili dobrega poslovnega obnašanja - vendar je obenem potrebno ugotoviti tudi, da naročnik na takšno vlagateljevo zahtevo v skladu z zakonom ni bil dolžan odgovoriti ter da je zato vlagateljev očitek, da je naročnik s takšnim svojim ravnanjem prekršil določilo 7. člena ZJN-1, neutemeljen. Kar zadeva vlagateljevo trditev, da je naročniku dal primeren rok za odgovor na svoja vprašanja, pa je potrebno vlagatelju pojasniti, da vlagatelj v ZJN-1 nima pravne podlage za to, da bi naročniku postavil rok, v katerem naj odgovori (glede na vsebino postavljenih vprašanj ter glede na to, da jih je postavil na javnem odpiranju ponudb).

    Prav tako Državna revizijska komisija ne more pritrditi očitku vlagatelja o zatrjevani kršitvi določila 53. člena ZJN-1. ZJN-1 v 1. odstavku 53. člena določa: â"śČe so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.â"ť Iz besedila cit. določbe ZJN-1, je razvidno, da se tam opisani postopek nanaša (le) na primere, v katerih bi naročnik želel določeno ponudbo zavrniti zato, ker je ocenil, da je ponujena cena določenega ponudnika po njegovi presoji nerealna. Presojo o tem, katere cene je potrebno šteti za "neobičajno nizke", pa je zakon prepustil poslovni oceni naročnika, saj je v 10. točki 1. odstavka 3. člena določil, da je "neobičajno nizka cena", tista cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Če torej naročnik v določenem primeru oceni, da je cena v ponudbi po njegovi poslovni presoji "neobičajno nizka", sme takšno ponudbo v skladu s 1. odstavkom 53. člena ZJN-1 zavrniti - vendar sme to storiti šele potem, ko je od ponudnika zahteval in prejel pisno obrazložitev strukture cene ter ga prejeta obrazložitev ponudnika ni prepričala v utemeljenost ponujene cene. V obravnavanem primeru pa naročnik ni ocenil, da je cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, "neobičajno nizka", zato tudi ni mogoče trditi, da je bil dolžan postopati po postopku, ki je določen v 1. odstavku 53. člena ZJN-1. Kar zadeva vlagateljevo sklicevanje na referenčni cenik Združenja za računalništvo in informatiko za storitve s področja informacijske tehnologije, Državna revizijska komisija pripominja, da je sklicevanje na navedeni cenik v obravnavani zadevi irelevantno, saj ceniki različnih strokovnih združenj niso pravno obvezujoči oziroma ni nobenih dokazov, da bi bili ponudniki na takšne cenike vezani, ampak oblikujejo svojo ponudbeno ceno v skladu z razmerami na tržišču in svojo poslovno politiko. V zvezi z očitkom o t.im. "neobičajno nizki" ceni ponudbe izbranega ponudnika pa po presoji Državne revizijske komisije tudi sicer ni mogoče trditi, da bi cena, ki jo je ponudil izbrani ponudnik za izvedbo razpisanih del, bistveno odstopala od cen, ki so jih ponudili drugi ponudniki na tem razpisu. Iz ocenjevalne tabele v Poročilu naročnika o pregledu in ocenjevanju ponudb, štev. 060-11/2002-01-070, z dne 22.2.2002, je namreč razvidno, da je skupna cena izbranega ponudnika, ki je bila izračunana na podlagi ocenjevalne formule iz razpisne dokumentacije (15.174,00 SIT), za približno 14% nižja od cene, ki jo je na razpisu ponudil drugouvrščeni ponudnik, medtem ko je skupna cena vlagatelja za približno 57% višja od cene, ki jo je na razpisu ponudil drugouvrščeni ponudnik.

    Državna revizijska komisija je v zvezi z očitkom o "neobičajno nizki" ceni vlagatelja pozvala (dopis Državne revizijske komisije, štev. 018-74/02-23-930, z dne 9.5.2002), naj ji na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN predloži dodatna pojasnila in dokumentacijo - med drugim tudi "aktualno pogodbo za tovrstne storitve med naročnikom in izvajalcem", ki jo je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel kot dokaz, dokument pa po ugotovitvi Državne revizijske komisije ni bil predložen. Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.5.2002, namesto posredovanja zahtevanega dokaza odgovoril, da je "... pogodba za tovrstne storitve med naročnikom in izvajalcem zaupne narave in je ne moremo niti ne smemo predložiti." Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. 018-74/02-23-1007, z dne 20.5.2002, vlagatelja ponovno pozvala, naj predloži predmetni dokaz, na katerega se v zahtevku za revizijo sklicuje. Državna revizijska komisija je ocenila, da je aktualna pogodba relevanten dokument, zato je vlagatelja s tem v zvezi opozorila na 5. alineo 3. odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Vlagatelj se tudi na ponovni poziv Državne revizijske komisije ni odzval (ni posredoval zahtevanega dokaza) in ni dokazal trditve iz zahtevka za revizijo, da je izbrani ponudnik na javnem razpisu ob upoštevanju vseh stroškov, ki so vključeni v ponudbeno ceno, ponudil nižjo ceno kot je tista, po kateri trenutno izvaja storitve za istega naročnika.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi zatrjuje, da je naročnik za izvedbo javnega razpisa za storitve, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, dal pooblastilo CVI-ju, ki je razpis tudi izvedel ter da bi zato naročnik moral z njim skleniti pogodbo na podlagi razpisnega postopka, ki ga je izvedel CVI. Vlagatelj torej meni, da se o obravnavanem predmetu javnega naročila vodita dva ločena razpisna postopka oziroma da (zaradi identičnosti predmeta javnega naročila) naročnik sploh ni imel pravice razpisati obravnavanega javnega naročila.

    Z dopisom, štev. 018-74/02-23-930, z dne 9.5.2002, je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN, pozvala vlagatelja, da ji v zvezi z gornjo navedbo predloži naslednjo dokumentacijo: objavo CVI javnega razpisa v Uradnem listu, obvestilo CVI o odaji naročila (2. odstavek 78. člena ZJN-1) in obvestilo CVI o oddaji naročila v Uradnem listu RS (1. odstavek 70. člena ZJN-1). Vlagatelj je s svojim dopisom, z dne 14.5.2002, Državni revizijski komisiji posredoval prvo in drugonavedeni dokument, za tretji navedeni dokument pa je pojasnil, da "... obvestila o oddaji naročila v Uradnem listu RS ni bilo mogoče predložiti, ker objava ni bila sprovedena zaradi vložitve postopka revizije."

    V zvezi z vlagateljevo trditvijo, da je naročnik vedel ali bi moral vedeti, da je bil vlagatelj izbran na javnem razpisu, ki ga je po pooblastilu v smislu 22. člena ZJN-l zanj izvedel CVI ter da je naročnik "... z nezakonitim in nepoštenim ravnanjem do vlagatelja, ki je bil na podlagi naročnikovega pooblastila na javnem razpisu v isti zadevi že izbran, pa naročnik z njim neupravičeno noče skleniti pogodbe, že oškodovan in bo v primeru, da naročnik ne zagotovi zakonitosti svojega poslovanja v tej zadevi, proti njemu uveljavljal odškodninsko odgovornost ... ", je Državna revizijska komisija skladno z določbo 2. in 3. odstavka 21. člena ZRPJN naročnika in CVI zaprosila za dodatna pojasnila o naslednjih vprašanjih:
    - na kateri razpis se nanaša pooblastilo naročnika, štev. 363-1/01, z dne 17.4.2001 (ki ga je vlagatelj priložil obvestilu za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 24.04.2002, in sicer kot odgovor na dopis CVI, štev. 433-1/2001/19, z dne 29.1.2001),
    - ali je CVI v imenu in za račun naročnika izvedel postopek oddaje javnega naročila z enakim predmetom javnega naročila
    - ter kdaj (za katero leto oziroma obdobje).

    CVI je v odgovoru Državni revizijski komisiji (dopis CVI, štev. 432-2/2001/48, z dne 14.5.2002) pojasnil, da je s sklepom o pričetku postopka, štev. 43-18/2001/1, dne 23.4.2001, pričel z oddajo javnega naročila za storitve pogarancijskega vzdrževanja, nadgraditev in dograditev računalniške opreme in lokalnih računalniških omrežij za potrebe državnih organov RS, javnih zavodov in drugih naročnikov, z oznako ODVZ.IT-l/2001, in po odločitvi Državne revizijske komisije, tudi ponovljeni razpis z oznako ODVZ.IT-9/2001. CVI je tudi pojasnil, da je s svojim dopisom, štev. 433-1/2001/19, z dne 29.1.2001, vse državne organe obvestil, da bo v letu 2001 pripravil javne razpise za posamezna področja informatizacije državnih organov tudi po pooblastilu le-teh ter da je naročnik z dopisom, štev. 363-1/01, z dne 17.4.2001, CVI pooblastil za izvedbo postopkov oddaje javnih naročil v letu 2001 - med drugim tudi za izvedbo javnega razpisa za storitve pogarancijskega vzdrževanja, nadgraditev in dograditev računalniške opreme, ki ga je CVI opravil pod oznako ODVZ.IT-1/2001 ter ga je v svojem dopisu državnim organom, 433-1/2001/19, z dne 29.1.2001, označil kot â"śVzdrževanje in dograditve ITâ"ť. Pooblastilo naročnika, štev. 363-1/01, z dne 17.4.2001, se torej po prepričanju CVI nanaša na izvedbo vseh devetih postopkov, navedenih v prej omenjenem dopisu. CVI je v svojem pojasnilu Državni revzijiski komisji še navedel, da je objavil javni razpis v Ur.l.RS, štev. 30-31/2001, z dne 28.4.2001 (štev. objave Ob-47807) ter da je v razpisni dokumentaciji za navedeni razpis (Navodila ponudnikom za javni razpis ODVZ.IT-l/2001) med naročniki navedena tudi â??, isti naročnik pa je naveden tudi v ponovljenem delu razpisa z oznako ODVT.IT-9/2001. CVI torej meni, da je opravil javni razpis z enakim predmetom javnega naročila (storitev pogarancijskega vzdrževanja, nadgraditev in dograditev računalniške opreme), to pa naj bi bilo razvidno tudi iz primerjave vsebin obeh razpisnih dokumentacij ter iz zadnjega obvestila o oddaji naročila ODVZ.IT-9/2001, štev. 432-2/2001/44, z dne 09.4.2002, kjer je ljubljansko območje razdeljeno različnim izvajalcem na različnih organih. Oba razpisa (prvi razpis z oznako ODVZ.IT-l/2001 in drugi, delno ponovljeni razpis, z oznako ODVZ.IT-9/2001) sta po pojasnilu CVI veljavna največ tri leta, oziroma do sklenitve pogodb iz novega, istovrstnega razpisa.

    Za razliko od CVI je naročnik v odgovoru na poziv Državne revizijske komisije po dodatnih pojasnilih (dopis naročnika, štev. 060-11/2002-830, z dne 16.5.2002), navedel, da naj bi bilo pooblastilo, štev. 363-1/01, z dne 17.4.2001, na katerega se sklicujeta CVI in vlagatelj, zgolj splošno pooblastilo, ki ga je izdal predvsem zaradi opozorila CVI v dopisu, štev. 433-1/2001/19, z dne 29.1. 2001, da: "... bo organ, ki pooblastila ne bo izdal, moral sam izvesti ustrezni razpisni postopek in ne bo mogel uporabljati skupne liste usposobljenih ponudnikov." Naročnik je v svojem pojasnilu Državni revizijski komisiji tudi zatrdil, da o razpisu, ki naj bi ga izvedel CVI v njegovem imenu in za njegov račun, ni bil obveščen oziroma da ni pooblastil CVI za omenjeno naročilo ter da naj bi CVI začel s postopkom javnega razpisa brez pisnega sklepa naročnika o začetku postopka iz 21. člena ZJN-1. Po mnenju naročnika pa je iz pooblastila, štev. 363-1/01, z dne 17.4.2001, tudi razvidno, da je bilo le-to CVI-ju dano za izvedbo postopkov oddaje javnih naročil s področja informatizacije izključno v letu 2001.

    Zaradi nasprotujočih navedb v pojasnilih, ki jih je prejela od naročnika in CVI, je Državna revizijska komisija dne 21.5.2002 organizirala skupni sestanek v prostorih Državne revizijske komisije. Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki naročnika in CVI, je Državna revizijska komisija poskusila razjasniti nasprotujoče si navedbe v pojasnilih, ki jih je prejela od obeh državnih organov, oziroma je poskusila ugotoviti, ali se o obravnavanem predmetu javnega naročila vodita dva ločena postopka oddaje javnega naročila in kateri od obeh organov je pristojen za izvedbo obravnavanega razpisnega postopka. Ker so predstavniki CVI in naročnika v celoti vztrajali pri navedbah, podanih v predhodnih pisnih pojasnilih, je Državna revizijska komisija odločila na podlagi prejetih pojasnil in dokumentacije.

    Državna revizijska komisija je najprej ugotovila, da v delu revizijskih navedb, ki se nanašajo na trditev, da je naročnik za isto javno naročilo že pred pričetkom obravnavanega postopka oddaje javnega naročila pooblastil CVI, ne gre (samo) za spor med vlagateljem in naročnikom, temveč (predvsem) za spor med naročnikom in CVI. Ker gre torej v tem delu za spor med dvema državnima organoma, Državna revizijska komisija opozarja, da spori med državnimi ograni niso predmet odločanja v postopku, ki se vodi na podlagi zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija lahko zato v tem revizijskem postopku poda samo svoje zaključke, do katerih je prišla tekom obsežnega dokaznega postopka. Državna revizijska komisija odloča zgolj o revizijskih navedbah, ki se nanašajo na izpodbijani postopek oddaje javnega naročila.

    Državna revizijska komisija ocenjuje, da sta v zvezi z vprašanji, ki so predmet spora med naročnikom in CVI, pomembna zlasti dva dokumenta, in sicer dopis CVI vsem državnim organom, štev. 433-1/2001/19, z dne 29.01.2001 ter pooblastilo, štev. 363-1/01, z dne 17.4.2001, ki ga je naročnik dal CVI-ju.

    Iz vsebine prvega navedenega dokumenta je razvidno, da so v njem navedena področja informatizacije državnih organov (devet področij), za katera "â?? bodo razpisi izdani v začetku leta 2001" ter predvidene oblike razpisnega postopka. Glede na to, da je v dopisu pod 2. točko navedeno tudi področje "Vzdrževanje in dograditve IT" ter da je ob njem predvidena vrsta postopka oddaje javnega naročila "odprti postopek", bi bilo mogoče sklepati, da se citirano pooblastilo nanaša tudi na izvedbo predmetnega javnega naročila, ki ga naročnik vodi kot odprti postopek. Razpis z enakim predmetom javnega naročila je izvedel tudi CVI (razpis CVI z oznako ODVZ.IT-l/2001 oziroma ODVZ.IT-9/2001), odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika pa je (razen v treh sklopih) tudi že pravnomočna, velja pa za obdobje treh let od datuma sklenitve pogodbe oziroma do pravnomočnosti novega razpisa s tega področja. Vendar pa je po drugi strani potrebno upoštevati, da iz omenjenega dopisa CVI državnim organom ni mogoče povsem jasno ugotoviti, na katero obdobje se nanaša pooblastilno razmerje, ki ga je CVI s tem dopisom predlagal drugim državnim organom. Dopis je bil državnim organom posredovan 29.1.2001, v njem pa je med drugim zapisano tudi: "Če se odločite za izdajo pooblastila, ga mora podpisati oseba, ki lahko sprejema finančne obveznosti najmanj v višini, ki je predvidena za vaše izdatke v tekočem proračunskem letu, pri omejenih postopkih pa za tri leta, kolikor bo veljal razpis.". Iz navedenega bi bilo mogoče sklepati, da bo CVI odprte postopke izvedel za obdobje tekočega leta (torej leta 2001), omejene postopke pa za obdobje treh let. Kot je razvidno iz sklepa naročnika o pričetku oddaje obravnavanega javnega naročila pa se le-to ne nanaša na leto 2001, ampak na obdobje od 2002 do 2004. Nesporno je torej, da je CVI za naročnika izvedel javni razpis z enakim predmetom javnega naročila (takšen zaključek izhaja iz primerjave obeh razpisnih dokumentacij, kot tudi iz obvestila CVI o oddaji javnega naročila, štev. 432-2/2001/44, z dne 09.4.2002). CVI v citiranem dopisu ni konkretiziral izvedbe postopka oddaje javnega naročila na osnovi 22. člena ZJN-1 (to je, do katere faze bo postopek izvedel - ali bo postopek izvedel do izbire najugodnejšega ponudnika, z izbiro najugodnejšega ponudnika, ali bo celo sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom).

    Kar zadeva drugi sporni dokument (pooblastilo naročnika CVI-ju, štev. 363-1/01, z dne 17.4.2001) po mnenju Državne revizijske komisije tudi iz omenjenega dokumenta ni mogoče nedvoumno razbrati, kolikšen je obseg danega pooblastila - za koliko časa je pooblastilo dano, na katere faze postopka se nanaša (to je katere faze oddaje javnega naročila izvede CVI in katere naročnik), kdo sklene pogodbo z izbranim ponudnikom ipd.. Enako kot vsebino zgoraj navedenega dopisa CVI, si naročnik in CVI tudi vsebino spornega pooblastila razlagata vsak po svoje. Po mnenju naročnika se pooblastilo nanaša izključno na potrebe naročnika "v letu 2001", medtem ko je bilo po prepričanju CVI dano "za leto 2001", kar pomeni, da se nanaša na vsa javna naročila, ki bodo izvedena v letu 2001 in torej kot tako zajema tudi razpis CVI z oznako ODVZ.IT-l/2001 oziroma ODVZ.IT-9/2001, ki je bil pričet s sklepom CVI o začetku postopka oddaje javnega naročila, štev. 43-182001/1, z dne 23.4.2001. Predstavniki naročnika so sicer s tem v zvezi na sestanku, dne 21.5.2002, opozorili, da je imel naročnik za leto 2001 že sklenjeno pogodbo za obravnavani predmet javnega naročila (ki jo je predložil tudi v dodatnih pojasnilih na zahtevo Državne revizijske komisije) ter da se jim zato postavlja vprašanje, zakaj bi CVI (ob dejstvu, da ni poznal konkretnih potreb naročnika v letu 2001) v njegovem imenu in za njegov račun izvedel tovrstni razpis za leto 2001. Vendar pa so po drugi strani predstavniki CVI prepričani, da se pooblastilo, ki ga je naročnik izdal CVI-ju, nanaša tudi na razpis CVI z oznako ODVZ.IT-l/2001 oziroma ODVZ.IT-9/2001 ter da pri obravnavanem razpisu ne gre le za identičen predmet javnega naročila, temveč tudi, da se razpis nanaša na časovno obdobje, ki je zajeto v izdanem pooblastilu. Na sestanku, dne 21.5.2002, so predstavniki naročnika tudi opozorili, da je bila praksa CVI pri izvajanju javnih naročil s področja informatizacije v preteklih letih omejeni postopek, v katerem je CVI izvedel samo prvo fazo postopka, medtem ko so drugo fazo postopka izvedli posamezni naročniki ter da je naročnik sporno pooblastilo izdal zaradi opozorila CVI v dopisu državnim organom, štev. 433-1/2001/19, z dne 29.01.2001, da " â?? bo organ, ki pooblastila ne bo izdal, moral sam izvesti ustrezni postopek in ne bo mogel uporabljati skupne liste usposobljenih ponudnikov." V obravnavanem primeru je CVI izvedel odprti postopek z izbiro najugodnejšega ponudnika, pogodbo pa bi moral skleniti naročnik. Vendar pa po drugi strani ostaja dejstvo, da so v dopisu CVI državnim organom, štev. 433-1/2001/19, z dne 29.01.2001, za izvedbo javnih naročil na posameznih področjih (med njimi tudi na področju obravnavanega predmeta javnega naročila) predvideni tudi odprti postopki in ne le omejeni postopki oddaje javnih naročil, na kar bi naročnik gotovo moral biti pozoren. CVI je namreč navedel, da "... bo glede na usmeritve proračuna v zadnjem obdobju moral vsak organ sam zagotoviti sredstva za pogarancijsko vzdrževanje in dograditve svoje informacijske opreme za leto 2001."

    Ne glede na vse zgoraj navedeno pa je v zvezi s trditvami vlagatelja, ki se nanašajo na vprašanje, ali je naročnik imel pravico voditi obravnavani postopek javnega naročila in/ali je bil dolžan skleniti pogodbo z njim na podlagi razpisa, ki ga je izvedel CVI, potrebno ugotoviti, da so bila vsa dejstva, na katera se vlagatelj sklicuje v tem delu revizijskega zahtevka, vlagatelju znana oziroma bi mu morala biti znana že od samega začetka postopka obravnavanega javnega naročila. Vlagatelj je zato kot usposobljeni ponudnik, ki je s svojo ponudbo sodeloval tako v razpisu, ki ga je izvedel CVI, kot tudi v predmetnem razpisu, po prepričanju Državne revizijske komisije mogel in moral vedeti za vse morebitne kršitve, ki jih s tem v zvezi očita naročniku, že na samem začetku obravnavanega postopka oddaje javnega naročila (to je od trenutka, ko je od naročnika prejel razpisno dokumentacijo z natančnim opisom predmeta obravnavanega javnega naročila). Ob navedenem je bil vlagatelj v skladu z določilom 5. odstavka 12. člena ZRPJN dolžan vložiti zahtevek za revizijo še pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila in ne šele potem, ko je naročnik izbral najugodnejšo ponudbo na tem razpisu.

    Ob vsem opisanem je bilo potrebno zahtevek vlagatelja za revizijo postopka oddaje javnega naročila v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN zavrniti kot neutemeljen.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

    Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer v višini predpisane takse 80.000,00 SIT in stroške dela s pripravo revizije po tarifi v višini 100.000,00 SIT, kar skupno znese 180.000,00 SIT. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (člen 23/3 ZRPJN).


    V Ljubljani, dne ...




    ...

    Natisni stran