018-065/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup izolirnih dihalnih aparatov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â??, ki ga zastopa Odvetniška družba â?? (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne â??

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.09.2001 sprejel sklep, št. 404-08-306/01-1, o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup izolirnih dihalnih aparatov in imenovanju strokovne komisije. Dne â?? je v Uradnem listu RS, št. â??, pod številko objave Ob-â??, objavil predmetni javni razpis, popravek javnega razpisa (sprememba datuma predložitve ponudbe ter sprememba datuma odpiranja ponudb) pa je objavil dne â?? v Uradnem listu RS, št. â?? pod številko objave Ob-â??. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 404-08-306/01-7, z dne 04.12.2001, je razvidno, da je naročnik pridobil 5 pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 07.02.2002 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 404-08-306/01-13, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje â??. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila naročnik navaja, da je v postopku pregledovanja in ocenjevanja ugotovil, da je od petih pravočasnih ponudb ena nepravilna, preostale štiri pravilne ponudbe pa je ocenil skladno z merili, opisanimi in ovrednotenimi v razpisni dokumentaciji, pri čemer je ponudba vlagatelja prejela skupaj 7,23801 točke, ponudba izbranega ponudnika pa 9,63566 točke. Obvestilu o oddaji naročila je naročnik priložil tabelo, iz katere je razvidno, kako je pri ocenjevanju ponudb upošteval merila iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.02.2002, skladno z 79. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki ga je naročnik izdal dne 06.03.2002.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 11.03.2002, zahteval revizijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da ga vlaga zaradi kršitev materialnega zakona ter napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Vlagatelj meni, da naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji naročila ni pojasnil, zakaj je izbranemu ponudniku dodelil 10 točk za servisno mrežo, saj je, trdi vlagatelj, naročniku znano, da izbrani ponudnik nima lastne servisne mreže, naročnik pa tudi ni preverjal resničnosti navedb o obstoju ter usposobljenosti servisne mreže izbranega ponudnika. Naročnik je pri merilu "servisna mreža" vsem ponudnikom dodelil enako število točk, pri tem pa ni preveril, da izbrani ponudnik nima servisne mreže za ponujene dihalne aparate.
Vlagatelj zatrjuje, da sta izbrani ponudnik in ponudnik â?? povezani osebi. Ponudnik â??. je lastnik 76,19% poslovnega deleža izbranega ponudnika, ki ima sedež na naslovu podružnice ponudnika â??. Izbrani ponudnik in ponudnik â?? sta na javnem razpisu nastopala kot dve pravni osebi in ju je naročnik tudi kot taki obravnaval. Poleg statusne povezanosti sta izbrani ponudnik in ponudnik â?? skupaj predložila le en vzorec. Vlagatelj meni, da ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika â??. skladno z določilom 76. člena ZJN-1 in upoštevaje določila Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/01, 59/01; v nadaljevanju: ZGD), nista samostojni ponudbi ter bi ju bilo treba tako tudi obravnavati, naročnik pa pri izbiri najugodnejšega ponudnika povezanosti obeh ponudnikov ni upošteval. Vlagatelj meni, da tak način nastopanja na razpisih za javna naročila ni primeren, saj gre za enotno ponudbo, ki pa ni obravnavana kot ena sama ponudba, ampak kot ponudba dveh različnih ponudnikov. Prav s takim načinom nastopanja na razpisih je po mnenju vlagatelja izigran namen ZJN-1.
Vlagatelj dalje navaja, da naročnik ni preverjal resničnosti navedb izbranega ponudnika glede meril, na podlagi katerih je bil le-ta izbran (rok dobave, garancijski rok in servisna mreža). Izbrani ponudnik in z njim povezana oseba â?? sta navedla enake roke za dobavo izolacijskih dihalnih aparatov, in sicer 29 dni od sklenitve pogodbe. Naročnik je ponudnika â??.. izbral kot najugodnejšega ponudnika na prejšnjih javnih razpisih za dobavo izolacijskih dihalnih aparatov MORS BO 28/99 in MORS BO 55/2000. Na javnem razpisu MORS BO 55/2000 je takratni izbrani ponudnik â??. v ponudbi navedel dobavni rok štiri tedne, na dan sklenitve pogodbe pa je zaprosil za podaljšanje roka dobave na 75 dni. Naročnik je s ponudnikom â??. sklenil aneks k pogodbi, s katerim je podaljšal rok dobave do prvega tedna v mesecu septembru 2001. Vlagatelj navaja, da je šele sedaj prišel do teh podatkov, zato se sprašuje, ali je tudi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbrani ponudnik sestavil svojo ponudbo na enak način in ali gre tudi v tem primeru za enak način obravnavanja ostalih ponudnikov oz. izigravanje ZJN-1.
Vlagatelj tudi zatrjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil garancijski rok v trajanju 42 mesecev. Vlagatelj meni, da naročnik ni preverjal resničnosti te navedbe oz. jo je nekritično upošteval, čeprav bi moral biti zaradi opisanih zapletov pri izpolnjevanju javnega naročila iz leta 2000 posebno pozoren pri obravnavanju ponudbe izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik ponuja izolacijske dihalne aparate proizvajalca â??, ki ima v Sloveniji družbo s firmo â??. Ta družba je septembra 2001 izdala garancijsko izjavo za dihalni aparat PA94 s trajanjem garancijske dobe 36 mesecev od dne kvalitetnega prevzema.
Vlagatelj meni, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ravnal v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, saj je izbral ponudnika na podlagi podatkov, ki jih je ponudnik navedel v ponudbi, naročnik pa jih ni preveril, čeprav bi jim moral na podlagi lastnih izkušenj z izbranim ponudnikom posvetiti posebno pozornost. Na podlagi takega nekritičnega obravnavanja ponudbe izbranega ponudnika je naročnik zavrnil vlagateljevo ponudbo in ponudbe in ostalih ponudnikov. Zato vlagatelj predlaga, da naročnik ponovno preveri pravilnost postopka in v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila ter ga ponovi.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 404-08-25/2002-3, z dne 15.03.2002, v skladu z 12. členom ZRPJN pozval, da dopolni svoj zahtevek z dokazom za svojo trditev, da izbrani ponudnik nima servisne mreže za ponujene dihalne aparate, ter s potrdilom o plačilu revizijske takse iz 22. člena ZRPJN.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 21.03.2002, dopolnil zahtevek za revizijo v smislu zahtev naročnika. V dopisu vlagatelj trdi, da naročnik pozna naslove vseh servisov, ki jih je izbrani ponudnik navedel v izjavi, ki je obvezni in sestavni del njegove ponudbe. Vlagatelj je zahteval, naj se v revizijskem postopku opravijo poizvedbe, ali ima izbrani ponudnik sklenjene pogodbe z v izjavi navedenimi servisi in ali so delavci teh servisov šolani in tako usposobljeni za opravljanje servisov izolirnih dihalnih aparatov tipa â??. Te pogodbe so zasebne listine, s katerimi vlagatelj ne razpolaga in so v posesti izbranega ponudnika, saj dokazujejo pogodbene odnose s servisi, navedenimi v izjavi. Dokazila o usposobljenosti delavcev za opravljanje servisnih storitev za izolirne dihalne naprave â?? pa lahko predložijo le v izjavi navedeni servisi. Te listine, trdi vlagatelj, bi moral naročnik skladno z določili Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) pridobiti v revizijskem postopku od izbranega ponudnika, ne pa zahtevati, da mu jih vlagatelj pošlje kot dokaz.
Vlagatelj je dopisu priložil tudi potrdilo o plačilu takse v višini 80.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija je od vlagatelja dne 05.04.2002 prejela obvestilo o nadaljevanju postopka revizije (z dne 04.04.2002), v katerem navaja, da je dne 11.03.2002 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel 14.03.2002, naročnik pa o zahtevku za revizijo ni odločil v roku 20 dni od prejema zahtevka niti ni izdal sklepa iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN. Na podlagi omenjenega vlagateljevega obvestila je Državna revizijska komisija naročnika z dopisom, št. NVD-290/02-25-720, z dne 05.04.2002, pozvala, da ravna v skladu s 16. členom ZRPJN, odloči o zahtevku za revizijo ter vlagatelja obvesti o svoji odločitvi.

Naročnik je Državno revizijsko komisijo z dopisom, št. 404-08-25/2002-6, z dne 11.04.2002, obvestil, da je dne 10.04.2002 odločil o zahtevku za revizijo, in ji odstopil del dokumentacije o vodenju postopka predmetnega javnega naročila. Naročnik navaja, da je po prejemu zahtevka za revizijo vlagatelja pozval k dopolnitvi zahtevka, kar je vlagatelj storil dne 22.03.2002, naročnik pa je rok za sprejetje svoje odločitve štel od tega datuma.

V sklepu, št. 404-08-306/01-21, z dne 10.04.2002, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, naročnik navaja, da je na podlagi pregleda dokumentov in analize ponudb ter usmeritve Urada za javna naročila ugotovil, da sta izbrani ponudnik in ponudnik â??.. predložila popolnoma ločeni in samostojni ponudbi, katerima je bil priložen skupni osnovni vzorec. Ponudnik je vzorec predložil v isti kartonski embalaži, na kateri je bilo izrecno označeno, da gre za vzorca k ponudbi izbranega ponudnika (št. 120/U/2001) in ponudnika â??. (št. B-257/2001). Ponudnika sta ponudila skupni osnovni vzorec, ponudnik â?? pa je ponudil še dodatni del k osnovnemu vzorcu. Ker gre za dve ločeni podjetji, ki sta sicer upravljalsko in kapitalsko povezani, in ker to nista edini pravilni ponudbi, sta v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije in ZJN-1.
Naročnik dalje navaja, da je v skladu s prvim in drugim odstavkom 79. člena ZJN-1 podal vse zahtevane podatke. Že v obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 07.02.2002, so bili prikazani izračuni analize, iz katerih je bilo razvidno, zakaj in koliko točk je dosegel posamezni ponudnik. Izbrani ponudnik je priložil vse zahtevane dokaze, na podlagi katerih je za servisno mrežo dosegel največje možno število točk.
Na vlagateljeve očitke o (ne)preverjanju resničnosti navedb izbranega ponudnika glede roka dobave, garancijskega roka in servisne mreže naročnik odgovarja, da je ponudbe ocenil na podlagi zahtev in meril iz razpisne dokumentacije, kjer je izbrani ponudnik ponudil in z izjavami ter ustreznimi dokumenti potrdil svoje navedbe. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi priložil garancijsko izjavo podjetja â?? z oznako november 2001, v kateri navaja garancijsko dobo 42 mesecev. Priložena izjava potrjuje navedbe izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi priložil tudi ustrezne dokumente, s katerimi izkazuje obstoj servisne mreže, kar je naročnik upošteval pri izbiri. Izbrani ponudnik bo moral vse svoje navedbe upoštevati pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti.
Naročnik je vlagatelja v skladu s 17. členom ZRPJN pozval, naj ga v treh dneh od prejema sklepa pisno obvesti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je Državno revizijsko komisijo in naročnika z dopisom, z dne 12.04.2002, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu vlagatelj dodatno navaja, da naročnik priznava, da sta izbrani ponudnik in ponudnik â?? povezani osebi, pa je kljub temu njuni ponudbi obravnaval kot dve različni ponudbi in ne kot ene same. Da gre za eno samo ponudbo je po mnenju vlagatelja razvidno tudi iz tega, da sta izbrani ponudnik in ponudnik â??. predložila en sam vzorec in da sta pri merilu "reference" navajala enake podatke in prejela enako število točk. Ker sta oba ponudnika dala skupno ponudbo, bi ju moral naročnik obravnavati kot enega ponudnika in ne kot dva oz. bi moral eno od obeh ponudb zaradi predložitve enega vzorca kot nepopolno izločiti iz nadaljnjega postopka.
Izbrani ponudnik in ponudnik â??. sta pri merilu "reference" navajala enake podatke in pridobila enako število točk, pri tem pa po mnenju vlagatelja ni jasno, kdo od obeh ponudnikov je pridobil te reference. Vlagatelj domneva, da gre za reference le enega od obeh ponudnikov, saj jih oba skupaj nista mogla doseči tudi zato, ker je izbrani ponudnik začel s poslovanjem šele sredi leta 2000.
Vlagatelj tudi meni, da lahko mnenje Urada za javna naročila, da lahko dve kapitalsko in upravljalsko povezani družbi predložita le en vzorec, na katerega se sklicuje naročnik in ki ni bilo predloženo skupaj z razpisno dokumentacijo, vzdrži pravno presojo le, če gre za skupno oz. enotno ponudbo, sicer so povezane družbe privilegirane, s tem pa je kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov. Vlagatelj navaja, da se naročnik sklicuje na določilo 76. člena ZJN-1, češ da je prejel več kot dve samostojni ponudbi in da zato lahko obravnava izbranega ponudnika in ponudnika â?? kot dva samostojna ponudnika, pri tem pa je spregledal, da eden od obeh ponudnikov ni predložil vzorca, eden pa se je skliceval na reference drugega. To pomeni, trdi vlagatelj, da je bila najmanj ena ponudba obeh kapitalsko povezanih ponudnikov nepopolna, zato bi ju moral naročnik zavrniti.
Vlagatelj navaja, da se naročnik v obrazložitvi sklepa sklicuje na predložene dokaze izbranega ponudnika, na podlagi katerih je le-ta dosegel večje število točk kot drugi. Vlagateljeve trditve o neresničnosti teh predloženih dokazov je naročnik zavrnil z navedbo, da je izbrani ponudnik ponudil in z izjavami ter ustreznimi dokumenti potrdil svoje navedbe, ki jih bo moral upoštevati pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Vlagatelj meni, da tako mnenje naročnika vzdrži le, če gre za vnaprej izbranega ponudnika, ki lahko pri sestavi ponudbe z vednostjo naročnika navaja neresnična dejstva, da bo njegova ponudba izbrana kot najugodnejša. Tako stališče naročnika je v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, npr. z načelom gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, z načelom zagotavljanja konkurence, z načelom transparentnosti porabe javnih sredstev in z načelom enakopravnosti ponudnikov. Navedba naročnika, da bo izbrani ponudnik moral upoštevati svoje navedbe pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti, je vlagatelju nerazumljiva. Vlagatelj trdi, da izbrani ponudnik svojih navedb ne bo mogel upoštevati, ker za servisiranje svojih aparatov ni usposobljen niti nima pogodbenih sodelavcev, ki bi bili za to delo usposobljeni.

Ker dokumentacija, ki jo je naročnik posredoval z dopisom, št. 404-08-25/2002-6, z dne 11.04.2002, ni bila popolna, ga je Državna revizijska komisija z dopisom, št. 018-65/02-21-750, z dne 15.04.2002, pozvala, naj ji pošlje manjkajoče dokumente. Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 404-08-25/2002-8, z dne 19.04.2002, posredoval manjkajočo dokumentacijo in svoje mnenje. Naročnik ponovno poudarja, da sta izbrani ponudnik in ponudnik â?? povezani podjetji, ki sta predložili dve ločeni ponudbi. Ponudnika sta predložila skupni vzorec v kartonski embalaži, kjer sta navedla, da gre za vzorec k obema ponudbama. Naročnik meni, da ZJN-1 izrecno ne prepoveduje, da ponudniki ne smejo predložiti skupnega vzorca, zato je ponudbi obeh ponudnikov sprejel kot pravilni.
Z merilom "reference" je naročnik ocenjeval reference izdelka doma in v EU, kar pomeni, da naročnika zanima število prodanih izolirnih dihalnih aparatov ponujenega proizvajalca doma in v EU in ne število izdelkov, ki jih je v Sloveniji in EU prodal ponudnik v letih 1998, 1999 in 2000. Naročnik je z merilom želel preveriti prisotnost izdelka v Sloveniji in EU in ne ponudnika.
Glede servisne mreže naročnik poudarja, da je izbrani ponudnik v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije v svoji ponudbi priložil ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da ima servisno mrežo v Sloveniji in mobilni servis. Izbrani ponudnik bo s podpisom pogodbe in predložitvijo bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti sprejel pogodbena določila, ki jih bo moral tudi izpolniti. Če se bo izkazalo, da servisna mreža ni identična navedbam iz ponudbe, bo moral na svoje stroške tako servisno mrežo zagotavljati, v nasprotnem primeru pa bo naročnik vnovčil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in sprožil ustrezne postopke za povrnitev morebitne škode. Enako stališče ima naročnik tudi do garancijskega roka, ki ga izbrani ponudnik dokazuje z izjavo proizvajalca o 42 mesečnem garancijskem roku.
Naročnik še navaja, da se vlagatelj večkrat sklicuje na javni razpis za izolirne dihalne aparate, sklenjeno pogodbo in aneks iz leta 2001. Ker gre za dva ločena javna razpisa, naročnik ni upošteval navedb ponudnikov iz lanskega razpisa.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.


Državna revizijska komisija se je najprej osredotočila na vprašanje, ali bi moral naročnik v smislu vlagateljevih navedb ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika WEBO LJUBLJANA d.o.o. zaradi kapitalske in upravljalske povezanosti obeh ponudnikov obravnavati kot enotno ponudbo. Pri tem se Državna revizijska komisija ni ukvarjala z vprašanjem, ali je mogoče družbi izbranega ponudnika in ponudnika WEBO LJUBLJANA d.o.o. res obravnavati kot povezani družbi v smislu določil ZGD in posledično ZJN-1, saj med strankama to dejstvo ni sporno.

Prvi odstavek 76. člena ZJN-1 določa: "Naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov.". ZJN-1 torej uspeh javnega razpisa veže na pridobitev (najmanj) dveh pravilnih in samostojnih ponudb. Če naročnik ne pridobi vsaj dveh pravilnih in samostojnih ponudb oz. če pridobi dve ali več pravilnih ponudb ponudnikov, ki pa so kapitalsko in upravljalsko tako intenzivno povezani, da ni več mogoče govoriti o njihovi samostojnosti pri sprejemanju poslovnih odločitev, posledično pa ne o samostojnosti njihovih ponudb, postopka oddaje javnega naročila ne more zaključiti z izbiro najugodnejšega ponudnika. Iz citirane določbe 76. člena ZJN-1 pa ne izhaja, da osebe, ki so kapitalsko in upravljalsko povezane, ne bi smele predložiti vsaka svoje ponudbe. Tovrstne prepovedi, ki bi kapitalsko in upravljalsko povezanim družbam posredno ali neposredno onemogočala predložitev samostojnih ponudb, tudi v drugih določbah ZJN-1 ne zasledimo. V obravnavanem postopku je iz obvestila o oddaji naročila, z dne 07.02.2002, razvidno, da je naročnik pridobil pet pravočasnih ponudb, od katerih je za štiri ugotovil, da ustrezajo pogojem in kvalifikacijskim zahtevam, navedenim v razpisni dokumentaciji. To pomeni, da ni bil izpolnjen negativni pogoj iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, saj naročnik ni pridobil zgolj ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika â?? katerih družbi sta kapitalsko in upravljalsko povezani, temveč poleg njiju še dve drugi pravilni ponudbi dveh samostojnih ponudnikov, s tem pa je zagotovljena dejanska primerljivost med ponudbami. Hkrati to tudi pomeni, da so bili z vidika prvega odstavka 76. člena ZJN-1 izpolnjeni pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika. Kot izhaja iz navedenega bi drugačen položaj nastal le v primeru, ko bi naročniku po postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb kot pravilni ostali le (nesamostojni) ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika â?? Prav na takšno (hipotetično) situacijo se nanaša prvi odstavek 76. člena ZJN-1.

Glede revizijskih navedb o tem, da sta izbrani ponudnik in ponudnik â??. skupaj (v isti kartonski škatli) predložila le en vzorec, zaradi česar naj bi bili njuni ponudbi nepopolni, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v poglavju Tehnični podatki in zahteve (stran 20, točka 4.3 "Tehnična dokumentacija") med drugim določil: "Ob ponudbi priložiti vzorec ponujenega tipa IDA.". Na isti strani razpisne dokumentacije pa je v točki 4.6 "Vzorec" določil: "Ponudnik mora predložiti vzorce za sredstva, ki so predmet javnega razpisa. Izbranemu ponudniku bo vzorec vrnjen po kakovostnem prevzemu blaga, ostali ponudniki pa vzorce prevzamejo v 15ih dneh od dneva pravnomočnosti obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika.". Iz citiranih določil torej ne izhaja, da bi naročnik izrecno določil, da mora vsak ponudnik svoji ponudbi predložiti svoj vzorec oz. da več ponudnikov ne sme predložiti skupnega vzorca. Mogoče je sklepati, da je namen tako oblikovane naročnikove zahteve po predložitvi vzorca ta, da ponudnik tudi fizično (in ne samo v obliki tehničnih opisov ter skic) predloži vzorec ponujenega blaga. Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je izbrani ponudnik svoji ponudbi priložil zahtevani vzorec ponujenega tipa izolirnega dihalnega aparata, zato ni mogoče trditi, da je njegova ponudba v delu, ki se nanaša na predložitev vzorca predmeta javnega naročila, nepopolna v smislu citiranih določil razpisne dokumentacije, ki predložitve skupnega vzorca (kot je bilo že ugotovljeno) ni izrecno prepovedovala. Dejstvo, da je isti vzorec hkrati ponudil tudi ponudnik â??., v obravnavanem primeru torej ne more vplivati na pravilnost ponudbe izbranega ponudnika.


Vlagateljeve trditve o tem, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika na podlagi meril "servisna mreža", "dobavni rok", "garancijski rok" in "reference" ni ocenil pravilno oz. da ni preverjal resničnosti njegovih navedb v ponudbeni dokumentaciji, je treba obravnavati skozi določila razpisne dokumentacije.

Vlagatelj tako v svojem zahtevku med drugim trdi, da izbrani ponudnik nima lastne servisne mreže za ponujene dihalne aparate in da naročnik ni preverjal resničnosti navedb o obstoju ter usposobljenosti servisne mreže izbranega ponudnika, zato mu na podlagi merila "servisiranje" ne bi smel priznati 10 točk. Državna revizijska komisija je na podlagi teh revizijskih navedb vpogledala v tisti del razpisne in ponudbene dokumentacije, ki se nanaša na določitev, izpolnjevanje in ocenjevanje merila "servisiranje". Pri tem je ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v poglavju Tehnični podatki in zahteve (stran 20, točka 4) med drugim določil: "Servisna mreža; priložiti dokument, iz katerega bo razvidno, da ima ponudnik za ponujeno blago zagotovljen servis (število servisov, mobilni servis) in dobavo originalnih rezervnih delov, od proizvajalca predpisano opremo za servisiranje in od proizvajalca usposobljene serviserje.". Iz navedenega določila ne izhaja, da je naročnik zahteval, da morajo ponudniki imeti lastno servisno mrežo, temveč da morajo zagotoviti servis za ponujeno blago. Navedeno določilo razpisne dokumentacije tudi ne zahteva, da morajo ponudniki priložiti pogodbe, sklenjene s pooblaščenimi serviserji, temveč dokument, iz katerega bo razvidno, da ima ponudnik za ponujeno blago zagotovljen servis. Izbrani ponudnik je v ponudbeni dokumentaciji priložil izjavo, v kateri je navedel, da ima skupaj s podjetjem â?? organizirano servisno mrežo na sedežu podjetja â??. in da zagotavlja vse potrebne originalne rezervne dele. Izbrani ponudnik je navedel 6 pooblaščenih serviserjev za ponujeni izolirni dihalni aparat ter en mobilni servis, ponudbeni dokumentaciji pa je priložil tudi potrdila proizvajalca izolirnih dihalnih aparatov o tem, da je deset delavcev ponujenih serviserjev opravilo ustrezen tečaj pri proizvajalcu opreme. Iz obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 07.02.2002, je razvidno, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika na podlagi merila "servisna mreža" ocenil z 10 točkami oz. ob upoštevanju vrednostne uteži 0,30 s 3 točkami. Ker razpisna dokumentacija v točki e) poglavja IV/3 (Ocenjevalni kriteriji) določa, da ponudnik za ponujenih 3 ali več servisov in mobilni servis pridobi 10 točk, ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika na podlagi merila "servisna mreža" ocenil nepravilno. Prav tako ni mogoče slediti vlagateljevim trditvam, da izbrani ponudnik nima servisne mreže za ponujene dihalne aparate, saj jih vlagatelj ni z ničemer dokazal, iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pa nasprotno izhaja, da izbrani ponudnik zagotavlja servisno mrežo. Ob tem velja omeniti, da je moral izbrani ponudnik kot udeleženec predmetnega javnega razpisa podpisati izjavo o tem, da vsi podatki, ki jih je podal v svoji ponudbi, ustrezajo dejanskemu stanju in niso zavajajoči, predložiti pa je moral tudi izjavo banke o izdaji garancije za dobro izvedbo posla, ki jo bo lahko naročnik (poleg drugih sankcij) uveljavil v primeru kršitev pogodbenih obveznosti.

Za revizijske navedbe, ki se nanašajo na ponujeni rok dobave in garancijski rok, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so neutemeljene. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi ponudil 29 dnevni dobavni rok, ki ga je naročnik skladno z določili razpisne dokumentacije (točka b) poglavja IV/3 Ocenjevalni kriteriji) ocenil z 10 točkami oz. ob upoštevanju vrednostne uteži 0,15 z 1,5 točke, za ponujeni 42 mesečni garancijski rok pa je izbrani ponudnik skladno s točko c) poglavja IV/3 prejel 10 točk oz. ob upoštevanju vrednostne uteži 0,10 1 točko. Trditvi vlagatelja, da je podjetje â?? septembra 2001 izdalo garancijsko izjavo za dihalni aparat PA94 s trajanjem garancijske dobe 36 mesecev od dne kvalitetnega prevzema, sicer ni mogoče oporekati, vendar pa je mogoče ugotoviti, da je omenjena garancijska izjava izdana za drug javni razpis (razpis št. 404-08-371/2000). Izbrani ponudnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v ponudbeni dokumentaciji v skladu z določili razpisne dokumentacije (poglavje Tehnični podatki in zahteve (stran 20, točka 4)) priložil garancijsko izjavo podjetja â?? datirano novembra 2001, v kateri le-to za ponujene izolirne dihalne aparate zagotavlja 42 mesečno garancijsko dobo. Na tem mestu velja ponovno omeniti, da je moral izbrani ponudnik podpisati izjavo o nezavajajočih podatkih in predložiti izjavo banke o izdaji garancije za dobro izvedbo posla.

Navedbe vlagatelja o tem, kako je ponudnik â?? kot izbrani ponudnik na enem od prejšnjih javnih razpisov po sklenitvi pogodbe izpolnjeval svoje pogodbene obveznosti, s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila ne morejo imeti relevantne povezave. Gre namreč za trditve, ki jih v tem postopku ni mogoče preveriti, saj niso predmet konkretnega postopka.

Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka navaja, da sta izbrani ponudnik in ponudnik â?? pri merilu "reference" navajala enake podatke in pridobila enako število točk. Tem trditvam je mogoče pritrditi, vendar je treba hkrati ugotoviti, da takšen način navajanja podatkov v ponudbeni dokumentaciji oz. takšen način ocenjevanja nista v nasprotju z določili razpisne dokumentacije. Le-ta namreč v poglavju Tehnični podatki in zahteve (stran 21, točka 7) določa: "Reference izdelka v SLO - število prodanih IDA ponujenega proizvajalca v SLO: ponudnik mora priložiti potrdilo generalnega zastopnika za Slovenijo, ki izkazuje število prodanih IDA za leta 1998, 1999 in 2000. Reference izdelka v EU - število prodanih IDA ponujenega proizvajalca v EU: ponudnik mora priložiti potrdilo proizvajalca, ki izkazuje število prodanih IDA za leta 1998, 1999 in 2000.". Iz citirane določbe izhaja, da naročnik merila "reference" ni oblikoval v smislu dosedanjega poslovnega sodelovanja ponudnika z drugimi pogodbenimi partnerji ali kot prodajo izdelkov, ki jo je realiziral posamezni ponudnik, temveč je zahteval podatke o številu prodanih izolirnih dihalnih aparatov ponujenega proizvajalca v Sloveniji in Evropski uniji. Tako izbrani ponudnik kot ponudnik â??. sta ponujala izolirne dihalne aparate istega proizvajalca, zato sta v svojih ponudbah navedla enake podatke o prodaji na tržišču v Sloveniji in Evropski uniji in o tem predložila tudi dokumente, na podlagi katerih jima je naročnik v skladu s točko d) poglavja IV/3 razpisne dokumentacije dodelil ustrezno število točk.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni kršil določil ZJN-1 in razpisne dokumentacije, je skladno s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??



â??

Natisni stran