018-063/02

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, v nadaljevanju: ZRPJN) po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za vzdrževanje in najem biroopreme in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje â?? (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetnica â??, zoper ravnanje naročnika â??. (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika, kot izhaja iz obvestila o oddaji naročila za vzdrževanje in najem biroopreme.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 130.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??, z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za vzdrževanje in najem biroopreme. Kot je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 10.01.2002, sta na javni razpis pravočasno prispeli dve pravilni ponudbi, in sicer ponudba vlagatelja in ponudba ponudnika â?? (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila (brez številke in datuma) oba ponudnika obvestil, da je izvedbo naročila oddal izbranemu ponudniku. V obrazložitvi obvestila naročnik navaja, da je obe prejeti ponudbi ocenil skladno z razpisnimi pogoji in merili, pri čemer je ponudba vlagatelja prejela skupaj 82 točk, ponudba izbranega ponudnika pa 84 točk. Obvestilu o oddaji naročila je naročnik priložil tudi poročilo o oddaji javnega naročila in poročilo o vrednotenje ponudb, v katerem je v obliki tabele prikazano, kako je strokovna komisija naročnika pri ocenjevanju ponudb upoštevala pogoje in merila iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je zoper odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, št.: LN-MA-300/2032, z dne 20.02.2002, v katerem navaja, da iz prilog k obvestilu o oddaji javnega naročila izhaja sledeče:
Vlagatelj je prejel za ceno 33 točk kot drugi najugodnejši ponudnik, za kakovost 35 točk, pri čemer je bil ocenjen za tehnično opremljenost (vozila, delovna oprema, rezervni stroji) kot dober s 6 točkami, za kadrovsko usposobljenost z referencami - izkušnjami kot dober z 8 točkami ter za zmogljivost podjetja - promet s 5 točkami, za reference pa je prejel 25 točk in za finančno moč 5 točk, kar skupaj znese 82 točk. Izbrani ponudnik pa je prejel 35 točk za ceno kot najugodnejši od vseh ponudnikov, za kakovost 35 točk, pri čemer je za tehnično opremljenost prejel kot dober 6 točk, za kadrovsko zasedbo z referencami - izkušnjami kot dober 8 točk, za zmogljivost podjetja - promet pa 5 točk, nadalje za reference 25 točk in finančno moč 5 točk, pri čemer seštevek točk tako znaša po izračunu 82 točk, se pravi enako kot pri vlagatelju.

Vlagatelj navaja, da 79. člen Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1) določa, da mora obvestilo vsebovati naslednje podatke: razloge za zavrnitev ponudbe, nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila, prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril in naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila navedel le, da sta bili prispeli ponudbi pravilni in pravočasni ter da ju je ocenil skladno z razpisanimi pogoji in merili, ni pa navedel podatkov iz 1. in 3. alinee oziroma točke 79. člena ZJN-1. Za obrazloženo obvestilo je po prepričanju vlagatelja prvenstveno pomembna 3. točka, se pravi prednost prejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril, pri čemer nikakor ne zadošča zgolj navedba števila točk, ki jih je naročnik priznal izbrani ponudbi (pri čemer po mnenju vlagatelja ni odveč poudariti, da iz priloge vrednotenje ponudb izhaja, da sta oba ponudnika skupno prejela enako število točk), temveč morajo biti navedeni razlogi, zakaj je ponudba izbranega ponudnika ocenjena z večjim številom točk v primerjavi s ponudbo vlagatelja. Prednost ponudbe izbranega ponudnika se res odraža v vrednotenju te ponudbe oziroma v priznanem številu točk, vendar je za presojo objektivnosti vrednotenja ponudb potrebno navesti konkretne podatke in elemente ponudbe, ki so osnova za vrednotenje po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe. Ker je glavni namen meril za izbiro najugodnejše ponudbe, da na eni strani zagotovijo pravilno vrednotenje ponudb in izbiro najugodnejše ponudbe s strani naročnika, na drugi strani pa možnost preveritve pravilne uporabe meril ter izbiro najugodnejše ponudbe s strani zainteresiranega ponudnika, je naročnik dolžan posredovati ponudniku vse podatke, ki jih je uporabil pri ocenjevanju ponudb po posameznih merilih ter jih ustrezno obrazložiti. Ponudnik le na osnovi obrazloženega obvestila o oddaji naročila lahko ugotovi, ali so bile kršene njegove pravice ali ne. Naročnik ni obrazložil, zakaj je izbranemu ponudniku za tehnično opremljenost priznal 6 točk, kot dobremu ponudniku, nadalje za kadrovsko zasedbo z referencami kot dobremu ponudniku 8 točk. lz razpisne dokumentacije NAB.LN 22 (IN-36941) (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) izhaja, da morajo biti ponudbi priložena (med drugim tudi) dokazila za izpolnjevanje pogojev, in sicer seznam ponudnikove delovne opreme, seznam vozil, ki so na razpolago samo za serviserje, izjava o izobrazbi in izkušnjah servisnih delavcev za vse vrste strojev, itd. Iz XI. točke razpisne dokumentacije (Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika) izhaja, da znaša maksimalno število točk pri zagotovitvi kakovosti 35, pri čemer se je naročnik izrecno zavezal, da bo pri ponudnikovi tehnični opremljenosti upošteval število in strukturo avtomobilov, namenjenih samo serviserjem, nadalje strukturo in kvaliteto ponudnikove lastne delovne opreme, število in tip rezervnih strojev za morebitno nujno zamenjavo, pri čemer bodo upoštevani ustrezni podatki iz dokazil. Maksimalno število točk je tako 10, pri čemer pridobi najboljši od vseh ponudnikov 10 točk, boljši od polovice ponudnikov 8 točk, dober 6 točk, še sprejemljiv 2 točki in nesprejemljiv 0 točk. Iz navedenega po vlagateljevem mnenju izhaja, da naročnik ni obrazložil svojega obvestila o oddaji javnega naročila, saj ga vlagatelj ne more preizkusiti. Glede na dejstvo, da sta na razpis prispeli samo dve ponudbi, naročnik ni pojasnil, zakaj je ocenil obe ponudbi s 6-imi točkami pri kakovosti - pri tehnični opremljenosti, saj je iz meril jasno razvidno, da najboljši od vseh ponudnikov prejme 10 točk; pri čemer je popolnoma jasno in nesporno, da je eden od obeh ponudnikov moral biti najboljši, oziroma boljši od preostalega. Enako velja po mnenju vlagatelja v primeru točkovanja kadrovske zasedbe z referencami, pri čemer naročnik ni pojasnil, zakaj je oba ponudnika ocenil z 8-imi točkami, saj iz meril za izbiro najugodnejšega ponudnika povsem jasno izhaja, da se pri lastni ponudnikovi kadrovska strokovna zasedba ocenjujejo delovne izkušnje delavcev na ustreznem delovnem mestu in številu let opravljanja tovrstnih del, nadalje strokovna izobrazba za vsakega serviserja posebej in za posamezno znamko stroja, pri čemer najboljši od vseh ponudnikov prejme 20 točk. Glede na to, da sta bila le dva ponudnika, je bil eden od njiju prav gotovo boljši od drugega, kar pomeni, da bi moral prejeti maksimalno število točk, pa jih ni. Glede na vse navedeno vlagatelj ne more preveriti obvestila o oddaji javnega naročila in ugotavlja, da je le-to neobrazloženo, zato naročniku predlaga, da reviziji ugodi, postopek izbire najugodnejšega ponudnika v celoti razveljavi ter povrne ponudniku stroške postopka, nastale z revizijo, v višini 80.000,00 SIT za sodno takso in odvetniške stroške v višini 50.000,00 SIT.

Naročnik je vlagatelju poslal obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila (brez številke in datuma) s spremnim dopisom, z dne 08.03.2002, iz katerega izhaja, da je naročnik glede na vlagateljeve vsebinske navedbe v zahtevku za revizijo, št.: LN-MA-300/2032, z dne 20.02.2002, štel, da gre za zahtevo po obrazloženem obvestilu v skladu z 79. členom ZJN-1. V obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila naročnik navaja, da je vlagatelj skupno prejel 82 točk, od tega za ceno 33 točk, za kakovost 19 točk, in sicer za tehnično opremljenost (vozila, delovna oprema, rezervni stroji) 6 točk, za kadrovsko usposobljenost z referencami - izkušnjami 8 točk in za zmogljivost podjetja - promet 5 točk, za reference je prejel 25 točk in za finančno moč 5 točk.
Izbrani ponudnik je skupno prejel 84 točk, od tega za ceno 35 točk, za kakovost 19 točk, in sicer za tehnično opremljenost (vozila, delovna oprema, rezervni stroji) 6 točk, za kadrovsko usposobljenost z referencami - izkušnjami 8 točk in za zmogljivost podjetja - promet 5 točk, za reference je prejel 25 točk in za finančno moč 5 točk.
V obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila naročnik tudi pojasnjuje razloge, zaradi katerih sta oba ponudnika prejela ustrezno število točk na podlagi vsakega posameznega merila za izbiro najugodnejše ponudbe, in sicer:

1. Vrednotenje in ocenjevanje po merilu cena:
Vrednost ponudbe vlagatelja je bila 35.733.267,50 SIT, vrednost ponudbe izbranega ponudnika pa je bila 35.593.780,00 SIT, zato je slednji kot najugodnejši ponudnik za ceno pridobil 35 točk, vlagatelj kot drugi najugodnejši pa 33 točk.

2. Vrednotenje in ocenjevanje po merilu kakovost:
a) Tehnična opremljenost:
Pri merilu tehnična opremljenost naročnik pojasnjuje, da je primerjal in preverjal število in strukturo vozil, namenjenih serviserjem, strukturo in kvaliteto lastne delovne opreme in število ter tip rezervnih strojev za morebitno nujno zamenjavo.
Vlagatelj ima za 22 serviserjev na razpolago 14 vozil, izbrani ponudnik pa za 8 serviserjev 10 vozil. Glede na to, da področje Dolenjske (kamor očitno vlagatelj uvršča tudi Posavje) vlagatelj pokriva s tremi delovnimi mesti serviserja (seznam ponudnikove lastne delovne opreme - obrazec iz ponudbe vlagatelja - str. 37/37) in tudi sicer geografsko pokriva večje področje Slovenije, med ponudnikoma po tem kriteriju naročnik ni ugotovil, kateri je za njegove potrebe ugodnejši, je pa ugotovil, da oba ponudnika po tem kriteriju zadovoljujeta naročnikove zahteve in potrebe in ju zato oba ocenili kot dobra.
Pri primerjavi in preverjanju strukture in kvalitete lastne delovne opreme je naročnik ugotovil, da ima vlagatelj za 22 serviserjev zagotovljeno kvalitetno delovno opremo, izbrani ponudnik pa ima za 8 serviserjev zagotovljenih 15 kompletov kvalitetne delovne opreme. Pri primerjavi obeh ponudnikov po tem kriteriju je komisija naročnika ugotovila, da ima vlagatelj sicer več serviserjev, izbrani ponudnik pa boljšo opremo na posameznega serviserja, zato po tem kriteriju ni ugotovila, kdo je najboljši ponudnik, temveč je oba ocenila kot dobra, saj oba ponudnika zagotavljata svojim serviserjem kvalitetno delovno opremo.
Pri primerjavi in preverjanju števila in tipa rezervnih strojev za morebitno nujno zamenjavo je komisija naročnika ugotovila, da vlagatelj ponuja oz. zagotavlja 5 rezervnih strojev do 30 kopij/min in 5 strojev od 30 do 60 kopij/min, izbrani ponudnik pa 9 rezervnih strojev do 30 kopij/min in 23 strojev od 30 do 60 kopij/min. Izbrani ponudnik ima več rezervnih strojev in so boljše kakovosti, zato je komisija naročnika sicer ugotovila, da je po tem kriteriju boljši izbrani ponudnik, ker pa oba ponudnika s svojo ponudbo po tem kriteriju zadovoljujeta potrebe naročnika, ju je oba ocenila kot dobra.

b ) Kadrovska zasedba z referencami - izkušnjami
Pri merilu kadrovska zasedba z referencami in izkušnjami je naročnik primerjal lastno ponudnikovo kadrovsko strokovno zasedbo z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih (podatki z izjave o izobrazbi in izkušnjah):
- delovne izkušnje delavcev na ustreznem delovnem mestu in število let opravljanja tovrstnih del; vlagatelj je namesto izjave o izobrazbi in izkušnjah servisnih delavcev priložil "Strukturo zaposlenih po stopnji izobrazbe na dan 31.12.2001", iz katere je razvidno, da ima na dan 31.12.2001 22 serviserjev, vendar ni navedel delovnih izkušenj, število let na delovnem mestu serviserja. Iz priloženih certifikatov za usposobljenost posameznih serviserjev je razvidno, da ti certifikati izhajajo iz leta 2002 (2 certifikata), iz leta 2001 (9 certifikatov), iz leta 1997 (1 certifikat), iz leta 1996 (15 certifikatov), leta 1995 (4 certifikati), leta 1994 (15 certifikatov) in leta 1993 (3 certifikati). S temi certifikati ponudnik ni navedel trajanja zahtevane delovne dobe posameznih serviserjev na tem delovnem mestu, temveč le njihovo usposobljenost.
- strokovna izobrazba za vsakega serviserja posebej in posamezno znamko stroja; vlagatelj ima 22 serviserjev, od katerih ima 14 serviserjev končano IV. stopnjo izobrazbe in 8 serviserjev končano V. stopnjo izobrazbe, izbrani ponudnik ima 8 serviserjev - vsi s V. stopnjo izobrazbe. Izobrazbena struktura je nekoliko boljša pri izbranem ponudniku, vlagatelj pa ima večje število serviserjev, kar pa ni kriterij za ocenjevanje kakovosti ponudnika. Vlagatelj ima skupno 58 certifikatov in potrdil o usposobljenosti serviserjev, izbrani ponudnik pa 9 certifikatov, diplom in potrdil. Komisija naročnika je ugotovila, da ima izbrani ponudnik boljšo izobrazbeno strukturo serviserjev, vlagatelj pa večje število certifikatov. Ob upoštevanju navedenega in dejanskih potreb naročnika, komisija naročnika ni dala prednosti nobenemu ponudniku, temveč je oba ocenila kot dobra, saj sta oba sprejemljiva za potrebe naročnika.

c) Zmogljivost podjetja pri zagotavljanju posebnih zahtev naročnika
Oba ponudnika imata bruto promet večji od 210.000.000 SIT in zato oba prejmeta 5 točk.

3) Vrednotenje in ocenjevanje po merilu reference:
Vlagatelj ima 9 veljavnih referenc, izbrani ponudnik pa 10 veljavnih referenc, zato oba prejmeta 25 točk.

4 ) Vrednotenje in ocenjevanje po merilu finančna moč ponudnika:
Oba ponudnika sta poslovala pozitivno, zato prejmeta oba po 5 točk.
Naročnik na koncu navaja, da je na podlagi vrednotenja in ocenitve obeh ponudb razvidno, da je ponudba izbranega ponudnika ugodnejša, ker je skupno prejela višje število točk.

Vlagatelj je zoper odločitev naročnika (ponovno) vložil zahtevek za revizijo, št.: LN-MA-300/2032, z dne 15.03.2002, v katerem navaja, da iz meril za izbiro najugodnejšega ponudnika izhaja, da so merila naslednja: cena (pri kateri je izbrani ponudnik prejel 35 točk ter vlagatelj kot drugi najugodnejši ponudnik 33 točk), reference (pri čemer sta imela oba ponudnika 9 ali več referenc, kar jima je prineslo 25 točk), zmogljivost podjetja (pri čemer sta oba ponudnika izkazala, da imata bruto promet večji od 210.000.000,00 SIT ter sta prejela vsak po 5 točk), finančna moč podjetja (pri čemer sta oba ponudnika prejela po 5 točk iz razloga, ker sta poslovala pozitivno) in tehnična opremljenost (pri čemer se ocenjuje število in struktura avtomobilov, namenjenih le serviserjem, struktura in kvaliteta ponudnikove lastne delovne opreme, število in tip rezervnih strojev za morebitno nujno zamenjavo ter pri čemer najboljši vseh ponudnikov prejme 10 točk, tisti ki je boljši od polovice ponudnikov 8 točk, dober 6 točk, še sprejemljiv 2 točki in nesprejemljiv 0 točk). Zadnje navedeno merilo je naročnik ocenjeval na sledeči način: naročnik izrecno navaja, da ima vlagatelj za 22 serviserjev na razpolago 14 vozil, izbrani ponudnik pa za 8 serviserjev 10 vozil, pri čemer pa se ne opredeli do strukture vozil, čeprav iz navedenega merila to izrecno izhaja, kar pomeni, da vrednotenja in ocenjevanja ni opravil skladno z razpisanimi merili. Čeprav iz samih navedb naročnika jasno izhaja, da ima vlagatelj večje število vozil od izbranega ponudnika, je za ta del tehnične opremljenosti (se pravi število in struktura avtomobilov namenjenih serviserjem) ocenil (pri čemer pa tovrstne ocene ni moč preizkusiti), da obe ponudbi po tem kriteriju zadovoljujeta naročnikove potrebe in jih je zato ocenil kot dobre. Nadalje je naročnik pri merilu struktura in kvaliteta ponudnikove lastne delovne opreme navedel, da ima vlagatelj za 22 serviserjev zagotovljeno kvalitetno delovno opremo, izbrani ponudnik pa ima za 8 serviserjev zagotovljenih 15 kompletov kvalitetne delovne opreme, pri čemer še navaja, da ima vlagatelj sicer večje število serviserjev, da pa je na posameznega serviserja pri izbranem ponudniku boljša oprema, pri čemer pa naročnik tudi po tem kriteriju ni ocenjeval kdo je boljši ponudnik, pač pa je ocenil, da oba ponudnika zagotavljata kvalitetno delovno opremo. Iz navedenega po vlagateljevem mnenju izhaja, da naročnik ni ocenil ponudnikove tehnične opremljenosti - število in struktura avtomobilov, struktura in kvaliteta ponudnikove lastne delovne opreme tako, da bi ponudnik navedeno lahko preveril, saj skladno z merili ni ugotavljal, kdo je najboljši in bi kot tak prejel 10 točk. Glede na nesporno dejstvo, da je bil eden od elementov tudi število in struktura ponudnikovih avtomobilov, pri čemer iz obrazložitve povsem jasno in nesporno izhaja, da strukture avtomobilov sploh ni ocenjeval, pa bi jo glede na jasno zahtevo iz meril za izbiro najugodnejšega ponudnika (točka B-I) moral ter glede na nesporno dejstvo, da ima vlagatelj večje število avtomobilov, je v tem delu prav gotovo boljši od preostalega ponudnika in bi moral biti ocenjen z 10 točkami, skladno z razpisanimi merili. Nadalje naročnik navaja, da ima vlagatelj sicer 22 serviserjev ter zanje zagotovljeno kvalitetno opremo, pri čemer pa ima izbrani ponudnik za 8 serviserjev zagotovljenih 15 kompletov kvalitetne opreme, pri čemer naj bi bila ta celo boljša, vendar ostaja v tem delu ocenjevanje meril povsem neobrazloženo, saj naročnik ne pove, v čem se kaže, da je oprema boljša, oziroma ne izkaže, da bi merilo kvaliteta opreme sploh ocenjeval. Glede na nesporno dejstvo, da ima posamezen serviser lahko le komplet opreme, ki ga potrebuje pri svojem delu, kar povsem jasno in nesporno pomeni, da ima vlagatelj za 22 serviserjev 22 kompletov opreme, kar je več kot 15 kompletov opreme pri 8 serviserjih, je vrednotenje in ocenjevanje tudi v delu meril - struktura in kvaliteta ponudnikove lastne opreme, ocenjeno v nasprotju z merili, ki določajo, da najboljši od vseh ponudnikov prejme 10 točk, oziroma je v tem delu ostalo celo neocenjeno in neobrazloženo, saj tovrstne obrazložitve, da oba ponudnika zadovoljujeta naročnikove potrebe, pomeni obrazložitev, ki je ni moč preizkusiti.

Vlagatelj navaja, da je bilo nadaljnje merilo tudi lastna ponudnikova kadrovska zasedba z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih, pri čemer prejme najboljši od vseh ponudnikov 20 točk, boljši od obeh ponudnikov 8 točk, dober 6 točk, še sprejemljiv 2 točki, nesprejemljiv pa 0 točk. Naročnik navaja, da vlagatelj ni navedel delovnih izkušenj delavcev na ustreznem delovnem mestu ter števila let opravljanja del, pač pa je priložil le strukturo zaposlenih po stopnji izobrazbe na dan 31.12.2001, iz katere izhaja, da ima na dan 31.12.2001 22 serviserjev, vendar ni navedel delovnih izkušenj delavcev ter števila let opravljanja tovrstnih del, pač pa je priložil certifikate za usposobljenost po posameznih serviserjih, iz katerih izhaja, da se 2 certifikata nanašata na leto 2002, 9 na leto 2001, 1 na leto 2000, 7 na leto 1999, 2 na leto 1998, 1 na leto 1997, 15 na leto 1996, 4 na leto 1995, 15 na leto 1994 in 3 na leto 1993, kar naj bi pomenilo, da ponudnik ni navedel trajanja delovne dobe, pač pa le njihovo usposobljenost. Navedena trditev oziroma ocenjevanje naročnika ne drži, in je celo v nasprotju z njegovimi lastnimi navedbami, saj certifikati poleg usposobljenosti povsem jasno izkazujejo tudi delovno dobo posameznega serviserja, saj se posamezen certifikat nanaša na točno določnega serviserja, ki je certifikat pridobil v določenem letu. Naročnik nadalje navaja, da ima vlagatelj 22 serviserjev, pri čemer jih ima 14 končano IV. stopnjo izobrazbe, 8 pa V. stopnjo izobrazbe, dočim ima pri izbranem ponudniku vseh 8 serviserjev končano V. stopnjo izobrazbe, torej enako število kot pri vlagatelju, iz česar naredi sklep, da ima izbrani ponudnik boljšo izobrazbeno strukturo, vlagatelj pa večje število certifikatov, pri čemer sta bila v posledici navedenega oba ponudnika ocenjena kot dobra s 6 točkami. Glede na nesporno dejstvo, ki ga navaja celo naročnik, da imata oba ponudnika pri 8 serviserjih V. stopnjo izobrazbe, po vlagateljevem mnenju ni mogoče pritrditi naročniku, da je izobrazbena struktura izbranega ponudnika boljša, saj je povsem enaka, pri čemer pa je evidentno, da ima vlagatelj več certifikatov (58) kot izbrani ponudnik (9), kar v posledici pomeni, da naročnik ni ocenjeval ponudb obeh ponudnikov skladno s svojimi merili, saj je v tem delu ponudba vlagatelja evidentno boljša kot ponudba izbranega ponudnika ter bi jo moral zato naročnik oceniti z 10 točkami kot najboljšo od vseh (to je obeh) ponudb.

Vlagatelj opozarja, da ZJN-l v 79. členu določa, da mora obvestilo obligatorno vsebovati naslednje podatke: razloge za zavrnitev ponudbe, nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila, prednost sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril in naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana. Iz navedenega po vlagateljevem mnenju izhaja, da naročnik v obrazloženem obvestilu ni navedel razloge za zavrnitev ponudbe, kot tudi ne prednosti sprejete ponudbe glede izpolnjevanja meril, pri čemer je obrazložitev obvestila o oddaji javnega naročila v delu vrednotenja in ocenjevanja meril tehnične opremljenosti in kadrovske opremljenosti, sicer obrazložena, vendar tako, da se je ne da preizkusiti, oziroma je naročnik v navedbah sam s seboj v nasprotju ter je tako ocenjevanje in presojanje meril v nasprotju z vsemi logičnimi in izkustvenimi merili. Edino v postavki cena je ponudnik prejel večje število točk (razlika v ceni znaša celih 139.487,00 SIT), pri čemer je v postavki tehnična opremljenost in kadrovska usposobljenost prejel enako število točk, pri čemer ni odveč ponovno poudariti, da je v tem delu obvestilo v celoti neobrazloženo in nesposobno za preizkus iz razlogov, navedenih v predhodnih točkah. Iz navedenega po prepričanju vlagatelja povsem jasno izhaja, da naročnik ni obrazložil svojega obvestila o oddaji javnega naročila skladno z 79. členom ZJN-l, v posledici česar vlagatelj predlaga, da naročnik reviziji ugodi, postopek izbire najugodnejšega ponudnika v celoti razveljavi ter povrne ponudniku stroške postopka nastale z revizijo v višini 80.000,00 SIT za plačano sodno takso ter za odvetniške stroške v višini 50.000,00 SIT.

Naročnik je dne 04.04.2002 sprejel sklep (brez številke), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik zavrača očitek vlagatelja, da v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila ni navedel razlogov za zavrnitev ponudbe ter prednosti sprejete ponudbe glede izpolnjevanja meril, zaradi česar naj bi se naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila v delu vrednotenja in ocenjevanja meril tehnične opremljenosti in kadrovske opremljenosti ne dalo preizkusiti. Naročnik v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo ponavlja razloge, zaradi katerih sta oba ponudnika prejela ustrezno število točk na podlagi vsakega posameznega merila za izbiro najugodnejše ponudbe.
V zvezi z ocenjevanjem ponudb na podlagi (pod)merila b ) Kadrovska zasedba z referencami - izkušnjami naročnik dodatno opozarja, da v razpisni dokumentaciji ni nikjer navedena izrecna zahteva, da mora naročnik enega ponudnika oceniti z maksimalnim številom točk, oziroma mu podeliti kategorijo "najboljšega od vseh ponudnikov". Naročnik navaja, da je v tem delu oba ponudnika ocenil kot dobra, saj sta oba ponudila zadostno število kvalificiranih serviserjev z zadostnim številom in ustrezno strukturo vozil, namenjenih samo serviserjem, zadostno število delovne opreme (orodja), rezervnih strojev za nujno zamenjavo, zadostno število kvalificiranega osebja z ustreznimi izkušnjami in strokovno izobrazbo ter dodaja, da v tem delu ocenjevanja število ni nikjer navedeno kot kriterij za ocenitev ponudnikov. Naročnik poudarja, da sta oba ponudnika v tem delu ponudila celo več, kot so bile zahteve in pričakovanja naročnika, zato je oba ocenil kot dobra. Naročnik tudi pripominja, da bi, v primeru, če bi dikcija najvišje kategorije ocenjevanja (je najboljši ponudnik) dopuščala dva ponudnika, zagotovo oba ponudnika uvrstil v najvišjo kategorijo.
V zvezi z navedbo vlagatelja v zahtevku za revizijo, da naj bi bila njegova ponudba glede kadrovske zasedbe boljša, ker je vlagatelj predložil večje število certifikatov, naročnik opozarja, da število certifikatov ni bil kriterij. Po naročnikovem mnenju pa je potrebno poudariti tudi to, da vlagatelj v svoji ponudbi ni navedel zahtevanega podatka (izjava), iz katerega bi bile razvidne delovne izkušnje serviserjev (število let na delovnem mestu serviserja, izobrazba, znanja), ampak je priložil le kopije certifikatov za posamezne zaposlene delavce.

Glede na vse navedeno je naročnik ob ponovni proučitvi postopka oddaje predmetnega javnega naročila ugotovil, da je zahtevek za revizijo neutemeljen in ga kot takega zavrnil ter je skladno z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN vlagatelja pozval, da najkasneje v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je dne 05.04.2002 obvestil naročnika, da vztraja pri zahtevku za revizijo postopka javnega naročila.

Naročnik je skladno z določilom drugega odstavka 17. člena ZRPJN z dopisom, št.: KD/p/4731, z dne 09.04.2002, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila Državni revizijski komisiji.

Na zahtevo Državne revizijske komisije (skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN) je vlagatelj dne 16.04.2002 predložil tudi pooblastilo odvetnice za zastopanje ter dokazilo o plačilu takse v višini 80.000,00 SIT.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN delno razveljavila postopek oddaje javnega naročila, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je ta aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

V obravnavanem primeru se vlagatelj ne strinja z ocenami (številom točk), ki sta jih prejeli njegova ponudba in ponudba izbranega ponudnika po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji, oziroma se ne strinja z načinom uporabe teh meril. Vlagatelj se pri tem sklicuje tudi na določilo 79. člena ZJN-1 in trdi, da obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, ki ga je prejel od naročnika, ni sestavljeno tako, da bi bilo na njegovi podlagi mogoče preizkusiti naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila v tistem delu, ki zadeva vrednotenje obeh prejetih ponudb na podlagi meril tehnične opremljenosti in kadrovske opremljenosti.

Državna revizijska komisija na osnovi preveritve obrazloženega obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila ugotavlja, da vsebina obrazloženega obvestila ni v nasprotju z relevantno zakonsko določbo. ZJN-1 v drugem odstavku 79. člena določa, da mora obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila vsebovati naslednje podatke: 1.) razloge za zavrnitev ponudbe, 2.) nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila, 3.) prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril in 4.) naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana. V obrazloženem obvestilu, ki ga je vlagatelj prejel od naročnika, so vsebinsko zajete vse štiri vrste zahtevanih podatkov, zato ni mogoče trditi, da bi bilo le-to sestavljeno v nasprotju z zakonom.

Ker pa je jedro spora med vlagateljem in naročnikom v tem, ali je naročnik pravilno ocenil obe prejeti ponudbi na podlagi meril za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki jih je vnaprej določil v razpisni dokumentacije, je morala Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku zlasti preveriti ocenjevanje obeh ponudb na podlagi meril za izbiro najugodnejše ponudbe, določenih v razpisni dokumentaciji.

ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z oblikovanjem meril za izbiro najugodnejše ponudbe je v 50. členu ZJN-1 (Določitev meril) med drugim določeno, da mora naročnik objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji (prvi odstavek 50. člena), da morajo biti merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter da merila ne smejo biti diskriminatorna, da morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila ter da morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (drugi odstavek 50. člena). Zakon dalje določa, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji vnaprej navesti, opisati in ovrednotiti vsa merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila naročnik meril ne sme več spreminjati (tretji odstavek 50. člena), pri ocenjevanju ponudb pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena (četrti odstavek 50. člena).

V razpisni dokumentaciji je naročnik v XI. poglavju (Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika), na straneh 26 in 27 navedel, da bo pri ocenjevanju ponudb uporabljal naslednja merila za izbiro najugodnejšega ponudnika:

maksimalno število točk
A) CENA
B) ZAGOTOVITEV KAKOVOSTI
C) REFERENCE PONUDNIKA
D) FINANČNA MOČ PODJETJA 35 točk
35 točk
25 točk
5 točk

Vsako posamezno od navedenih štirih meril je v razpisni dokumentaciji natančneje opisano, določen pa je tudi način njihove uporabe v postopku ocenjevanja prejetih ponudb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz meril za izbiro najugodnejše ponudbe, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji, razviden pomen posameznega merila in da so merila v tem smislu določena v skladu z zakonom. Prav tako je iz razpisne dokumentacije mogoče razbrati opis predvidenega načina uporabe meril - torej to, kako (na kakšen način) naj bi bilo vsako posamezno od navedenih štirih meril uporabljeno v fazi ocenjevanja ponudb. Kot rečeno, ZJN-1 v 50. členu izrecno zahteva, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji vnaprej ne le navesti in ovrednotiti vsa merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ampak jih mora tudi opisati - to je vnaprej pojasniti, kako bodo navedena merila uporabljena v fazi izbire najugodnejše ponudbe. V istem členu (četrti odstavek 50. člena) ZJN-1 od naročnika zahteva tudi, da pri ocenjevanju uporabi le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Zahteve zakona po jasnem opisu meril za izbiro, njihovega pomena in načina njihove uporabe, kot tudi zahteva, da mora naročnik v postopku ocenjevanja uporabiti merila za izbiro na način, kot je opisan v razpisni dokumentaciji, so v prvi vrsti namenjene zagotavljanju transparentnosti postopka oddaje javnega naročila v fazi primerjave, vrednotenja in ocenjevanja ponudb, v kateri je javnost sicer izključena. Obenem pa navedene določbe zakona skušajo zagotoviti tudi realizacijo enega izmed temeljnih načel javnega naročanja in sicer, da bodo vsi potencialni ponudniki v fazi izbire najugodnejše ponudbe obravnavani enakopravno (7. člen ZJN-1) ter da bo izbira med njimi opravljena na kar je le mogoče objektivnih podlagah.

V 78. členu ZJN-1 določa tudi, da mora naročnik o vsakem oddanem javnem naročilu sestaviti pisno poročilo. Minimalna vsebina poročila o oddaji javnega naročila je določena v prvem odstavku 78. člena ZJN-1, ki določa, da mora takšno poročilo vsebovati najmanj naslednje podatke: 1.) ime in naslov naročnika, 2.) predmet in vrednost naročila, 3.) imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za njihovo zavrnitev, 4.) ime uspešnega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe, če je ponudnik navedel, da bo naročilo izvedel s pomočjo podizvajalcev, tudi vsak del izvedbe naročila, ki ga bo izvedel podizvajalec ter 5.) pri postopkih izbire izvajalca s pogajanji okoliščine, ki opravičujejo uporabo postopka s pogajanji. Poročilo o oddaji javnega naročila iz 78. člena ZJN-1 je prav tako namenjeno zagotavljanju transparentnosti postopka oddaje javnega naročila in s tem posredno tudi zagotavljanju enakopravnega obravnavanja vseh ponudnikov. Navedeno poročilo namreč služi (skupaj s preostalo dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila) kot temeljna podlaga za preverjanje pravilnosti in zakonitosti oddaje konkretnega javnega naročila v morebitnem revizijskem postopku.

V obravnavanem primeru je iz pregleda razpisne dokumentacije, naročnikovega poročila o oddaji javnega naročila (ki je obenem tudi sestavni del obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila, katerega je prejel vlagatelj) ter ponudbene dokumentacije vlagatelja in izbranega ponudnika, v zvezi z ocenjevanjem obeh ponudb mogoče ugotoviti naslednje:

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je po merilih A) Cena, C) Reference ponudnika in D) Finančna moč podjetja naročnik pri ocenjevanju obeh ponudb navedena merila za izbiro najugodnejše ponudbe uporabil natanko tako, kot so opisana v razpisni dokumentaciji ter da so rezultati ocenjevanje obeh ponudb po navedenih merilih pravilni.

Državna revizijska komisija pa je ugotovila, da so navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo delno utemeljene v delu, ki se nanašajo na ocenjevanje obeh ponudb po merilu B) Zagotovitev kakovosti.

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je merilo B) Zagotovitev kakovosti razdeljeno na 3 podmerila. Naročnik je ob navedenem merilu v razpisni dokumentaciji (stran 27 od 37) zapisal, da bo pri ocenjevanju ponudb po tem merilu, glede na podatke iz ponudb, upošteval:

1. Ponudnikovo tehnično opremljenost
- število in struktura avtomobilov, namenjenih samo serviserjem
- struktura in kvaliteta ponudnikove lastne delovne opreme
- število in tip rezervnih strojev za morebitno nujno zamenjavo.
Upoštevani bodo ustrezni podatki iz Dokazil (točka II.10).
Ponudniki bodo razvrščeni v kvalitetne skupine z ustreznim številom točk. Maksimalno število točk je 10.
Ponudnik prejme ustrezno število točk, če
- je najboljši od vseh ponudnikov 10 točk
- je boljši od polovice ponudnikov 8 točk
- je dober 6 točk
- je še sprejemljiv 2 točk
- je nesprejemljiv 0 točk

2. Lastno ponudnikovo kadrovsko strokovno zasedbo z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih (podatki iz Izjave o izobrazbi in izkušnjah)
- delovne izkušnje delavcev na ustreznem delovnem mestu in število let opravljanja tovrstnih del
- strokovna izobrazba za vsakega serviserja posebej in za posamezno znamko stroja, ki so navedeni v specifikaciji naročila pod VII ter dodatna znanja serviserjev: seminarji, tečaji, specializacije.
Upoštevani bodo ustrezni podatki iz Dokazil (točka II.10).
Ponudniki bodo razvrščeni v kvalitetne skupine z ustreznim številom točk. Maksimalno število točk je 20.
Ponudnik prejme:
- je najboljši od vseh ponudnikov 20 točk
- je boljši od polovice ponudnikov 15 točk
- je dober 8 točk
- je še sprejemljiv 2 točk
- je nesprejemljiv 0 točk

3. Zmogljivost podjetja pri zagotavljanju posebnih zahtev naročnika
Finančna zmogljivost ponudnika se ovrednoti z ustreznim številom točk v odvisnosti od ponudnikovega letnega bruto prometa v preteklem letu. Upoštevani bodo podatki iz finančnih poročil (BON 1).
Maksimalno število točk je 5.
za bruto promet do 72.000.000 SIT ponudnik prejme 0 točk
za bruto promet od 72.000.000 SIT do 108.000.000 SIT ponudnik prejme 1 točko
za bruto promet od 108.000.000 SIT do 150.000.000 SIT ponudnik prejme 2 točki
za bruto promet od 150.000.000 SIT do 180.000.000 SIT ponudnik prejme 3 točke
za bruto promet od 180.000.000 SIT do 210.000.000 SIT ponudnik prejme 4 točke
za bruto promet, ki je večji od 210.000.000 SIT ponudnik prejme 5 točk.

Iz poročila naročnika o oddaji javnega naročila (poročilo o vrednotenju ponudb s pripadajočima ocenjevalnima tabelama) je razvidno, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb po 1. podmerilu ("Ponudnikova tehnična opremljenost") obe ponudbi uvrstil v isti (tretji) ocenjevalni razred ("je dober") ter je obe ponudbi ocenil z enakim številom (6) točk. Vendar pa iz poročila o oddaji javnega naročila ni mogoče ugotoviti razlogov, ki so narekovali dodeljeni oceni, zaradi česar je potrebno zaključiti, da poročilo naročnika ni sestavljeno v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1. Naročnik je ocenjevanje ponudb v tem delu pojasnil šele v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, ki ga je poslal vlagatelju. Državna revizijska komisija se (enako kot vlagatelj) s tam navedenimi obrazložitvami naročnika ne more strinjati. Naročnik je v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila namreč navedel, da pri kriteriju število in struktura avtomobilov, namenjenih samo serviserjem, "...ni ugotovil, kateri je za njegove potrebe ugodnejši, je pa ugotovil, da oba ponudnika po tem kriteriju zadovoljujeta naročnikove zahteve in potrebe in ju zato oba ocenili kot dobra"; da pri primerjavi in preverjanju strukture in kvalitete lastne delovne opreme "â??ni ugotovil, kdo je najboljši ponudnik, temveč je oba ocenil kot dobra, saj oba ponudnika zagotavljata svojim serviserjem kvalitetno delovno opremo" ter da je pri primerjavi in preverjanju števila in tipa rezervnih strojev za morebitno nujno zamenjavo " ... komisija naročnika sicer ugotovila, da je po tem kriteriju boljši izbrani ponudnik, ker pa oba ponudnika s svojo ponudbo po tem kriteriju zadovoljujeta potrebe naročnika, ju je oba ocenila kot dobra". Državna revizijska komisija ugotavlja, da takšen način uporabe podmerila "Ponudnikova tehnična opremljenost", kot ga opisuje naročnik v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, ni v skladu z opisom načina uporabe navedenega podmerila v razpisni dokumentaciji. Zato se je treba strinjati z vlagateljem, ki navaja, da bi moral naročnik v skladu z opisom načina uporabe navedenega podmerila v razpisni dokumentaciji ugotoviti, kateri od obeh ponudnikov je po posameznem kriteriju (naj)boljši ter ju temu ustrezno oceniti, ne pa zgolj izjaviti, da sta oba enako dobra. Treba je namreč upoštevati (kot pravilno ugotavlja vlagatelj), da opis načina uporabe podmerila "Ponudnikova tehnična opremljenost" v razpisni dokumentaciji predvideva razvrstitev ponudb po načelu "nesprejemljiva - še sprejemljiva - dobra - boljša - najboljša", torej razvrstitev ponudb na ocenjevalni lestvici, oziroma ne predvideva možnosti, da naročnik ne bi ugotovil, katera ponudba je zanj najugodnejša. Ob navedenem je potrebno zaključiti, da je naročnik s tem, ko navedenega podmerila ni uporabil na način, kot je bilo opisano in vrednoteno v razpisni dokumentaciji, prekršil določilo četrtega odstavka 50. člena ZJN-1.

Podoben način naročnikovega ocenjevanja ponudb je Državna revizijska komisija ugotovila tudi pri preverjanju ocenjevanja obeh prejetih ponudb po 2. podmerilu ("Lastna ponudnikova kadrovska strokovna zasedba z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih (podatki iz Izjave o izobrazbi in izkušnjah)"). Tudi v zvezi z oceno, ki sta jo prejeli obe ponudbi na podlagi tega podmerila (obe ponudbi je naročnik uvrstil v tretji ocenjevalni razred - "je dober" - ter ju ocenil z enakim številom točk - 8), je potrebno ugotoviti, da opis načina uporabe 2. podmerila v razpisni dokumentaciji ne predvideva možnosti, da bo naročnik zgolj ugotovil, da so ponudbe "dobre", ampak zahteva, da oceni, katera ponudba je zanj ugodnejša in katera manj ugodna v skladu z ocenjevalno lestvico ter ponudbe razvrsti v ustrezen ocenjevalni razred "najboljša", "boljša", "dobra", "sprejemljiva", "nesprejemljiva" ponudba, pri čemer mora posamezne ponudbe oceniti na podlagi ustreznih podatkov, ki so razvidni iz v razpisni dokumentaciji zahtevanih dokazil (točka II.10). Pri tem pa je vendarle potrebno upoštevati tudi dejstvo (na katerega sicer opozarja naročnik), da v zvezi z ocenjevanjem ponudb na podlagi podmerila "Lastna ponudnikova kadrovska strokovna zasedba z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih (podatki iz Izjave o izobrazbi in izkušnjah)" število predloženih certifikatov za serviserje ni predvideno kot eden od kriterijev, ki vplivajo na oceno ponudbe po tem merilu ter da je iz certifikatov, ki jih je predložil vlagatelj, mogoče kvečjemu razbrati podatek o številu let opravljanja servisnih del (ki ga vlagatelj sicer v svoji ponudbi ni navedel).

Kar zadeva 3. podmerilo ("Zmogljivost podjetja pri zagotavljanju posebnih zahtev naročnika") je Državna revizijska komisija po pregledu poročila o oddaji obravnavanega javnega naročila ter ponudbene dokumentacije obeh ponudnikov ugotovila, da je naročnik obe ponudbi ocenil pravilno in v skladu z opisom načina uporabe navedenega podmerila v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prekršil določilo četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, zato je skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V skladu z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija naročniku lahko da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Skladno s to zakonsko določbo Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da postopek izbire najugodnejše ponudbe ponovi, in sicer tako, da pri ocenjevanju obeh ponudb na podlagi merila B) "Zagotovitev kakovosti", pravilno uporabi podmerili 1. "Ponudnikova tehnična opremljenost" in 2. "Lastna ponudnikova kadrovska strokovna zasedba z referencami in izkušnjami na tovrstnih delih (podatki iz Izjave o izobrazbi in izkušnjah)" na način, kot je opisan v razpisni dokumentaciji.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


Državna revizijska komisija je skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški takse, ki je bila plačana v skladu z zakonom v višini 80.000,00 SIT ter priglašeni odvetniški stroški v višini 50.000,00 SIT.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne â??



â??

Natisni stran